Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
temi problemi. Do trajnih re{itev ni (<strong>in</strong> <strong>ne</strong><br />
bo) nikoli pri{el. Problemov je vse ve~.<br />
Spopad je vse bolj grob. In kdo bo zmagovalec?<br />
^lovek, kot izgleda, je vse ve~ji<br />
pora`e<strong>ne</strong>c. Vse bolj se pogre<strong>za</strong> v brezno,<br />
iz katerega ni ve~ izhoda.<br />
Na vpra{anje, kaj je moralno oz. kaj ni, bi<br />
bilo mo`no natan~<strong>ne</strong>je odgovoriti {ele ob<br />
koncu ~love{ke zgodov<strong>in</strong>e, <strong>in</strong> to le v<br />
primeru, ~e bi ~lovek imel jasen pregled<br />
Prika<strong>za</strong>ni so bili ’poni`ni'<br />
francoski kmetje s svojimi super<br />
modernimi, traktorji (prevladoval<br />
je klimatizirani<br />
John Deere), ki so <strong>za</strong>htevali<br />
od dr`ave dodat<strong>ne</strong> be<strong>ne</strong>ficije<br />
<strong>in</strong> prepoved uvo<strong>za</strong><br />
ce<strong>ne</strong>j{ih kmetijskih pridelkov<br />
iz rev<strong>ne</strong>j{ih dr`av.<br />
nad celotno zgodov<strong>in</strong>o. Vedeti moramo,<br />
da posledice napak niso opaz<strong>ne</strong> takoj.<br />
Posledica uporabe DDT-ja (izredno strupe<strong>ne</strong>ga<br />
<strong>in</strong>sekticida) so bile tragi~<strong>ne</strong> ge<strong>ne</strong>tske<br />
deformacije, ki se {e vedno pojavljajo,<br />
~eprav je uradno m<strong>in</strong>ilo ve~ desetletij<br />
oz. ve~ ge<strong>ne</strong>racij od <strong>za</strong>dnje uporabe.<br />
(DDT je s<strong>in</strong>tetiziral <strong>ne</strong>m{ki kemik Othmar<br />
Zeidler leta 1874. Leta 1939 je [vicar<br />
Paul Müller, <strong>za</strong>poslen kot raziskovalec v<br />
tovarni ’strupov <strong>in</strong> zdravil' Geigy v Base-<br />
Mariborski Agronom 3/2005<br />
Etika <strong>in</strong> morala<br />
lu, odkril njegove ’~ude`<strong>ne</strong>' lastnosti, <strong>za</strong><br />
kar je leta 1948 prejel Nobelovo nagrado<br />
<strong>za</strong> medic<strong>in</strong>o. Kak{na ironija! Zavezniki,<br />
predvsem gr<strong>in</strong>gosi, so ga med II. svetovno<br />
vojno <strong>in</strong> po njej zelo ’velikodu{no' uporabljali.<br />
V 60. letih so ugotovili, da ima<br />
celo serijo <strong>ne</strong>gativnih u~<strong>in</strong>kov. ZDA <strong>in</strong><br />
ve~<strong>in</strong>a drugih dr`av ga je prepovedala<br />
leta 1970. Izgleda, da ga v <strong>ne</strong>katerih<br />
dr`avah {e vedno na ~rno proizvajajo <strong>in</strong><br />
uporabljajo.) Uporaba pesticidov lahko<br />
<strong>za</strong>strupi vod<strong>ne</strong> vire <strong>za</strong> ve~ stoletij. O<br />
radioaktivnih izotopih, ki se ’v~asih' pojavljajo<br />
v umetnih gnojilih, pa je bolje <strong>ne</strong><br />
razmi{ljati.<br />
Kot <strong>ne</strong>moral<strong>ne</strong> bi navedel naslednje<br />
primere (ki se nana{ajo <strong>ne</strong>posredno na<br />
<strong>kmetijstvo</strong>):<br />
• reklamiranje <strong>in</strong> prodaja naravi {kodljivih<br />
kemijskih sredstev,<br />
• uporaba umetnih gnojil,<br />
• uporaba <strong>ne</strong>humificiranih naravnih gnojil<br />
(npr. o<strong>ne</strong>sna`evanje zraka, zemlje <strong>in</strong><br />
vode z gnojevko <strong>in</strong> drugimi podobnimi<br />
snovmi),<br />
• uporaba baktericidov, fungicidov, <strong>in</strong>sekticidov<br />
<strong>in</strong> ostalih pesticidov,<br />
• uporaba kemijskih sredstev pri proizvodnji<br />
<strong>za</strong> tr`i{~e, <strong>za</strong> lastno porabo pa<br />
ekolo{ki na~<strong>in</strong> pridelave (primer h<strong>in</strong>av-<br />
{~<strong>in</strong>e),<br />
• uporaba umetnih aditivov <strong>in</strong> konzervansov,<br />
• uporaba s<strong>in</strong>teti~nih ~istil,<br />
• namakanje z o<strong>ne</strong>sna`eno vodo,<br />
• spu{~anje odpadnih voda <strong>in</strong> drugih<br />
odpadnih derivatov v okolje,<br />
• uni~evanje ali drasti~no sprem<strong>in</strong>janje<br />
naravnih biotopov (npr. izsu{evanje<br />
mo~virij ali drasti~ni poseg v relief hribovitega<br />
terena, namenje<strong>ne</strong>ga <strong>za</strong> sajenje<br />
v<strong>in</strong>ogradov),<br />
• reduciranje <strong>in</strong> uni~evanje biolo{ke diverzitete<br />
(monokulture, gozdovi z enim<br />
samim speciesom, gojenje e<strong>ne</strong> same<br />
pasme v <strong>ne</strong>ki regiji),<br />
• uporaba hormonov,<br />
• reduciranje <strong>ne</strong>obdelanih povr{<strong>in</strong> <strong>in</strong><br />
uni~evanje vegetacije na le-teh (npr.<br />
preoravanje <strong>ne</strong>dotaknjenih povr{<strong>in</strong> ob<br />
njivah, te predstavljajo male rastl<strong>in</strong>ske<br />
<strong>in</strong> `ivalske genske banke ter mesta <strong>za</strong><br />
razmno`evanje),<br />
• uporaba ge<strong>ne</strong>tsko modificiranih mikroorganizmov,<br />
rastl<strong>in</strong> <strong>in</strong> `ivali,<br />
• umetno oplojevanje `ivali,<br />
• kastracija `ivali,<br />
• deformacije `ivali (npr. odstranjevanje<br />
rogov, kraj{anje repa, preoblikovanje<br />
u{es),<br />
• gojenje `ivali <strong>za</strong> eksperimente, ki so<br />
destruktivni ali pa so pove<strong>za</strong>ni z <strong>ne</strong>dostojnim<br />
ravnanjem ali mu~enjem,<br />
• gojenje `ivali z namenom, da bi jih ubijali<br />
<strong>za</strong>radi u`itka (pove<strong>za</strong>no z lovstvom<br />
<strong>in</strong> ribi{tvom),<br />
• gojenje `ivali <strong>za</strong> krzno (podpiranje snobizma<br />
<strong>in</strong> narcisoidnosti),<br />
• operacije na `ivih `ivalih, ki nimajo <strong>za</strong><br />
cilj <strong>ne</strong>posredno pomo~ pri pre`ivetju<br />
tak{<strong>ne</strong> `ivali (npr. ~e se zgodi <strong>ne</strong>sre~a),<br />
• operacije na `ivalih brez a<strong>ne</strong>stetikov,<br />
• stalen privez `ivali,<br />
• gojenje `ivali v temi ali perma<strong>ne</strong>ntni<br />
umetni svetlobi,<br />
• <strong>ne</strong>gacija narav<strong>ne</strong>ga ritma dan-no~,<br />
• uporaba kontracepcijskih sredstev pri<br />
`ivalih,<br />
• gojenje koko{i <strong>ne</strong>snic <strong>in</strong> drugih `ivali v<br />
kletkah, kjer ni prostora <strong>za</strong> gibanje,<br />
• gojenje `ivali v prostoru, ki jim o<strong>ne</strong>mogo~a<br />
gibanje,<br />
• gojenje primarno divjih `ivali v omejenih,<br />
ograjenih povr{<strong>in</strong>ah,<br />
• uporaba elektri~nih {okov pri reguliranju<br />
obna{anja <strong>in</strong> dresiranju `ivali,<br />
• velika koncentracija `ivali (npr. sv<strong>in</strong>j<br />
ali goveda) na majh<strong>ne</strong>m prostoru,<br />
• preveliko potenciranje uporabnih ge<strong>ne</strong>tsko<br />
dedovanih lastnosti, ki zmanj-<br />
{ujejo `ivljenjsko sposobnost `ivih bitij<br />
9
Change language