Eaton_Prenapetostna zaščita (3 MB) - Kolektor Synatec

Prenapetostne zaščite 

EN 62305 

Zaščitne instalacijske 

naprave, namenjene za 

montažo v razdelilnike. 

Instalacijski 

odklopniki 

Diferenčna tokovna 

zaščita 

Prenapetostna 


Druge naprave 

in oprema 

Velja od 1. 5. 2008

Celovita zaščita pred prenapetostjo 

I (B) 

I+II (B+C) 

II (C) 

III (D) 

Strele iščejo čim krajšo pot do zemlje in uničujejo vse, 

kar jim je v napoto. 

Nevarnost škode zaradi udara strele ljudje navadno preveč 

podcenjujejo. 

Kvaliteten sistem za zaščito pred prenapetostjo 

poskrbi za večjo varnost, nižje stroške in brezskrbnost.

Vsebina: 

Uvodni del – osnovne informacije 

Stran 

Nastanek prenapetosti v instalaciji 2 

Zakonodaja 4 

Zaščita pred prenapetostjo 7 

Definicije 9 

Tristopenjska (koordinirana) zaščita 12 

Priporočila za namestitev 13 

Odvodniki toka strele stopnje I (B) 16 

Odvodniki toka strele in prenapetosti 

stopnje I in II (B+C) 18 

Odvodniki prenapetosti stopnje II (C) 19 

Primeri priključitve 21 

Odvodniki prenapetosti stopnje III (D) 23 

Kataloški del – tehnične informacije 



stopnje I + II (B+C) 31 



Odvodniki prenapetosti za TV 43 

1

Nastanek prenapetosti v instalaciji 

Zunanja zaščita pred delovanjem strele 

Vsako leto na ozemlju Republike Slovenije udari na tisoče 

strel in veliko od njih povzroča znatne materialne škode. 

Ob neposrednem udaru strele v objekt lahko z veliko 

verjetnostjo govorimo o nastali škodi ali posledičnem 

požaru in o nevarnosti za osebe, ki so v trenutku udara 

prisotne. Če je objekt opremljen s strelovodno instalacijo, 

se zmanjša nevarnost večjih škod. 

Visoka napetost lahko ob udaru strele nastane na zankah 

vodnikov, ki so povezani na zbiralko za izenačitev 

potenciala (zanka I na sliki desno). 

Pri udaru strele nastane okoli strelovoda močno 

elektromagnetno polje. V prevodnih predmetih se 

(zanka II) inducira napetost, ki lahko doseže zelo visoke 

vrednosti. Namestitev prenapetostne zaščite se priporoča 

čim bližje porabnikom. Priporočena je tudi večkratna 

namestitev prenapetostnih odvodnikov stopnje II (C) ali 

III (D): 10 - 20 m za odvodnike stopnje II (C), 5 m za 

odvodnike stopnje III (D). 

Neposreden udar strele in nastanek indukcijske napetosti okoli 

strelovoda 

Vdor prenapetosti v instalacijo 

Ob udaru strele v objekte lahko pride do nastanka 

nevarnih prenapetosti tudi v električni napeljavi 

sosednjih objektov s skupno ozemljitvijo. Prav tako pa 

lahko pride celo do vdora toka strele. 

Zaščita distribucijske mreže 

Za zaščito zunanjih električnih napeljav uporabljamo 

odvodnike prenapetosti (iskrišče, odvodniki prenapetosti 

stopnje »A«). Zunanjo napeljavo si zaščitijo distribucijska 

podjetja sama. 

prenapetost nekaj 10 kV 



Vodovodne / plinske 

instalacije 

Vdor prenapetosti ali dela toka strele v električno instalacijo sosednjih 

objektov 

2

Prenapetosti v omrežjih TT 

1 strela oblak - oblak 

2 strela oblak - zemlja 

PAS zbiralka za izenačitev potenciala 

R A 

upornost ozemljitve 

I S 

’, I S 

’’ udarni tokovi; posledica atmosferskih 

razelektritev 

Kovinski deli, povezani z zaščitnim vodnikom in 

ozemljeni, so na drugem potencialu kot je obratovalno 

ozemljilo faznih vodnikov. Prenapetost nastane 

v celi instalaciji od števca električne energije do 

vtičnic. Zato prihaja do preboja na najšibkejšem 

mestu, za kar zadostuje prenapetost nekaj kV. 

Enofazno omrežje TT 

Prenapetosti v omrežjih TN 

1 strela oblak - oblak 

2 strela oblak - zemlja 

PAS zbiralka za izenačitev potenciala 

R A 

upornost ozemljitve objekta 

R B 

upornost ozemljitve PEN pri stebrih 

I S 

’, I S 

’’, I S 

’’’ udarni tokovi; posledica napetosti 

v atmosferi 

Enofazno omrežje TN 

Omrežje TN ima v primerjavi z ostalimi vrstami 

omrežja (TT, IT) prednost v tem, da sta preko 

zaščitnega vodnika PEN povezana obratovalno 

ozemljilo faznih vodnikov in ozemljilo objekta, 

s čimer se zmanjša upornost ozemljitve in s tem 

povečuje učinkovitost zaščite pred prenapetostjo. 

Oddaljen udar strele 

Napetost v atmosferi med oblaki (oblak – oblak) so vzrok za nastanek ti. zrcalnih strel (1). Zaradi tega se v delčku sekunde pojavijo valovi 

prenapetosti, ki tečejo ob električnih in podatkovnih omrežjih. 

Tudi če strela ne udari neposredno v objekt ali napeljavo, pač pa le v njihovo neposredno bližino (2), nastane nevarnost zaradi 

prenapetosti. Pri pomanjkljivi zaščiti nastajajo tudi v tem primeru na električnih napravah občutne škode. 

3

Zakonodaja 

Za zaščito pred delovanjem strele še vedno velja stari jugoslovanski 

pravilnik iz leta 1968, ki pa je seveda že precej zastarel, a veljaven in 

obvezen za uporabo (ta navodila so pisana avgusta 2008). 

Istočasno je Slovenija prevzela evropske (EN) in mednarodne (IEC) 

standarde s tega področja in tako pridobila slovenske nacionalne 

standarde (SIST). 

Problematiko uporabe prenapetostnih zaščitnih naprav obravnavata 

kompleta standardov SIST EN 62305 in SIST EN 61643. 

Leta 2006 je bil sprejet nov, kompleksen komplet standardov 

SIST EN 62305 »Zaščita pred delovanjem strele«, ki kljub nazivu delno 

pokriva tudi področje prenapetosti. Cel komplet je razdeljen v štiri 

dele*), ki se med seboj razlikujejo po konkretnih temah. Do leta 2009 

veljajo še tudi obstoječi standardi IEC 61024, IEC 61312 in IEC 61662. 

Področje uporabe SPD (Surge Protection Device - prenapetostna 

zaščitna naprava) je ozko povezano s standardi za preizkušanje teh 

elementov: SIST EN 61643-11 in SIST EN 61643-21. 

Prvi del kompleta standardov SIST EN 62305 »Zaščita pred 

delovanjem strele«, tj. SIST EN 62305-1 „Zaščita pred delovanjem 

strele – 1. del: Splošna načela" opisuje stopnjo nevarnosti, ki nastaja 

pri delovanju prenapetosti v atmosferi. Določa osnovne pojme 

s področja nastanka teh nevarnih pojavov, zaščite pred njim in ostala 

s tem povezana stanja. Opisuje možne vire in tipe nevarnosti ter tipe 

morebitnih škod. Le te so splošno razdeljene v štiri skupine: 1. izguba 

človeškega življenja L1 (zajema splošno nevarnost za zdravje oseb), 

2. škode na javni infrastrukturi L2 (ko zmanjka npr. električnega toka 

itd.), 3. škode na kulturni dediščini L3, 4. ekonomske škode L4 (objekti 

in njihova oprema, edina povsem ekonomska škoda). 

V poglavju 6 tega dela standarda je nadalje opisana potreba in 

rentabilnost realizirane zaščite. Presojanje rentabilnosti ima dejanski 

pomen samo za ekonomski del izgub. Kljub temu pa ta bilanca sodi k 

osnutku kompletne zaščite pred negativnim učinkom strele. Pri 

računanju nabavnih stroškov se računa s tem, da je realiziran sistem 

večinoma uporaben večkrat. Zato njegovih nabavnih stroškov ne 

moremo primerjati z možno škodo, ki bi nastala zaradi enega samega 

udara strele. 

V zaključnih poglavjih tega dela so definirane ne le stopnje zaščite 

pred delovanjem strele LPL (Lightning Protection Levels), ki so 

povezane z maksimalnimi pričakovanimi parametri toka strele, pač pa 

tudi cone, kjer poteka zaščita pred delovanjem strele LPZ (Lightning 

Protection Zones). Stopnje in cone zaščite so bistvenega pomena tudi 

za namestitev SPD (Surge Protection Device - prenapetostna zaščitna 

naprava). Poznamo štiri stopnje zaščite pred delovanjem strele. 

Predvideni maksimalni karakteristični parametri toka strele so opisani 

v Tab. 1. Izbira ustrezne LPL je odvisna od tipa objekta, njenega 

namena uporabe, števila oseb, ki so neposredno v nevarnosti in 

drugih dejavnikov, npr. v bližini uskladiščene vnetljive snovi itd.. To, 

v katero LPL je objekt kasneje uvrščen, pa je odvisno tudi od želja in 

zahtev npr. investitorja ali zavarovalnice. 

Prvi kratek udar 

LPL 

Parametri toka Oznaka Enota I II III IV 

Konični tok I kA 200 150 100 

Naboj kratkega udara Q short 

C 100 75 50 

Specifična energija W / R MJ / Ω 10 5,6 2,5 

Časovni parametri T 1 

/ T 2 

ms / ms 10 / 350 

Nadaljnji kratek udar 

LPL 


Konični tok I kA 50 37,5 25 

Povprečna strmina di / dt kA / µs 200 150 100 

Časovni parametri T 1 

/ T 2 

µs / µs 0,25 / 100 

Dolg udar 

LPL 


Naboj dolgega udara Q long 

C 200 150 100 

Časovni parametri T long 

s 0,5 

Blisk (Flash) 

LPL 


Naboj bliska Q flash 

C 300 225 150 

Tab. 1 Maksimalne vrednosti parametrov toka strele glede na stopnjo zaščite pred delovanjem strele (LPL) 

*) Peti del standarda IEC in EN 62305-5 „Protection against lightning – Part 5: Services“ še ni bil v času priprave teh navodil sprejet. 

4

Cone zaščite se med seboj razlikujejo glede na možne posledice 

delovanja strele in spremljajočih pojavov na: 

• LPZ 0 A 

je cona, kjer je prisotna nevarnost zaradi neposrednega 

udara strele, udarnih tokov do velikosti polnega udara strele in 

polnega elektromagnetnega polja strele. Vgrajena oprema je lahko 

izpostavljena celotnemu ali delnemu toku strele. 

• LPZ 0 B 

je področje, zaščiteno pred neposrednim udarom strele, a 

je izpostavljeno udarnim tokom do velikosti delnih tokov strele in 

polnemu elektromagnetnemu polju strele. 

• LPZ 1 je področje, kjer je udarni tok strele omejen z razdelitvijo 

tega toka in odvodnikov (SPD) na mejah med conami. Zaradi 

prostorskih oklopov je zmanjšano elektromagnetno polje strele. 

Že ta definicija LPZ 1 torej predvideva namestitev SPD, v tem 

primeru v obliki odvodnikov toka strele (I. stopnja, oziroma B). 

• LPZ 2, ..., n je področje, kjer je udarni tok še dodatno zmanjšan 

z razdelitvijo toka in drugimi SPD na mejah med conami. Zaradi 

dodatnih prostorskih oklopov je dodatno zmanjšano 

elektromagnetno polje strele. Definicija predvideva namestitev 

dodatnih stopenj SPD (II, III, oziroma C, D). 

Drug del standarda SIST EN 62305-2 „Zaščita pred delovanjem 

strele – 2. del: Vodenje tveganja" uvaja izraz »sprejemljivo tveganje«. 

Ta obsežen del standarda opisuje izračun nevarnosti kot neposredne 

grožnje in na tej podlagi predlaga ukrepe za zmanjšanje tveganja 

pod sprejemljivo mejo. Ta meja je določena za vse tipe izgub (tudi 

nevarnost izgube človeškega življenja) odvisno od področja zaščite. 

Za izključno ekonomske izgube je opisan tudi izračun rentabilnosti 

predlaganih ukrepov – enostavneje povedano, ali stroški zaščite niso 

višji od morebitnih škod (izgub). 

Izračun nevarnosti se začne z izračunom nevarnosti ob 

neposrednem udaru strele. Kljub temu, da so opisane tudi druge 

metode, je najbolj uporabna metoda kotaleče krogle. Izračun »zbirne 

površine«, tj. površine, ki je pod vplivom neposrednega udara strele, 

je prikazan na primerih. Primerjajo se rezultati z rezultati, 

pridobljenimi na podlagi matematičnega izračuna. 

Z vidika namestitve prenapetostne zaščite je prav gotovo zanimiva 

priloga B, ki opisuje verjetnost možnih škod (izgub) in okvar. 

Del B.3 Verjetnost P C 

, da bo udar strele v zgradbo povzročil motnjo 

na notranjih sistemih 

Verjetnost P C 

, da bo udar strele v zgradbo povzročil motnjo na 

notranjih sistemih, je odvisna od uporabljene koordinirane 

prenapetostne zaščite: P C 

= P SPD 

. Vrednost P SPD 

je odvisna od tega, za 

kateri nivo zaščite pred delovanjem strele (LPL) je načrtovana 

prenapetostna zaščita. 

brez SPD P SPD 

= 1 

LPL III-IV P SPD 

= 0,03 

LPL II P SPD 

= 0,02 

LPL I P SPD 

= 0,01 

še nižje vrednosti P SPD 

so možne 

z uporabo še boljših SPD kot za LPL I P SPD 

= 0,005 - 0,001 

Iz zgoraj opisanega je razvidno, da je predvidena verjetnost okvare 

na notranjih sistemih enaka 1 v kolikor prenapetostne zaščite ni, a 

samo 1 %, če je vgrajena prenapetostna zaščita, ki izpolnjuje zahteve 

za LPL I. Podobno velja tudi za poškodbe živih bitij ob udaru strele 

v dovodno omrežje (poglavje B.5) ali za fizične škode ob udaru strele 

v dovodno omrežje (poglavje B.6) ali za motnjo na notranjih sistemih 

ob udaru strele v dovodno omrežje (poglavje B.7). 

V zaključku tega dela je navedenih par konkretnih primerov 

(Priloga H), pri katerih je izračunana obstoječa nevarnost in sestavljen 

sistemski predlog za ukrepe, ki načrtno zmanjšajo nevarnost pod 

sprejemljiv nivo. Tipičen predlog rešitve je namestitev prenapetostne 

zaščite. 

Tretji del standarda SIST EN 62305-3 „Zaščita pred delovanjem 

strele – 3. del: Fizična škoda na zgradbah in nevarnost za živa bitja" 

opisuje predloge za ukrepe, ki zmanjšujejo nevarnost. Predlog je 

obdelan kompleksno kot ti. "Sistem za zaščito pred delovanjem strele 

LPS". Glede na lastnosti zgradbe, ki je glede na svoje lastnosti 

razporejena v enega od štirih razredov, je to zgradbo treba ustrezno 

ščititi. Nivo potrebne zaščite ustreza štirim možnim stopnjam zaščite 

pred delovanjem strele (LPL). Glede na razred LPS so določeni tudi 

predlogi in predvideni parametri, kot maksimalni tok strele in polmer 

kotaleče se krogle. Z naraščajočim indeksom LPS (višji indeks pomeni 

manj učinkovit sistem zaščite) upada maksimalna pričakovana 

napetost strele in obratno raste tudi polmer kotaleče se krogle. Pri 

tem pa je bistveno dejstvo, da z višjim indeksom LPS ne upada le 

maksimalna pričakovana napetost strele, ampak tudi tok, ki ga lahko 

LPS prestreže. 

Z vidika uporabe prenapetostne zaščite je najpomembnejši 

napotek tega dela standarda poglavje 6 »Notranji sistem zaščite pred 

delovanjem strele«. Na splošno se o zaščiti govori pri kovinskih 

instalacijah, električnih sistemih in zunanjih prevodnih delih ter pri 

napeljavi, ki je priključena na objekt. Skupno so torej opisani tisti deli, 

ki so lahko ogroženi ali lahko posredujejo tokove strele in 

prenapetosti. Zaščita se izvaja na dva načina in sicer z izenačitvijo 

potenciala in z delitvijo toka strele. Za zaščito električnih faznih 

vodnikov in podatkovnih vodov je edina možna zaščita z uporabo 

prenapetostne zaščite. 

Iz zaključkov tega poglavja lahko za prenapetostno zaščito (SPD) 

povzamemo (tudi standard SIST EN 62305-4): 

• Sistem SPD mora biti nameščen tako, da je dostopen za 

kontrolo. 

• Pri izenačitvi potenciala kovinskih konstrukcij mora uporabljena 

SPD izpolnjevati sledeče zahteve: 

- stopnja I (B) 

- impulzni tok SPD mora biti višji ali enak predvidenemu 

delnemu toku strele na mestu vgradnje 

- napetostni zaščitni nivo Up izbranega SPD mora biti nižji od 

izolacijske napetosti priključene opreme. 

• Pri izenačitvi potenciala zunanjih prevodnih delov mora 

uporabljena SPD izpolnjevati sledeče zahteve: 

- stopnja I (B) 

- impulzni tok SPD mora biti višji ali enak toku strele, ki bo tekel 

vzdolž zunanjih prevodnih delov 

- napetostni zaščitni nivo Up izbranega SPD mora biti nižji od 

izolacijske napetosti priključene opreme 

• Pri izenačitvi potenciala notranjih sistemov mora uporabljena 

SPD izpolnjevati sledeče zahteve: 

- splošne zahteve kot v primeru povezave kovinskih konstrukcij 

- če je potrebna zaščita notranjih sistemov pred prenapetostjo, 

mora biti uporabljena koordinirana prenapetostna zaščita, tj. 

večstopenjski sistem SPD, ki ustreza standardu SIST EN 62305-4, 

poglavje 7. 

• Pri izenačitvi potenciala zunanje napeljave na objekt mora 

uporabljena SPD izpolnjevati sledeče zahteve: 

- splošne zahteve kot v primeru povezave zunanjih prevodnih 

delov 

- če je potrebna zaščita notranjih sistemov pred prenapetostjo, 

mora biti uporabljena koordinirana prenapetostna zaščita, tj. 

večstopenjski sistem SPD, ki ustreza standardu SIST EN 62305-4, 

poglavje 7. 

Zaščitni nivo Vizualen Kompleten Kritični 

pregled pregled sistemi, 

popolna kontrola 

(leto) (leto) (leto) 

I in II 1 2 1 

III in IV 2 4 1 

Tab. 2 Periodika kontrol LPS 

5

Sestavni del povezave 

Material 

Zbiralke za povezavo (baker ali pocinkano jeklo) Cu, Fe 50 

Presek 

mm 2 

Cu 14 

Povezave med zbiralkami in ozemljitvijo ali med zbiralkami Al 22 

Fe 50 

Cu 5 

Povezave notranjih kovinskih instalacij do zbiralk Al 8 

Fe 16 

Priključni vodniki za SPD Stopnja I 5 

Stopnja II Cu 3 

Stopnja III 1 

Opomba: Drugačen uporabljen material mora biti takšen, da bo njegova odpornost ekvivalentna. 

Tab. 3 Najmanjši priključni preseki, skladno s standardom SIST EN 62305-4 

Glede na LPS je določeno tudi redno vzdrževanje, čiščenje in 

pregledi, kar je seveda povezano tudi s SPD. Maksimalna perioda 

kontrole je opisana v Tabeli 2. 

Kontrola se deli na vizualno kontrolo in popolno kontrolo. 

Slednja vsebuje tudi električno merjenje SPD. Pri SPD stopnje III (D) 

se navadno zaradi njene zgradbe smatra za preizkus tudi pregled 

signalizacije. 

4. del SIST EN 62305-4 „Zaščita pred delovanjem strele – 4. del: 

Električni in elektronski sistemi v zgradbah« je z vidika uporabe 

SPD najpomembnejši del. Opisuje zahteve v zvezi z odvodniki na 

mejah med LPZ in definira pojem »koordinirana zaščita SPD«. Gre 

za večstopenjsko, kaskadno zaščito s SPD. Da lahko takšna zaščita 

deluje pravilno, moramo posamezne stopnje uskladiti tako, da 

prva ne vpliva negativno na drugo stopnjo. Z uporabnega vidika 

pa to poglavje in ustrezne priloge niso tako pomembne, saj način 

koordiniranja ponavadi opiše proizvajalec SPD. Pomemben vidik 

pri namestitvi SPD je presek povezovalnih vodnikov. Ta 

problematika je opisana v poglavju 5 standarda SIST EN 62305-4. 

Ustrezni in minimalni preseki so opisani v Tabeli 3. 

Upoštevati moramo tudi druge lokalne predpise in standarde. 

Če s predpisi ni določena višja vrednost, mora biti minimalen 

presek Cu vodnika za ozemljitev odvodnikov stopnje I (B) 16 mm 2 , 

za odvodnike stopnje II (C) in III (D) pa vsaj 6 mm 2 . Enak presek se 

seveda uporabi tudi za priključek SPD na ščiteno instalacijo. 

Ustrezno dimenzioniranje priključnih vodnikov je pomembno tudi 

zaradi njihove mehanske obremenitve pri tokovnih udarih. 

Za dimenzioniranje zaščite pred strelo s pomočjo SPD je 

pomembno, kakšen je predpostavljen tok strele. Vrednosti so 

opisane v Tabeli 1. Praktično so pomembne predvsem vrednosti za 

prvi kratek udar, predvidena oblika vala pa je 10/350 µs *) . 

Posebno področje so prenapetostne zaščite za šibkotočne 

instalacije (antenski signal, ISDN itd.). Ta posebnost izhaja iz 

dejstva, da ima ta instalacija tipično višjo upornost od 

nizkonapetostne instalacije in je zato obremenjena z manjšim 

tokom strele. SIST EN 62305 predvideva za ta tok le 5% s celotnega 

toka strele. 

Predmetni standard SIST EN 61643-21 za SPD v šibkotočnih 

instalacijah navaja več stopenj odvodnikov in sicer A1, A2, B1, B2, 

B3, C1, C2, C3, D1 in D2. Kljub temu se v praksi običajno uporablja 

le groba in fina oziroma kombinirana zaščita. Za prehod med LPZ 

0 in LPZ 1 pride v poštev groba zaščita, ki zmore odvesti tudi 

določen del toka strele z obliko vala 10/350 µs. To zahtevo 

izpolnjuje stopnja D1, oziroma tudi D2. Za fino zaščito se 

uporabljajo predvsem stopnje C1, C2 in C3. Kombinirani odvodniki 

morajo izpolnjevati zahteve stopenj C in D in so običajno 

preizkušeni tudi za stopnjo B. 

*) Nemški standardi DIN, ki so uvedli stopnje odvodnikov B, C, D, opredeljujejo ta val kot preizkusni val za stopnjo B. 

Standard SIST EN 61643-11 opisuje to obliko vala samo kot eno od možnih za preizkuse I. stopnje odvodnikov. V praksi se pri preizkusih 

uporablja val oblike 10/350 µs. 

6

Zaščita pred prenapetostjo 

Skupno ozemljilo za strelovod in zaščito pred dotikom 

Objekti, opremljeni s strelovodi, uporabljajo skupno ozemljilo, na 

katerega je priključen tako odvodni sistem strelovoda, kakor tudi 

zaščitni vodnik električnega omrežja. Če strela udari neposredno 

v strelovod, se potencial ozemljila dvigne, prenapetost pa vdre 

v zaščitni vodnik in prevodna ohišja, ki v nekaj mikrosekundah 

pridobijo visok potencial. Iz ozemljenih delov teče izenačitveni tok 

v napajalno omrežje, v mreže za prenos podatkov in v druge 

priključene vode. 

V standardih (tako SIST EN 62305, kot tudi starejših IEC 61024-1) 

je predvideno, da se 

- 50 % celotnega toka strele razelektri preko ozemljila 

- preostalih 50 % toka pa pride na nizkonapetostno in 

telekomunikacijsko instalacijo ter na priključne vode (cevi). 

LPL I predpostavlja tok strele do vrednosti 200 kA. Na podlagi 

zgoraj opisanega se tako 100 kA (50% od 200 kA) odvede preko 

dovodnih instalacij, ki so priključene na objekt. V najslabšem 

primeru to pomeni vseh 100 kA na nizkonapetostno električno 

instalacijo (to ni nerealno ob dejstvu, da so npr. dandanes 

vodovodni in plinski priključki večinoma plastični in neprevodni). 

Iz tega je razvidno, da mora biti SPD na meji med conama LPZ 0 in 

LPZ 1 (običajno je to vstop instalacij v objekt, ki je izveden 

z razdelilnikom) sposoben odvesti tok strele do 100 kA (pri obliki 

vala 10/350 µs, tj. stopnja I (B)). 

Neposredni 

udar strele 

v strelovod 

Zunanja zaščita 

pred delovanjem strele 

Zbiralka za izenačitev potenciala 

Vodovodna instalacija 

Plinska instalacija 

Električna instalacija 

Podatkovna instalacija 

Telefonska instalacija 

Ozemljitev 

neelektričnih delov 

Učinkovita izenačitev potenciala 

Pogoj za zaščito pred prenapetostjo je izvedba učinkovite izenačitve potenciala v celem objektu. Sistem za izenačitev potenciala, na 

katerega je povezan tudi zaščitni vodnik, se poveže na ozemljilo. Osnovno pravilo za omejitev prenapetosti je uporaba čim krajših 

povezav na ozemljilo, s čimer se zmanjša padec napetosti na povezavah in indukcija, ki jo te povezave povzročajo. Vsak meter pomeni 

porast napetosti za več kV. 

Rezervoar zaščiten s katodno zaščito 

Kovinska plinska 

instalacija 

Kovinska vodovodna 

instalacija 

Izolacijski 

element 

Dvigalo 

Antenska konzola 

Komunikacijska 

oprema 

Ozemljitev 

v kopalnici 

Kovinski 

kanalizacijski vodi 

Računalnik 

Centralno ogrevanje 

Odvodnik prenapetosti-stopnje III (D) 

Kabelske poti 

Odvodnik 

prenapetosti 

-stopnje II (C) 

Odvodnik prenapetosti 

-stopnje I (B) 

Prenapetostna 


kabelski 

oklop 

Nizkonapetostna 

instalacija 

Telefon 

Odvod 

strelovoda 

7

Kategorije prenapetosti 

Celotna električna instalacija je, kar se tiče zaščite pred 

prenapetostjo, razdeljena v štiri stopnje (kategorije), 

glej standard SIST EN 60664-1. 

Dušenje prenapetosti poteka večstopenjsko, kaskadno. 

Prehod instalacije v nižjo kategorijo prenapetosti 

je izveden s SPD, ki reducira prenapetost na 

zahtevan nivo. Večina električnih porabnikov v hišnih 

instalacijah nazivne napetosti 230/400 V ima izolacijsko 

napetost 1,5 kV. 

Glavni 

razdelilnik 

Pomožni razdelilnik 

Pomožni razdelilnik 

V dozah, vtični odvodniki 

Zaščiteni aparati 

Za preprečitev nastanka škod na električnih 

instalacijah se uporablja znotraj objekta tri stopenjski 

sistem zaščite pred prenapetostjo. To tako imenovano 

koordinirano zaščito obravnava standard SIST EN 

62305-4. Že uveljavljena klasifikacija iz nemških 

standardov govori o oznakah stopenj B, C, D (DIN 

VDE 0675), standardi IEC/SIST EN 61643-11 pa govorijo 

o stopnjah I, II, III oziroma tipih 1, 2, 3. Pri pravilni 

koordinaciji tri stopenjske kaskade prenapetostnih 

odvodnikov lahko zmanjšamo nevarnost poškodb 

tudi občutljivejših dražjih aparatov. 

Prenapetost *) 

*) Odpornost instalacije pred prenapetostjo je odvisna od vgrajene 

opreme (kabli, varovala, nadtokovna zaščita, vtičnice, stikala itd.) 

in seveda od vgrajenega prenapetostnega odvodnika. 

Preizkusimo jo z napetostnim valom v obliki 1,2/50 µs. 

Notranja zaščita električne instalacije 

Večina nevarnih prenapetosti v električni instalaciji, ki lahko poškodujejo ali ovirajo delovanje naprav, se pojavlja zaradi bolj ali manj 

oddaljenih atmosferskih razelektritev. S preizkusi je bilo dokazano, da se lahko občutljive naprave poškodujejo tudi na razdalji 1000 m 

od mesta, kamor je udarila strela. Posledice strel so neposredne (poškodbe naprav in instalacij), kot tudi posredne (izguba podatkov, 

zastoji v proizvodnji). 

Naslednji, zelo pogosti vzrok nastanka prenapetosti so stikalne manipulacije ob izklopu kratkih stikov in vklopu bremen na električno 

instalacijo. Stikalna napetost lahko doseže vrednost, ki nekajkrat presega izolacijsko napetost priključenih električnih naprav. 

Energija vala prenapetosti, ki pride v instalacijo objekta, mora biti učinkovito zmanjšana, da ne prebije izolacije in ne poškoduje 

občutljivih električnih naprav. Sistem zaščite pred prenapetostjo deluje kot zaporedje vedno bolj šibkih »blažilnikov energije« (stopnje 

odvodov I do IV, oz. A do D). Dekstruktivna sila prenapetosti se postopoma zmanjša vse do neškodljive stopnje. 

8

Definicije 

Prenapetostni odvodniki (naprave za zaščito pred prenapetostjo) - SPD 

angleško: SPD - Surge Protective Device 

Prenapetosti odvodniki služijo za zaščito električnih aparatov in naprav pred nesprejemljivo 

visokim vrednostim impulzne prenapetosti, ki jo povzročajo razelektritve v atmosferi in 

stikalne manipulacije. Glavna konstrukcijska sestavna dela prenapetostnega odvodnika sta 

napetostno odvisen upor (varistor) in iskrišče. Oba elementa sta lahko vezana zaporedno 

ali vzporedno, oz. sta lahko uporabljena posamično. 

Najvišja trajna delovna napetost U c 

Najvišja trajna dovoljena delovna napetost (Uc), ki je lahko trajno prisotna na priključkih 

odvodnika. Ta napetost je enaka nazivni napetosti odvodnika. 

SIST EN 61643-11 

ÖVE-SN60 del 1/1990 

E DIN VDE 0675 del 6 

U c 

SIST EN 61643-11 

Druge uporabljene oznake: 

U B , U L (ÖVE-SN 60 del 1/1990) 

U r (E DIN VDE 0675 del 6) 

Impulzni tok I imp 

za testiranje odvodnikov stopnje I (B) 

Najvišja vrednost preizkusnega toka v obliki vala 10/350 µs z nabojem (Q) in specifično 

energijo (W/R) in se uporablja pri preizkušanju tokovnih odvodnikov stopnje I (B) . 

I imp 

SIST EN 61643-11 

Maksimalni udarni odvodni tok Imax za testiranje odvodnikov stopnje II (C) 

Najvišja vrednost preizkusnega toka v obliki vala 8/20 µs, ki se uporablja pri preizkušanju 

prenapetostnih odvodnikov stopnje II (C). Vrednost tega toka je višja od vrednosti 

nazivnega odvodnega toka I n 

. 

I max 

SIST EN 61643-11 


i SG (ÖVE-SN 60 del 1/1990) 

Nazivni odvodni tok I n 

Je zgornja vrednost toka v obliki vala 8/20 µs skozi prenapetostni odvodnik stopnje II (C), ki 

se uporablja pri preizkušanju. 

I n 

SIST EN 61643-11 


i SN (ÖVE-SN 60 del 1/1990) 

i sn (E DIN VDE 0675 del 6) 

Preostala (rezidualna) napetost odvoda U res 

Temenska vrednost napetosti, ki se nahaja na priključkih odvodnika v trenutku, ko skozenj 

prehaja odvodni tok. 

U res 

SIST EN 61643-11 


u R (ÖVE-SN 60 del 1/1990, 

E DIN VDE 0675 del 6) 

Napetostni zaščitni nivo U p 

Parameter, ki opisuje funkcioniranje prenapetostnega odvodnika glede omejevanja 

napetosti na priključkih odvodnika. Gre za eno od tipiziranih vrednosti, ki pa mora biti 

višja kot je najvišja izmerjena vrednost na odvodniku. 

Vžigna napetost 

Napetost, pri kateri prihaja do obloka med elektrodama iskrišča pri obliki vala 1,2/50 µs. 

U p 

SIST EN 61643-11 

ÖVE-SN 60 del 1/1990 


SIST EN 61643-11 

ÖVE-SN60 del 1/1990 


Odzivni čas t r 

Čas od trenutka nastanka prenapetosti do trenutka reakcije odvodnika. Odvisen od strmine 

rasti napetosti in impedance priključene napeljave. 

t r 

Sledilni tok I f 

Največji tok kratkega stika odvodnika, ki ga je potem, ko je šel skozi odvodnik impulzni tok, 

sposoben odvodnik prenesti. Prihaja iz omrežja in je odvisen od impedance na mestu, kjer je 

odvodnik vgrajen. 

I f 

SIST EN 61643-11 

9

Nazivni bremenski tok I L 

Največji trajni izmenični ali enosmerni tok, ki lahko teče skozi breme, priključeno na izhod 

SPD. 

I L 

SIST EN 61643-11 

Začasna prenapetost U T 

Najvišja efektivna vrednost izmenične ali enosmerne prenapetosti na odvodniku 

v določenem času t T 

- višja od najvišje dovoljene delovne napetosti odvodnika (U c 

). 

U T 

SIST EN 61643-11 

1,2/50 µs napetostni impulz 

Napetostni impulz oblike 1,2/50 µs s časom dviga 1,2 µs in razpolovnim časom 50 µs. 

SIST EN 61643-11 

ÖVE-SN 60 del 1/1990 


8/20 µs tokovni impulz 

Tokovni impulz oblike 8/20 µs s časom dviga 8 µs in razpolovnim časom 20 µs. 

SIST EN 61643-11 

ÖVE-SN 60 del 1/1990 


Kombiniran val 

Kombiniran val se generira s hibridnim generatorjem, ki na odprtemu tokokrogu generira 

impulzni napetostni val oblike 1,2/50 µs, na kratko sklenjenem tokokrogu pa val impulznega 

toka 8/20 µs. Napetost, amplituda toka in oblika vala, ki se pošlje v prenapetostni odvodnik, 

so določeni s parametri generatorja in impedanco prenapetostnega odvodnika. Razmerje 

med impulzno napetostjo in impulznim tokom znaša 2 Ω, kar se definira kot navidezna 

impedanca (Z1). Kratkostični tok je označen kot I SC 

, napetost odprtega tokokroga pa U OC 

. 

SIST EN 61643-11 

Specifična energija 

Specifična energija impulznega toka I imp 

je energija, shranjena v upornosti 1 Ω. Je enaka 

integralu kvadrata toka po času. 

W/R SIST EN 61643-11 

Standardi za zaščito pred prenapetostjo: 

1. SIST EN 62305: 2006 Zaščita pred delovanjem strele 

2. IEC 61312-3:2003 standard, ki opredeljuje zaščito pred elektromagnetnim impulzom, ki ga povzroča strela. 

3. SIST EN 61643-11:2003 definira pogoje za zaščitne naprave, priključene v omrežjih nizke napetosti. 

4. SIST EN 61643-21:2002 definira pogoje za zaščitne naprave, priključene v telekomunikacijskih in signalnih omrežjih. 

5. IEC 61643-311:2003 in IEC 61643-341:2003 standardi, ki definirajo konstrukcijske in delovne lastnosti ter preizkusne zahteve za 

zaščito pred prenapetostjo. 

10

Preizkus posameznih stopenj odvodnikov prenapetosti 

Za preizkus parametrov odvodnikov prenapetosti se uporabljajo standardizirane oblike preizkusnih valov impulznega (udarnega) toka 

in napetosti. 

Val impulznega toka 

stopnja odvodnika T1 T2 predpis 

B 10 µs 350 µs VDE 0675 del 6 

C 8 µs 20 µs ÖVE SN60 del 1 

D 8 µs 20 µs ÖVE SN60 del 1 

stopnja preizkusa T1 T2 predpis 

I 10 µs * 350 µs * SIST EN 61643-11 

II 8 µs 20 µs SIST EN 61643-11 

T 1 

= čas dviga vala, T 2 

= razpolovni čas vala 

Val implulzne napetosti 1,2/50 µs 

* ena od možnih oblik 

stopnja preizkusa T1 T2 predpis 

III 1,2 µs 50 µs SIST EN 61643-11 

T 1 

= čas dviga vala, T 2 

= razpolovni čas vala 

Primerjava oblike preizkusnih valov 

Primerjava oblik valov (10/350 µs) za odvodnike I (B) (odvod 

toka strele) z valom (8/20 µs) za odvodnike prenapetosti 

stopnje II (C) 

a 15 kA (8/20) µs ÖVE-SN60 del 4, VDE 0675 del 6, 

SIST EN 61643-11 

b 60 kA (10/350) µs SIST EN 61643-11, IEC 61024-1 

Površina pod krivuljo ustreza energiji impulza. 

Klasifikacija odvodnikov po standardu SIST EN 61643-11 

Razred preizkusa I 

Preizkus se izvaja z nazivnim odvodnim tokom I n , napetostnim impulzom 

1,2/50 µs in impulznim tokom I imp za preizkušanje odvodnikov stopnje I (B) 

Razred preizkusa II Preizkus se izvaja z nazivnim odvodnim tokom I n , napetostnim impulzom ustreza približno stopnji C (po ÖVE SN 60) 

1,2/50 µs in maksimalnim udarnim odvodnim tokom I max 

za testiranje odvodnikov stopnje II (C) 

Razred preizkusa III Preizkus se izvaja s kombiniranim valom (1,2/50 µs, 8/20 µs). ustreza približno stopnji D (po ÖVE SN 60) 

11

Tristopenjska (koordinirana) zaščita 

1. stopnja (groba zaščita) 

Namen: zaščita električne instalacije pred atmosferskimi razelektritvami 

- ob neposrednem udaru strele v strelovod objekta 

- ob udaru strele v neposredni bližini ali pri oddaljenem udaru v napeljavo do objekta 

• Uporaba pri napajanju objekta iz: 

– nadzemnih omrežij 

– kombiniranih podzemnih in nadzemnih omrežij 

– kratkih podzemnih omrežij (do 500 m), ostali del omrežja pa je nadzemen 

– podzemnih omrežij, ki pa so na področju z nizko prevodnostjo zemlje 

– v objektih z zunanjo zaščito pred strelo – strelovod 

Opomba: Za porabnike v neposredni bližini visokonapetostnih zemeljskih povezavah ali trakcijskih naprav električnih tras bodo morda 

potrebna višja od navedenih minimalnih nazivnih napetosti, potrebni pa bodo tudi dodatni ukrepi. V teh primerih si je potrebno 

priskrbeti soglasje izvajalcev posameznih sistemov in naprav. 

2. stopnja (srednja zaščita) 

Namen: zaščita električne instalacije in aparatov pred prenapetostjo, ki nastane zaradi atmosferskih razelektritev in zaradi stikalnih 

manipulacij 

• Uporaba odvodnikov za glavne instalacije razdelilce 

• Minimalne zahteve za prenapetostne odvodnike: 

– stopnja C (po ÖVE-SN 60 del 4) oz. stopnja II po IEC/SIST EN 61643-11 

– nazivni odvodni tok ≥ 5 kA (8/20 µs) za odvodnike L-N ali L-PE 

≥ 10 kA (8/20 µs) za odvodnike N-PE pri vezavi 1+1 (1-fazno napajanje) oz. 

≥ 20 kA (8/20 µs) za odvodnike N-PE pri vezavi 3+1 (3-fazno napajanje) 

– napetostni zaščitni nivo ≤ 2000 V 

• Odvodniki morajo biti vgrajeni čim bližje zbiralki za izenačitev potenciala (PAS) ali zaščitni zbiralki PE. 

• Odvodnike vgrajujemo v vse razdelilce vezane zaporedno, če je razdalja med razdelilci nad 10 – 20 m. 

3. stopnja (fina zaščita) 

Namen: zaščita občutljivih aparatov pred prenapetostjo, ki nastane zaradi atmosferskih razelektritev in zaradi stikalnih manipulacij 

• Montaža odvodnikov čim bližje porabnikom 

• Oddaljenost porabnika do najbližjega odvodnika naj ne presega 5 m 

12

Priporočila za namestitev 

Odvodnike SPD (Surge Protection Device) je potrebno namestiti na 

meje med posameznimi conami LPZ (Lightning Protection Zones). 

Odvodnike stopnje I (B) - odvodnike toka strele - nameščamo na meji 

med LPZ 0 in LPZ 1. Odvodnike stopnje II (C) - odvodnike prenapetosti 

-nameščamo na meji med LPZ 1 in LPZ 2, odvodnike stopnje III (D) pa 

na meji med LPZ 2 in LPZ 3. Kam konkretno? 

Po eni strani je primerno, da odvodnike namestimo čim bližje 

porabniku oz. ščitenemu delu instalacije. S tem najbolj omejimo 

prenapetost. Z oddaljenostjo od odvodnika namreč prenapetost 

zaradi indukcije zopet narašča. Po drugi strani pa je primerno, da 

odvodnike namestimo čim bližje viru prenapetosti. Če je vir 

prenapetosti udar strele, je najprimernejša namestitev vstop 

instalacije v objekt. S tem je zaščiten največji del instalacije, tako pred 

odvedenim delom toka strele, ki vpliva predvsem negativno na 

izolacijo vodnikov, kot pred vplivom elektromagnetnega polja, ki je 

tem manjši čim manjša je dolžina odvoda. 

O lokaciji vira prenapetosti lahko govorimo samo v primeru toka 

strele. Samo v tem primeru vemo, kje je vir prenapetosti. Ostale 

prenapetosti pa se po instalaciji širijo predvsem preko 

elektromagnetnega polja, torej nedoločeno. Kot ustrezen kompromis 

med namestitvijo odvodnika ob porabniku ali na viru prenapetosti 

lahko zato priporočimo namestitev odvodnika toka strele I (B) na 

vstop napeljave v objekt, namestitev prenapetostnega odvodnika pa 

pri porabniku. 

Pri tem se postavlja vprašanje, ali odvodnik stopnje I (B) namestiti 

pred števec električne energije (v priključni merilni omarici) ali za 

njim (v instalacijski stikalni blok v objektu). O tem običajno odloči 

distributer električne energije, ki lahko odvodnik namesti v priključni 

merilni omarici pod plombo. Z vidika zaščite pred učinkom toka strele 

je takšna rešitev optimalna. Namestitev odvodnika v plombiran del 

opisuje standard PNE 330000-5. 

Ali pa je namestitev odvodnika pred števec za porabnika sploh 

ugodna? Najbolje to lahko razložimo na primeru družinske hiše, kjer 

se priključna merilna omarica s števcem električne energije nahaja 

zunaj hiše v prizidku, običajno na robu zemljišča. Če odvodnik 

namestimo pred števec, potem odvodnik zaščiti predvsem ta števec. 

Pri tem pa moramo računati s tem, da na povezavi med priključno 

merilno omarico zunaj in med instalacijskim stikalnim blokom 

v objektu lahko nastane prenapetost več kV (tipično 1 kV na 1 m 

instalacije). To torej pomeni, da tako instaliran odvodnik pravzaprav 

ne ponuja nobene zaščite v omenjeni družinski hiši. Čemu bi torej 

lastnik objekta investiral v odvodnik, ki ščiti le napravo, ki je v lasti 

distributerja? 

Odvodnik stopnje II (C) namestimo običajno neposredno za 

odvodnik stopnje I (B). Prednost take namestitve je v tem, da so 

ustrezno zaščitene tudi naprave, ki se nahajajo v tem razdelilniku. Ni 

primerno, da odvodnik stopnje II (C) namestimo za diferenčno 

tokovno zaščito, kljub temu da ta možnost ni prepovedana in 

velikokrat je tudi edina možna (glej nadaljevanje). V razdelilniku 

z obema stopnjama odvodnikov se tako nahajata dva prehoda med 

LPZ: LPZ 0 – LPZ 1 in LPZ 1 – LPZ2. 

Zaradi možne inducirane prenapetosti priporočamo, da se 

odvodnik stopnje II (C) vgradi na vsakih 10 - 20 m napeljave. Za 

najvišjo stopnjo zaščite, tj. stopnjo III (D), pa je primerno, da jo 

namestimo čim bližje porabniku. Za to stopnjo zaščite je učinkovita 

razdalja do porabnika približno 5 m. 

Kot kriterij za izbor lokacije vgradnje odvodnika lahko vzamemo 

tudi spremembo impedance napeljave (sprememba preseka). Tudi na 

ta način pridemo do podobne razvrstitve odvodnikov kot zgoraj. 

Odvodnik stopnje I (B) namestimo v točko, kjer se impedanca 

spremeni prvič, tj. na vstopni priključek. Obenem tu namestimo tudi 

stopnjo II (C). Ponovna namestitev odvodnika stopnje II (C) je 

primerna v naslednjem razdelilniku, kjer se impedanca instalacije 

ponovno spremeni. Šele stopnja III (D) se namesti v neposredno 

bližino porabnika, npr. v vtičnico (ponovno mesto spremembe 

impedance instalacije). Ne pozabimo, da z vgradnjo odvodnikov 

različnih stopenj določamo tudi cono LPZ. 

Namestitev odvodnikov omenja tudi standard SIST EN 62305-4. 

Pomenbnejši poudarki: 

B.2.1.2 Zaščita naprav pred prenapetostjo 

Za zaščito pred prenapetostjo mora biti odvodnik nameščeny ob 

vstopu v vsako cono LPZ, oziroma na porabniku. 

B.2.1.6 Povezovanje 

Vsa omrežja, ki vstopajo v neko cono LPZ, morajo biti povezana na 

ustrezen odvodnik in to kar najbliže meji LPZ. 

B.4 Prenapetostne zaščitne naprave 

Za omejitev prenapetosti, ki jih povzročajo strele, morajo biti 

odvodniki nameščeni ob vstopu v vsako notranjo cono LPZ, pri čemer 

morajo biti odvodniki koordinirani. 

Praktični nasvet: Pri priključitvi odvodnika katerekoli stopnje moramo 

paziti, da se med seboj ne križajo nezaščiteni vodniki z zaščitenimi, saj 

bi se s tem v zaščiten del napeljave inducirala prenapetost iz 

nezaščitenega dela. Odvodnik mora biti zato v razdelilniku fizično 

nameščen čim bližje vstopu napeljave v ta razdelilnik. Absurdno je 

stanje, če npr. potekajo v parapetnem nezasenčenem kabelskem 

kanalu v neposredni bližini nezaščiteni vodniki in z odvodnikom III (D) 

zaščiteni vodniki. Podobno absurdna situacija nastane pri zaporedni 

povezavi dveh podaljševalnih kablov, med katerima se nahaja 

odvodnik stopnje III (D), a sta kabla nato povita v skupen klobčič. 

Pri namestitvi odvodnika je potrebno upoštevati veliko dejavnikov, 

ki pa se razlikujejo glede na konkretne razmere. Npr. vrtno 

razsvetljavo, ko se napaja preko stebra iz objekta, moramo seveda 

smatrati kot »odprto« mesto, kjer lahko prodre strela v instalacijo 

objekta. V tem primeru mora zato biti nameščen odvodnik stopnje I 

(B) na vstopu v objekt tudi na tej povezavi (meja med LPZ 0 – LPZ 1). 

Naslednji, zelo pogosti vzrok nastanka prenapetosti, so stikalne 

manipulacije, pri čemer pa se nam ni treba bati kot virov posameznih 

naprav kot so npr. računalnik, TV, saj mora vsak takšen proizvod 

izpolnjevati ustrezne EMC predpise. Problem pa lahko pomenijo 

obsežni in razvejani sistemi električnega napajanja (npr. UPS 

napajanje blagajn v veleblagovnicah, ipd.). Tudi neenakomerna 

obremenitev faz v teh sistemih je lahko vir pomembnih prenapetosti 

z vsemi negativnimi posledicami. Glede na to, da neenakomerne 

obremenitve ni mogoče popolnoma odpraviti, je rešitev ponovna 

vgradnja odvodnikov (II. in III. stopnje, oziroma C in D). 

Za namestitev odvodnikov v instalacije šibkega toka veljajo 

podobna pravila. Priporočljiva je namestitev grobe stopnje zaščite čim 

bližje mestu, kjer vstopa del toka strele in namestitev fine zaščite čim 

bližje aparatu, ki ga želimo zaščititi. 

Navedli bomo primer zaščite antenskega priključka (ne glede na to, 

ali gre za satelitski ali navadni antenski signal). Primerno je, da grobo 

zaščito namestimo pred antenski ojačevalnik (če ta ni tovarniško že 

vgrajen v anteno). Glede na izbrano grobo zaščito je mogoče 

potrebna tudi fina zaščita ojačevalnika. Optimalna rešitev je v tem 

primeru kombiniran odvodnik (groba in fina zaščita). Pred TV, 

satelitskim ojačevalnikom, videorekorderjem... namestimo ponovno 

fino zaščito, kar velja tudi primeru, ko je fina stopnja uporabljena 

pred antenskim ojačevalnikom, saj glede na običajne dolžine 

koaksialnega kabla lahko inducirane napetosti dosegajo zelo visoke 

vrednosti. 

Opomba: V praksi se lahko antenski ojačevalnik nahaja v bližini 

anten – na strehi. S tem pa je antenski kabel izpostavljen 

nevarnosti neposrednega udara strele. Zato je prav, če ponovno 

vgradimo grobo stopnjo zaščite na vstopu v objekt ali pred TV. 

13

SPREJEMLJIVO: 

Kadar objekt nima strelovodne zaščite in je priključen na dovod, ki je 

napeljan pod zemljo, uporaba odvodnika stopnje I (B) ni nujna, saj 

ne obstaja nevarnost neposrednega udara strele v električno 

napeljavo (za del električne napeljave lahko smatramo tudi 

ozemljilo). Kljub temu pa se uporaba tega odvodnika priporoča, 

vsekakor pa bi bilo prav, da se v glavni razdelilnik vgradi vsaj 

odvodnik prenapetosti stopnje II (C). 

glavni razdelilnik 

dovodni 

kabel 

pod zemljo 

Diferenčna tokovna zaščita 

mora biti tipa S ali G 

SPREJEMLJIVO – POSEBNOST: 

Če se iz objekta napajajo porabniki, ki se nahajajo izven objekta (npr. 

zunanja razsvetljava na stebru), je poleg namestitve odvodnikov na 

dovodu napajanja potrebna namestitev še enega para odvodnikov 

stopnje I (B) in II (C) za zaščito pred prenapetostjo, ki bi vstopala 

v objekt preko tega dela instalacije. 

Diferenčna tokovna zaščita mora biti tipa S (odpornost proti udarnim 

tokovom do 5 kA) ali G (odpornost proti udarnim tokovom do 3 kA). 


dovodni kabel po zraku 

NESPREJEMLJIVO: 

Odvodnik stopnje I (B) se ne namešča za diferenčno tokovno zaščito. 

dovodni 

kabel 

po zraku 


• Če je razdalja med glavnim razdelilnikom in podrazdelilniki večja (10 - 20 m), priporočamo namestitev dodatnih odvodnikov 

prenapetosti II (C) v podrazdelilnike (predvideva se inducirana ali stikalna prenapetost). 

14

NEPRIMERNO: 

Neprimerna je namestitev odvodnika prenapetosti stopnje II (C) 

v podrazdelilnik v objektu, če je na dovodu v objekt diferenčna 

tokovna zaščita, pred njo pa ni vgrajenega takega odvodnika (stopnja 

II (C)). 

Če vgradimo odvodnik prenapetosti za diferenčno tokovno zaščito, je 

odpornost instalacije pred prenapetostmi pogojena z lastnostmi 

diferenčne tokovne zaščite. 


podrazdelilnik 

dovodni 

kabel 

pod zemljo 


mora biti tipa ali 

SPREJEMLJIVO: 

Odvodnik prenapetosti stopnje II (C) lahko namestimo za diferenčno 

tokovno zaščito, če je tak odvodnik vgrajen tudi na vstopih v objekt 

iz vseh zunanjih delov instalacije (npr. zunanja razsvetljava). 

Diferenčna tokovna zaščita mora biti tipa S (odpornost pred udarnim 

tokom do 5 kA) ali G (odpornost pred udarnim tokom do 3 kA). 


podrazdelilnik 

dovodni 

kabel 

pod zemljo 

Koordinacija odvodnikov prenapetosti in diferenčne tokovne zaščite 


• Odvodnike stopnje I (B) je prepovedano namestiti za diferenčno tokovno zaščito 

(izjeme – glej priporočila). 

• Odvodnike prenapetosti stopnje II (C) in III (D) lahko namestimo za diferenčno tokovno 

zaščito. 

a) okvara odvodnika 

prenapetosti 

b) trajno pojavljanje 

pulzov stikalnih 

prenapetosti 

I F 

- odvodni tok v zemljo 

I ∆ 

- razlika toka 

• Pri tem moramo izbrati selektivno diferenčno tokovno zaščito (zakasnjeno delovanje), če to le 

ni v neskladju s kakimi drugimi zahtevami. Diferenčna tokovna zaščita mora biti torej tipa 

S ali G. 

• Odpornost diferenčne tokovne zaščite pred udarnim tokom: 

tip G - 3 kA pri obliki vala (8/20) µs 

tip S - 5 kA pri obliki vala (8/20) µs 

• Do izpada diferenčne tokovne zaščite lahko pride, če teče nek trajni tok skozi odvodnik 

prenapetosti, pri čemer ne pomaga niti njegova selektivnost (tip G ali S). Do izpada 

diferenčne tokovne zaščite pride zaradi: 

a) okvare odvodnika prenapetosti, kar povzroča zemeljski odvodni tok 

(ne pride pa še do izpada varovalke varistorja). 

b) trajnega pojavljanja prenapetosti zaradi stikalnih manipulacij (industrijski pogoni) 

• Zgoraj opisan problem lahko omejimo z vezavo odvodnikov "3+1" oz. "1+1" (odvodnik 

za N v seriji s faznimi odvodniki). Vezava "1+1" z varovalko med N in PE se uporablja pri 

večini novih tipov odvodnikov prenapetosti stopnje III (D). 

15

Odvodniki toka strele - stopnja I (B) 

Odvodniki toka strele stopnje I (B) morajo znižati potencial med vodniki na varen nivo (4 kV). Zato morajo biti instalirani čim bolj pri 

vstopu instalacije v objekt. 

Konstrukcijska izvedba 

Glede na konstrukcijo se odvodniki stopnje I (B) delijo na izvedbo z odprtim iskriščem, izvedbo z zaprtim iskriščem s kontrolo 

ionizacije in izvedbo z varistorjem. 

• Najstarejša konstrukcija so odvodniki z odprtimi iskrišči, ki dobro odvajajo prenapetosti pri visokih energijah. 

• Druga skupina so nepropustno zaprta (hermetična) iskrišča, pri katerih ne prihaja do izpuha obloka. Sodobnejša oblika te skupine so 

nepropustno zaprta iskrišča s pomožno elektrodo, ki pospešuje nastanek obloka s kontrolirano ionizacijo v iskrišču. S tem je doseženo 

znižanje preostale napetosti na 1,5 kV. 

• Izvedba z varistorji trenutno še ne dosega parametrov izvedbe z iskrišči (odvodni tok) in to zaradi toplotne zmogljivosti varistorjev. Zato 

pa pri tej izvedbi ne prihaja do problemov sledilnih tokov. Zaščitna stopnja je pod 1,5 kV. 

Namestitev odvodnikov stopnje I (B) 

Velika hitrost spremembe toka povzroča nastanek nevarnih 

induciranih napetosti, ki se pojavijo na dovodnih vodnikih. 

U = L ∑ dl/dt kjer: U – inducirana napetost 

L – induktivnost 

dl/dt – hitrost naraščanja toka 

Opomba: Strmino rasti toka vala (10/350 µs) lahko primerjamo 

z rastjo toka s frekvenco več sto kHz. Vsaka induktivnost ima 

torej za posledico nastanek dodatnih induciranih napetosti 

(u 1 

, u 2 

). 

i imp 

R 

u 

i imp 

u 1 

, u 2 

- celotna napetost 

- impulzni tok 

- delne napetosti 

Povezava med odvodniki in električno mrežo na eni strani in zbiralko za izenačitev potenciala oz. PE na drugi strani mora biti čim 

krajša, da je odvodnik optimalno izkoriščen. 

Glede na velike dinamične sile, ki nastajajo pri prehodu impulznega toka, ne smemo pozabiti na pravilno pritrditev priključnih 

vodnikov na odvodnike stopnje I (B). 

Priporočila za montažo odvodnikov 

dolžina 

≤ 0,5 m 

dolžina 

≤ 0,5 m 

zbiralka PAS 

ali PE 

ali 

zbiralka 

PE 

Priključni vodnik naj ne bo daljši od 0,5 m. 

Če to ni mogoče, je možna priključitev tipa V. 

Pri priključitvi tipa V ni dodatnih doprinosov 

induciranih napetosti na priključnih vodnikih 

odvodnika. 

16

Odvodniki toka strele - stopnja I (B) 

Odvodniki tipa SPI (zaprto iskrišče s kontroliranim ioniziranjem) 

Odvodniki stopnje I (B) tipa SPI-35/440, SPI-50N/PE in SPI-100N/PE imajo neprepustno zaprto iskrišče z elektronsko 

vodeno ionizacijo plinov. Izvedbe z dodatno oznako N/PE se uporabljajo kot dodatno iskrišče pri vezavah 

odvodnikov "3 + 1" v omrežjih TN-S in TT. Odvodniki imajo vgrajen elektronski nadzor nad napetostjo na 

priključkih. Če ta napetost prekorači definiran nivo (1,5 kV), pride do ionizacije plina v iskrišču. Ionizacija pospeši 

vžig plina, čemur sledi odvod impulznega toka v ozemljilo. Reakcija iskrišča je neodvisna od hitrosti spremembe 

toka. Tip SPI-35/440 je s svojo širino 17,5 mm najmanjši nepropustno zaprt odvodnik na svetu. Zato je zelo primeren 

za večino stanovanjskih električnih instalacij. Ima posebej oblikovane elektrode v obliki cilindra, zato lahko prenese 

veliko udarnih tokov. Ta odvodnik prenapetosti lahko odvede impulz udarnega toka I imp 

= 35 kA oblike (10/350 µs). 

Kombinacija odvodnikov tipa SPI + SPC (stopnja I (B) in II (C)) zagotavlja učinkovito razporeditev tokovne 

obremenitve med iskrišče in varistor. Pri tem pa je potrebno upoštevati njuno medsebojno oddaljenost. Če je ta 

oddaljenost manjša od 10 m, je potrebno uporabiti odvodnik prenapetosti tipa SPC-S-20/460, ki ima nazivno 

napetost 460 V. Ob tem pa ni potrebno med odvodnika stopnje I (B) in II (C) vgrajevati dušilke. Če pa je oddaljenost 

večja kot 10 m, dušilka seveda tudi ni potrebna in tudi prenapetostni odvodnik ima lahko nižjo nazivno napetost 

(280V): tip SPC-S-20/280. 

Konstrukcijska izvedba odvodnika SPI s kontrolo ionizacije 

Pomožna elektroda za pospešitev vžiga iskrišča (kontrolirana 

ionizacija) 

Elektroda 1 

Elektroda 2 

Elektroda 3 

Če upoštevamo, da vdre v instalacijo 50% toka strele (glej standard SIST EN 62305), je v omrežjih TN-S in TT pri 

uporabi štirih odvodnikov tipa SPI-35/440 (vezava odvodnikov "4+0") zagotovljena zaščita pred strelo toka do 350 

kA (=(4+1) x 35kA x 2). V omrežjih TN-C ali pri vezavi odvodnikov "3+1" je maksimalni dovoljen tok strele 280 kA 

(=(3+1) x 35kA x 2). Pri odvodnikih stopnje I (B) se pri vezavi "3+1" upošteva, da mora skupno iskrišče odvesti 

skupni tok iz posameznih faznih odvodnikov. Zato se pri tej vezavi "3+1" uporabi poleg treh faznih odvodnikov 

tipa SPI-35/440 še skupno iskrišče tipa SPI-100/NPE. Opisana kombinacija izpolnjuje pogoje za vgradnjo med LPZ 0 

in LPZ I tudi za stopnjo zaščite LPL I (za največji predvideni tok strele 200 kA). 

Formulo za izračun največjega dovoljenega toka strele zapišemo v obliki: 

I celk 

= (m+n) x I max 

x k, kjer pomeni 

m je število faznih odvodnikov (m = 3 za vezavo "3+0" ali "3+1", m = 4 za vezavo "4+0") 

n je število vodnikov brez odvodnikov, navadno je n = 1 (PEN vodnik v TN-C omrežjih, PE v TN-S, TT omrežjih) 

I max 

je maksimalni impulzni tok izbranega faznega odvodnika 

k je inverzna vrednost deleža toka, ki bi vdrl v instalacijo. Po SIST EN 62305 in tudi v skladu s starejšimi standardi se 

za ta delež upošteva 50 % (t.j. k = 2) 

Opomba: Največji dovoljen tok strele se razlikuje za komplet odvodnikov, ki je vgrajen v instalaciji glede na 

samostojen komplet odvodnikov. Največji dovoljeni tok vgrajenega kompleta se namreč poveča za tisti del toka, ki ga 

odvede zaščitni vodnik (glej koeficient »n« v zgornji formuli). 

17

Odvodniki prenapetosti I (B), B+C 

Zaščita instalacije pred kratkim stikom 

Odvodniki toka strele stopnje I (B) z iskriščem nimajo notranje zaščite pred kratkim stikom. 

Odvodnike tipa SPI 35/440 je potrebno zaščititi s predvarovalko F max 

= 125 A. Če je tisti del instalacije, v kateri se nahaja odvodnik 

SPI-35/440, ščiten z varovalko, manjšo ali enako 125 A, ni potrebno vgraditi dodatne predvarovalke pred odvodnik. 

Pri 

brez predvarovalke 

velikost predvarovalke je tovarniško določena 

F1 . . . . . . . . . . Varovalka (npr. na priključku v objektu, glavni razdelilnik). 

F2 . . . . . . . . . . Predvarovalka odvodnika 

F max 

. . . . . . . . Največja, tovarniško dovoljena predvarovalka odvodnika prenapetosti (glej tehnične podatke) 

Odvodniki prenapetosti tip SPB-12/280 z varistorji 

Odvodniki prenapetosti tipa SPB-12/280 so odvodniki stopnje B+C, izvedba z varistorji. Kljub majhnim dimenzijam 

(širina 1TE) dosegajo odlične tehnične parametre. Namenjeni so predvsem za hišne instalacije v gostejših naseljih 

s podzemno električnimi dovodi in tam, kjer se ne predvideva neposrednega udara strele. 

Prednost tega tipa odvodnika je odpornost proti sledilnim tokovom. Odvodniku lahko dogradimo pomožni kontakt 

za signalizacijo okvare. 

Če upoštevamo, da vdre v instalacijo 50% toka strele (glej standard SIST EN 62305), je v omrežjih TN-S in TT pri 

uporabi štirih odvodnikov tipa SPB-12/280 (vezava odvodnikov "4+0") zagotovljena zaščita pred strelo toka do 

125 kA (=(4+1) x 12,5 kA x 2). V omrežjih TN-C ali pri vezavi odvodnikov "3+1" je maksimalni dovoljeni tok strele 

100 kA (=(3+1) x 12,5 kA x 2). Za skupno iskrišče se pri vezavi "3+1" navadno uporablja tip SPI-50/NPE. Glede na 

omejen odvodni tok tega sklopa odvodnikov se omenjeni tip priporoča za objekte, kjer je vpliv le posrednega udara 

strele. Tak objekt mora biti napajan preko kabla, napeljanega pod zemljo in brez zunanjega strelovodnega sistema. 

Ta tip odvodnika se torej priporoča za objekte, ki so uvrščeni v LPL III in IV. 

18

Odvodniki prenapetosti stopnje II (C) 

Odvodniki prenapetosti tipa SPC 

Odvodniki prenapetosti stopnje II (C) so opremljeni z varistorji na bazi cinkovega monoksida (ZnO) ali 

silicijevega karbida (SiC). Gre za nelinearne, polprevodne varistorje, pri katerih se aktivna upornost občutno 

zmanjša pri dvigu napetosti (glej graf). Glavna prednost varistorjev je njihova velika hitrost reagiranja 

(25 ns). Tudi pri manjših dimenzijah imajo visoko sposobnost absorbiranja energije. Varistorji se uporabljajo 

za zaščito pred prenapetostjo tako v tokokrogih z izmenično, kot tudi z enosmerno napetostjo. 

Prenapetostni odvodniki tipa SPC-S-20/280 omejujejo prenapetost na stopnjo 1,4 kV. Preizkušamo jih 

s tokovnim impulzom v obliki vala (8/20 µs). Maksimalna dovoljena predvarovalka znaša 160 A (gL). Princip 

potrebe po predvarovalki je enak kot pri odvodnikih stopnje I (B). Temperaturno območje varistorskih 

modulov je od –40 °C do +70 °C. 

Indikator stanja 

Varistor 

Termična zaščita 

Preverjanje delovanja 

Vsak odvodnik prenapetosti vsebuje varistor s toplotno varovalko. Če je 

varistor preobremenjen, se dvigne njegova temperatura, toplotna varovalka 

pa ga izklopi. Barva v okencu indikatorja se spremeni na rdečo. Tega procesa 

ni mogoče vrniti nazaj, modul z varistorjem moramo čim prej zamenjati 

z novim, saj zaščite ni več. 

Prednost uporabe odvodnika prenapetosti z varistorjem je, da se pri njem ne pojavlja kratkostični tok, ki bi sledil odvajanju dela toka 

strele. Zaradi zrnatega plašča ima varistor veliko kapacitivnost, približno do 40 000 pF. Zato nastajajo odvodni tokovi, ki pri pravilno 

delujočem varistorju ne bi smeli prekoračiti par deset µA. 

1. 

2. 

3. 

4. 

Pri merjenju upornosti izolacije, ki jo izvajamo s povečano napetostjo, ki presega delovno napetost odvodnika, moramo izključiti 

odvodnike prenapetosti SPC. 

Delovno napetost odvodnikov z varistorji merimo s posebnimi merilnimi napravami. Standardni tokovi so 1 mA. 

Ko preverimo instalacijo in delovanje odvodnikov, pazimo, da zanesljivo ponovno namestimo odvodnike. 

Vsi odvodniki prenapetosti stopnje II (C) tipa SPC-S proizvajalca Moeller so opremljeni z zamenljivimi moduli in optično signalizacijo 

okvare varistorja. Okvara se signalizira z rdečim poljem v okencu vložka. Če ugotovimo poškodbo vložka, ga moramo nemudoma 

zamenjati z novim. Tip SPC-E je prenapetostni odvodnik brez zamenljivega modula. 

4. 

19

Koordinacija odvodnikov stopnje I (B) in stopnje II (C) 

Koordinacija odvodnikov stopnje I (B) in II (C) je zelo pomembna za učinkovito, dolgotrajno in zanesljivo zaščito pred prenapetostjo. 

Brez te koordinacije lahko pri udaru strele v bližino ali neposredno v napeljavo pride do preobremenitve in uničenja druge stopnje 

odvodnikov, oziroma do poškodb porabnika. 

Če je razdalja med odvodnikoma stopnje I (B) in II (C) večja od 10 m, med njiju ni potrebno vgrajevati induktivnosti, na kateri bi se 

ustvarjal potreben padec napetosti, saj to vlogo prevzame sama induktivnost vodnikov. 

Če pa je razdalja krajša od 10 m, potem nevgradnja induktivnosti med stopnjama I (B) in II (C) pri starejših tipih odvodnikov I (B) 

povzroči, da se aktivira le hitrejši odvodnik prenapetosti tj. stopnja II (C). Odvodnik I (B) ne opravi svoje naloge, zato pride do poškodbe 

odvodnika II (C), poleg tega pa napetostni udar prodre neposredno do ščitenih naprav. Pri starejših rešitvah je bila za koordiniranje 

delovanja odvodnikov stopnje I (B) in II (C) uporabljana induktivnost SPL. Pri udaru strele se je ob prekoračitvi mejne napetosti na ščiteni 

napravi aktiviral najprej odvodnik prenapetosti stopnje II (C). Njegov odzivni čas (25 ns) je namreč krajši od reakcijskega časa odvodnika 

stopnje I (B), ki znaša 100 ns. Vsota napetosti, ki nastaja na induktivnosti (U ind 

) in na odvodniku prenapetosti stopnje II (C) (U spc 

), že 

zadostuje, da se aktivira odvodnik stopnje I (B) (U spb 

). Ko se aktivira iskrišče, je pretežen tok speljan v zemljo. 

Moderna rešitev je montaža obeh stopenj varovanja prenapetosti I+II (B+C) v enem razdelilniku z uporabo odvodnikov prenapetosti tipa 

SPI. Ker ima odvodnik tipa SPI elektronsko voden vžig iskrišča že pri napetosti 1,5 kV, lahko nanj neposredno paralelno priključimo 

odvodnik prenapetosti stopnje II (C) tipa SPC-S-20/460. Kombinacija odvodnikov SPI + SPC zagotavlja učinkovito razporeditev tokovne 

obremenitve med varistor in iskrišče, zato namestitev vmesne induktivnosti SPL ni potrebna. S tem prihranimo prostor v razdelilniku. 

Pri razdalji med odvodnikom 

stopnje I (B) tipa SPI in stopnje II (C) 

tipa SPC-S manjši od 10 m je 

potrebna uporaba odvodnika SPC-S 

z nazivno napetostjo 460 V. 

Če pa je ta razdalja večja od 10 m, 

lahko uporabimo odvodnike 

prenapetosti stopnje II (C) z nazivno 

napetostjo 280V (tip SPC-S-20/280). 

Če je potrebno zaščititi elektronske naprave, ki se nahajajo neposredno v vstopnih razdelilnikih ali v stikališčih, lahko izberemo 

kombiniran komplet odvodnikov prenapetosti, ki zaradi svoje notranje koordinacije ne zahteva dodatne vmesne induktivnosti. Rešitev 

predstavlja kombiniran komplet odvodnikov stopnje I (B) in stopnje II (C) tipa SP-B+C/3+1 (za omrežja TN-S, omrežja TT) oziroma tipa 

SP-B+C/3 (za omrežja TN-C). Ta komplet predstavlja vrhunsko rešitev z najmanjšo možno porabo prostora. Pri širini šestih modulov 

dobimo odvodnik stopnje I (B) s seštetim impulznim tokom 100 kA (10/350 µs) in odvodnik stopnje II (C), s seštetim tokom 60 kA, kar 

pomeni tok strele 120 kA (8/20 µs). Ta kombinacija je namenjena za zaščito vseh tipov hišnih in industrijskih instalacij. 

Za dolgoročno zanesljivost pa moramo sistem zavarovati tudi pred kratkim stikom. Glede na to, da je uporabljen odvodnik tipa 

SPI-35/440 s hermetično zaprtim iskriščem, ne sme biti predvarovalka večja od 125 A gL/gG. 

20

Primera priključitve odvodnikov stopnje I (B) v vezavi "3+0" oz."4+0", stopnje II (C) v vezavi "4+0" in stopnje III 

(D) v vezavi "1+1" 

Omrežje tipa TN-C-S 

Tristopenjska zaščita pred prenapetostjo 

Mesto priključitve 

Zaščita instalacije in aparatov 

SPD SPD SPD 

Izenačitev potenciala 

Kratki vodniki!! 

Omrežje tipa TN-S 


SPD SPD SPD 



Omrežje tipa TT – ker sta vodnika N in PE ločena, ima prednost vezava "3+1", s skupnim iskriščem med N in PE (ta 

priključitev pa je opisana na naslednji strani). 

21

Primeri priključitve odvodnikov stopnje I (B) v vezavi "3+0" oz."3+1", stopnje II (C) v vezavi "3+1" in stopnje 

III (D) v vezavi "1+1" 

Bistvo vezave "3+1" oz. "1+1" je pojav skupnega vozlišča, ki je povezano z vodnikom N. Med to vozlišče in vodnik PE je priključeno 

iskrišče. Prednost te vezave je majhna preostala napetost med faznimi in nevtralnim vodnikom, kar je ugodno za omejitev prenapetosti 

zaradi stikalnih manipulacij. Prednost te vezave je tudi v tem, da skupno iskrišče, ki je priključeno med vodnika N in PE reagira samo pri 

povečani prenapetosti. V praksi tej vezavi dajemo prednost. 

Omrežje tipa TN-C-S 

SPD SPD SPD 




SPD SPD SPD 



Omrežje tipa TT 


SPD SPD SPD 



22

Odvodniki prenapetosti stopnje III (D) 

Odvodniki prenapetosti za montažo v stikalne bloke tipa SPD-S 

Namen uporabe 

Za zaščito dražjih elektronskih naprav, nameščenih v stikalne bloke 

(npr. krmilnik, industrijske naprave itd.) in njihovo brezhibno 

delovanje priporočamo uporabo tega odvodnika prenapetosti 

stopnje III (D). Ti odvodniki prenapetosti ščitijo naprave pred 

preostalo prenapetostjo, ki je ostala za stopnjo II (C). Montaža je 

možna v neposredni bližini odvodnikov stopnje II (C). 

vezava "1 + 1" 

Odvodnik prenapetosti za montažo v instalacijske doze VDK 280 ES 

SPD-S-N/PE 

SPD-S-L/N 

Namen uporabe 

Zaščita skupin vtičnic do razdalje 5 m (pisarne, šole itd.). 

Odvodniki prenapetosti z vtičnico 

Namen uporabe 

Zaščita posameznih aparatov. 

Opozorilo 

Uporaba odvodnikov prenapetosti stopnje III (D) brez uporabe odvodnikov prenapetosti stopnje II (C) ne 

ščiti dovolj porabnikov. Za popolno zaščito pred prenapetostjo morajo biti nameščene vse tri stopnje 

odvodnikov prenapetosti. 

Vtični odvodnik prenapetosti SPD-STC 

Namen uporabe 

Zaščita posameznih aparatov. 

Tip SPD-STC/ISDN tudi z zaščito ISDN linije, tip SPD-STC/TV-SAT tudi z zaščito TV/SAT linije. 

Splošna pravila za namestitev 

Odvodniki prenapetosti stopnje III (D), razen tipa SPD-S, ne smejo biti instalirani v neposredni bližini odvodnikov prenapetosti stopnje 

II (C). Minimalna razdalja med odvodniki stopnje II (C) in stopnje III (D) mora biti vsaj 5 m, če ni navedeno drugače. Odvodniki stopnje 

III (D) morajo biti nameščeni čim bližje zaščiteni skupini naprav, ker je obseg njihovega delovanja zajamčen le do razdalje največ 5 m 

(pozor pred inducirano napetostjo). 

23

Kataloški del – tehnične informacije 



stopnje I + II (B+C) 31 



Odvodniki prenapetosti za TV 43 

25

Odvodniki toka strele stopnje I (B) 

Tip SPI 

• Uporaba: za zaščito instalacije pri neposrednemu udaru 

strele v zunanje napeljave ali v zunaj nameščene naprave 

• Uporaba skladna z IEC 60364-5-534 

• Stopnja B po VDE 0675, del 6/A3 11.97 

• Stopnja I po IEC 61643-11 

• Tip 1 po SIST EN 61643-11 

• Hermetična izvedba – pri delovanju ni nobenih vročih 

ioniziranih izpuhov, zato varnostne razdalje od vnetljivih 

snovi in prevodnih delov niso potrebne 

• Dober napetostni zaščitni nivo (preostala napetost) 1,5 kV 

zaradi pomožne elektrode, ki pospešuje nastanek obloka 

s kontrolirano ionizacijo v iskrišču 

• Za koordiniranje odvodnikov stopnje I (B) (tip SPI) in 

odvodnikov prenapetosti stopnje II (C) upoštevamo 

priporočeno razdaljo vsaj 10m ali uporabimo odvodnik 

stopnje II (C) z najvišjo trajno delovno napetostjo 460 V, 

ki pa ima višji napetostni zaščitni nivo. Lahko pa vgradimo 

med odvodnika induktivnost za ustvarjanje padca 

napetosti. 

WA_SG03102 

WA_SG03002 

Impulzni tok I imp (10/350) µs Tipska oznaka Kataloška št. Pakiranje (kos) 

35 kA hermetičen 



SPI-35/440 263137 6/120 

SPI-50/NPE 263138 2/120 

SPI-100/NPE 263139 1/60 

SPI-35/440 

SPI-50/NPE 

Komplet odvodnikov za omrežja TN-C 

Komplet odvodnikov za omrežja TN-S, TT 

SPI-35/440/3 267487 1/40 

SPI-3+1 267488 1/20 

SPI-.../NPE se uporablja kot odvodnik prenapetosti seštetega toka v vezavi "3+1": 

SPI-100/NPE je namenjen povezavi s SPI-35/440, SPI-50/NPE pa povezavi s SPB-12/280. 

Tehnični podatki 

SPI-35/440 SPI-50/NPE SPI-100/NPE 

Električni: 

Izvedba hermetična hermetična hermetična 


< 100 ns < 100 ns < 100 ns 


1,5 kV 1,5 kV 1,5 kV 

Najvišja trajna delovna napetost U C 

440 V AC 260 V AC 260 V AC 

Frekvenca 50/60 Hz 50/60 Hz 50/60 Hz 


(8/20) µs 35 kA 50 kA 100 kA 


(10/350) µs 

konična vrednost toka 35 kA 50 kA 100 kA 

impulzni naboj Q 17,5 C 25 C 50 C 

specifična energija 305 kJ/Ω 625 kJ/Ω 2500 kJ/Ω 

Izolacijska upornost R ISO 

>10 MΩ >10 MΩ >10 MΩ 

Kratkostična trdnost brez predvarovalke 3 kA eff 

/260 V 500 A eff 

/260 V 100 A eff 

/260 V 

1,5 kA eff 

/440 V – – 

Kratkostična trdnost z vgrajeno predvarovalko 25 kA eff 

– – 

Maksimalna predvarovalka 125 AgL – – 

Shema priključitve 

Mehanski: 

Masa 174 g 178 g 320 g 

Presek priključnega vodnika 

tog 0,5 - 35 mm 2 0,5 - 35 mm 2 10 - 50 mm 2 

fleksibilen 0,5 - 25 mm 2 0,5 - 25 mm 2 16 - 35 mm 2 

Pritrdilni moment priključnih sponk 4 - 4,5 Nm 4 - 4,5 Nm 6 - 8 Nm 

Montaža na sistemsko letev EN 50022 

Stopnja mehanske zaščite 

IP20 (IP40) 

Oprema: zbiralke 

Z-GV-U/ 

Dovoljena relativna vlažnost zraka < 95% 

Temperaturno območje od -40 °C do +85 °C 

Dimenzije [mm] 

Kompleti odvodnikov prenapetosti 

SPI-35/440, SPI-50/NPE SPI-100/NPE SPI-35/440/3 SPI-3+1 

. . .SPI-35/440 

. . .SPI-100/NPE 

. . .SPB-D-125 

. . . .Z-GV-U/3 

. . .Z-GV-U/6 

26


Tip SPI 

Primeri priključitve odvodnikov toka strele stopnje I (B) tipa SPI v različnih omrežjih (po IEC 60364-5-534) 

Omrežje TN-C, Omrežje IT brez N vodnika 

Komplet: SPI-35/440/3 

Omrežje TN-S, vezava 4+0 

Omrežje TT, TN-S, IT z N vodnikom, vezava 3+1 

Komplet: SPI-3+1 


. . .SPI-35/440 

. . .SPI-100/NPE 

Povezovalni modul 

. . .SPB-D-125 

Zbiralke 

. . .Z-GV-U/3 

. . .Z-GV-U/4 

. . .Z-GV-U/8 

Opomba glede vezave 3+1: 

Konična vrednost napetosti na sponkah odvodnika prenapetosti pri prehodu 

impulznega toka Iimp (I n 

) je določena z vrednostjo napetostnega zaščitnega nivoja 

U p 

(preostala napetost). Pri vezavi odvodnikov 4+0 dosežemo nizko vrednost 

preostale napetosti na delovnih vodnikih (L1, L2, L3, N) proti zemlji (PE). Preostala 

napetost med delovnimi vodniki pa je vsota preostale napetosti na dveh v serijo 

povezanih odvodnikov. 

Pri vezavi 3+1 (oziroma 1+1) znižamo preostalo napetost med faznimi in nevtralnim 

vodnikom N na vrednost preostale napetosti enega odvodnika. Odvodnik 

prenapetosti seštetega toka je najbolj zmogljiv. Vključi se šele, ko vrednost 

napetosti preseže določeno mejo (vžigalna napetost odvodnika). Opisana vezava 

3+1 (1+1) je ustreznejša za občutljivejše naprave. 

27


Tip SPI 

Primeri priključitve odvodnikov toka strele stopnje I (B) tipa SPI in odvodnikov prenapetosti stopnje II (C) brez uporabe 

induktivnosti, v različnih omrežjih (v skladu z IEC 60364-5-534) 


. . .SPI-35/440 

. . .SPI-100/NPE 

. . .SPI-50/NPE 

Omrežje TN-C-S 

Glavni razdelilnik 

Podrazdelilnik 


. . .SPC-S-20/460/3 


. . .SPB-D-125 

. . .Z-D63 

Odvodniki 

toka strele 

stopnje I (B) 

Odvodniki 

prenapetosti 


Zbiralke 

. . .ZV-KSBI-4TE 

Omrežje TN-S, TT 



Uporaba 

induktivnosti 

ni potrebna 

Odvodniki 

toka strele 

stopnje I (B) 

Odvodniki 

prenapetosti 


Omrežje TN-S, TT 



Odvodniki 

toka strele 

stopnje I (B) 

Odvodniki 

prenapetosti 


Opomba: 

Namestitev odvodnika toka strele pred števec el. energije 

mora odobriti distributer. 

28


Oprema 

Povezovalni modul za odvodnike stopnje I (B): SPB-D-125 

• Služi za poenostavljanje priključitve odvodnika toka strele. 

U0302 

Nazivni tok Tipska oznaka Kataloška št. Pakiranje (kos) 

125 A 

SPB-D-125 248145 2 


Električni: 

Najvišja trajna delovna napetost U C 

500 V AC/DC 

Nazivni tok I n 

125 A / 30 °C 


(10/350) µs 

konična vrednost toka 

100 kA 

impulzni naboj Q 

50 C 

specifična energija 

2,5 MJ/Ω 

Mehanski: 

Montaža 

Sponke 

Presek priključnega vodnika 

tog 0,5 - 35 mm 2 

na sistemsko letev 

glava in streme 

fleksibilen 0,5 - 25 mm 2 

Pritrdilni moment priključnih sponk 4-4,5 Nm 

Dimenzije [mm] Shema priključitve Uporaba modula SPB-D-125 pri vezavi 3+1 

Propojovací 


modul SPB-D125 

SPB-D125 

Odvodnik Sčítací 

prenapetosti 

svodič 

seštetega přepětí N-PE toka N-PE 

Zbiralke Z-GV-U za SPB-12/280, SPI, SP-B+C 

Število polov Tipska oznaka Kataloška št. Pakiranje (kos) 

Z-GV-U/9 

2 

3 

4 

5 

6 

8 

9 

Z-GV-U/2 272588 20/1200 

Z-GV-U/3 272589 20/1200 

Z-GV-U/4 274080 20/1200 

Z-GV-U/5 274081 20/1200 

Z-GV-U/6 274082 20/400 

Z-GV-U/8 274083 20/200 

Z-GV-U/9 274084 20/200 


Električni: 

Nazivna napetost 

Nazivni tok 

230/400 V, 50/60 Hz 

63 A 

Mehanski: 

Presek 

Raster 

16 mm 2 Cu 

17,5 mm 

Izvedba 

29

Odvodniki toka strele in prenapetosti stopnje I + II (B+C) 

Kompakten komplet odvodnikov prenapetosti - tip SP-B+C 

• Kompakten komplet odvodnikov združuje odvodnike 

stopnje I (B) tipa SPI-35/440 in odvodnike stopnje II (C) tipa 

SPC-S-20/460 

• Prihranek prostora v razdelilniku – uporaba induktivnosti 

ni potrebna 

Izvedba Tipska oznaka Kataloška št. Pakiranje (kos) 

Komplet B+C za omrežja TN-C 

Komplet B+C za omrežja TN-S/TT 

SP-B+C/3 267489 1 

SP-B+C/3+1 267510 1 

SP-B+C/3 

Shema priključitve SPB-B+C/ - komplet 

Omrežje tipa TN-C, TN-C-S 

Komplet SP-B+C/3 


Komplet SP-B+C/3+1 

Omrežje tipa TT 

Komplet SP-B+C/3+1 

Odvodniki 

. . .SPI-35/440 

. . .SPI-100/NPE 

. . .SPC-S-20/460/3 


. . .SPB-D-125 

Zbiralke 

. . .Z-GV-U/6 

. . .Z-GV-U/9 

. . .Z-GV-16/3P-3TE/6 

30

Odvodniki toka strele in prenapetosti stopnje I + II (B+C) 

Kombiniran odvodnik prenapetosti - tip SPB-12/280 

• Za zaščito pred pulzi prenapetosti, ki nastajajo predvsem pri 

indirektnem udaru strele in zaradi stikalnih prenapetosti. 

Primerno za objekte, pri katerih obstaja zanemarljiva nevarnost 

neposrednega udara strele, a obstaja možnost vdora dela 

prenapetosti v instalacijo. 

• Velik prihranek prostora v razdelilniku – dve stopnji 

odvodnikov vgrajeni v en modul 

• Priporočeno za objekte, v katere je napeljava speljana pod zemljo 

• Uporaba skladna z IEC 60364-5-534 

• Stopnja I. in II. po IEC 61643-11 

• Tip 1 in 2 po SIST EN 61643-11 



SG01804 

SPB-12/280/3 

Odvodnik prenapetosti I + II (B+C) 

2-polni komplet za omrežje TN-S 

3-polni komplet za omrežje TN-C 

4-polni komplet za omrežje TN-S (3+1) 

4-polni komplet za omrežje TN-S (4+0) 

3-polni komplet za TN-C, s pomož. kontaktom 

3-polni komplet za TN-S, s pomož. kontaktom 

Odvod prenapetosti I+II. stopnje (B+C) 

Oprema 

Pomožni kontakti 

Zbiralke 

SPB-12/280 284698 12/1 

SPB-12/280/2 285081 1/60 

SPB-12/280/3 284699 1/40 

SPB-3+1 105195 1/24 

SPB-12/280/4 285082 1/30 

SPB-12/280/3-HK 285083 1/24 

SPB-12/280/4-HK 285084 1/20 

SPB-100/NPE 105194 1/60 

SPB-HK-W 105197 4/120 

ZV-KSBI 


SPB-12/280 SPB-100/NPE SPB-3+1 

Električni: 

Odzivni čas tr (pri strmini 5 kV/µs) < 25 ns < 100 ns < 25 ns / < 100 ns 


< 1,5 kV < 1,5 kV < 1,5 kV 


pri 5 kA (8/20 µs) 950 V - 


280 VAC 255 VAC 280 VAC / 255 VAC 

Kratkotrajna prenapetost U T 

370 VAC (5 s) 1200 VAC (200 ms) 348 VAC / 370 VAC 


(8/20 µs) 25 kA 100 kA 3 x 25 kA / 100 kA 

Maks.udarni odvodni tok I max 

(8/20) µs 50 kA 100 kA 3 x 50 kA / 100 kA 

Impulzni naboj Q pri I imp 

6,25 As 50 As 50 As 

Specifična energija pri I imp 

39,1 kJ/Ω 2500 kJ/Ω 2500 kJ/Ω 

Cancle this line I fi 

100 A r.m.s 

100 A r.m.s 

Impulzni tok (10/350) µs I imp 

12,5 kA 100 kA 3 x 12,5 kA / 100 kA 

Maksimalna predvarovalka 160 AgL/gG - 160 AgL/gG 

Kratkostična trdnost 50 kA - 50 kA 

Napetostno območje pri 1 mA 380 - 460 V - 380 - 460 V / - 

Signalizacija 

indikacija okvare 

Mehanski: 

Masa 121 g 250 g 626 g 

Temperaturno območje od -40 °C do +70 °C od -40 °C do +70 °C od -40 °C do +70 °C 

Stopnja zaščite IP40 IP40 IP40 

Stremenske sponke 4 - 25 mm 2 4 - 35 mm 2 4 - 25 mm 2 / 4 - 35 mm 2 

Okrogle sponke 1,5 mm 1,5 mm 1,5 mm 

Pritrdilni moment sponk 2,4 - 3 Nm 2,4 - 3 Nm 2,4 - 3 Nm 



SPB-12/280/... 

5,5 30,5 4,5 

6 

SPB-100/NPE 

Kompleti odvodnikov prenapetosti za posamezne vrste omrežij 

L, N,PE 

L, N,PE L, L1, N,PE L2, L3, N, PE L1, L2, L1, L3, L2, N, PE L3, N, PE 

TN-S-System TN-S-System 

Omrežje TN-C-System 

TN-S/TT-System 

Omrežje TN-S-System TN-C-System TN-S/TT TN-C-System 

Omrežje TN-S-System 

TN-S/TT-System TN-S TN-C-System 

Omrežje TN-S-System TN-C TN-S-System 

Omrežje TN-S 

3 x 230/400 VAC 

(3 x 220/380 VAC) 

(3 x 240/415 VAC) 

3 x 230/400 3 x 230/400 VAC 

VAC 

(3 x 220/380 (3 x 220/380 VAC) 

VAC) 

(3 x 240/415 (3 x 240/415 VAC) 

VAC) 

3 3x 230/400 x 3 x 230/400 VAC VAC VAC 

(3 (3 x 220/380 x (3 x 220/380 VAC) VAC) VAC) 

(3 (3 x 240/415 x (3 x 240/415 VAC) VAC) VAC) 

3 3x 3 x 230/400 VAC 

(3 (3 (3 x x 220/380 VAC) 

(3 (3 (3 x x 240/415 VAC) 

3 3x x 230/400 VAC 

(3 (3x x 220/380 VAC) 

(3 (3x x 240/415 VAC) 

3 x 230/400 VAC 

(3 x 220/380 VAC) 

(3 x 240/415 VAC) 

L N PE L1 

NL2 

L3 PEL1 L1 L2 L2 L3 L3 N 

L1 L1 L2 L2 L3 NL3 

L1 L1 L2 L2 L3 L3 N L1 L2 L3 N 

L 

L1 L2 L3 

PE L1 L2 L3 

80 

45 

80 

45 

90 

17,5 

44 

60 

35 

1 

1 

44 

60 

1 

1 

1 1 

1 

3 

3 

SPB-12/280/3 

1 

1 

1 

1 

SPB-3+1 

1 

1 

2 14 

1 2 

1 

1 1 

2 

1 

1 2 2 1 1 2 2 1 1 2 2 1 1 2 12 1 2 1 2 1 2 1 

SPB-12/280/4 

SPB-12/280/3-HK 

SPB-12/280/4-HK 

PE 

ZV-KSBI-2TE 

ZV-KSBI-2TE ZV-KSBI-3TE 

N 

PE PEN 

ZV-KSBI-4TE ZV-KSBI-3TE 

N 

PE PEN 

ZV-KSBI-4TE Z-GV-U/4 

N 

PE PEN 

PEN 

PE 

PE 

. . .SPB-12/280 . . . SPB-HK-W c . . . SPB-100/NPE 

31


Tip SPC-E, SPC-EH 

• Stopnja C po ÖVE-SN 60 del 1 / del 4 

• Stopnja II po IEC 61643-11 

• Tip 2 po SIST EN 61643-11 

U1302 

Najvišja trajna delovna napetost U c I n (8/20) µs Tipska oznaka Kataloška št. Pakiranje (kos) 

280 V AC 20 kA 

N-PE 260 V AC 

20 kA 

Oprema 


Zbiralke 

SPC-E-280 248150 12/120 

SPC-E-N/PE 248157 12/120 

SPB-HK-W 105197 4/120 

ZV-KSBI 

SPC-E-280 

Opomba: Odvodnik tipa SPC-E-N/PE se uporablja kot odvodnik prenapetosti seštetega 

toka v vezavi "3+1". 


SPC-E-280 SPC-E-N/PE 

Električni: 

Konstrukcija II – 


(pri strmini 5 kV/µs) < 25 ns < 100 ns 


pri I n 

< 1,4 kV < 1 kV 


pri 5 kA (8/20 µs) 1 kV 


280 V AC 260 V AC 


(8/20 µs) 20 kA 20 kA 

Impulzni naboj Q pri I imp 

0,57 C 0,57 C 

Specifična energija pri I imp 

5,7 kJ/Ω 5,7 kJ/Ω 

Maksimalni udarni odvodni tok I max 

40 kA 40 kA 

Maksimalna predvarovalka 125 AgL 125 AgL 

Kratkostična trdnost 50 kA – 

Sposobnost dušenja kratkostičnega 

toka pri U c 

in I n 

- 100 A 

Napetostno območje pri 1 mA 400 - 480 V – 

Signalizacija 

indikacija okvare 


Mehanski: 

Masa 

97 g 


Stopnja zaščite 

IP40 

Stremenske sponke 4 - 25 mm 2 

Okrogle sponke 

do debeline 1,5 mm 

Pritrdilni moment sponk 

2,4 - 3 Nm 


Dimenzije [mm] Primeri uporabe SPC-E skladno z IEC 60364-5-534 

Omrežje TN-C Omrežje TN-S Omrežje IT Omrežje TN-S-/TT 

SPC-E-280 

SPC-E-280 

SPC-E-280 

SPC- 

E- 

N/PE 

SPC-E-280 

Z- 

D63 

32


Tip SPC-S 

• Stopnja C po ÖVE-SN 60 del 1 / del 4 

• Stopnja II po IEC 61643-11 

• Tip 2 po SIST EN 61643-11 

• Možna priključitev pomožnih kontaktov SPC-S-HK za 

daljinsko signalizacijo okvare 

SG14902 

Odvodnik prenapetosti stopnje II (C) - tip SPC-S 

Najvišja trajna delovna napetost U c I n (8/20) µs Tipska oznaka Kataloška št. Pakiranje (kos) 

Zamenljiv modul 1 TE 

SPC-S-20/280 

SG14802 

Modul 280 V AC 

Modul 460 V AC 

Modul N-PE 260 V AC 

20 kA 

20 kA 

20 kA 

SPC-S-20/280 248161 4/120 

SPC-S-20/460 248164 4/120 

SPC-S-N/PE 248166 4/120 

SPC-S-S3 

U1202 

SPC-S-20/280/3 


Podnožje 1- 4 polno 

Podnožje, 1-polno 

Podnožje, 2-polno za vezavo 1+1 





1 - 4 polni kompleti (podnožje, zamenljivi modul in zbiralka) 

1-polni 280 V AC 1x20 kA 



4-polni (4+0) 280 V AC 4x20 kA 

4-polni (3+1) 280 V AC 4x20 kA 




4-polni (4+0) 460 V AC 4x20 kA 

SPC-S-S1 248167 12/120 

SPC-S-S2-1+1 248201 6/60 

SPC-S-S2 248168 6/60 

SPC-S-S3 248169 4/40 

SPC-S-S4 248170 3/30 

SPC-S-S4-3+1 248171 3/30 

SPC-S-20/280/1 248172 12/120 

SPC-S-20/280/2 248173 1/60 

SPC-S-20/280/3 248174 1/40 

SPC-S-20/280/4 248175 1/30 

SPC-S-3+N/PE 115795 1/30 

SPC-S-20/460/1 248184 12/120 

SPC-S-20/460/2 248185 1/60 

SPC-S-20/460/3 248186 1/40 

SPC-S-20/460/4 248187 1/30 

Moduli SPC-S-20/280 SPC-S-20/460 SPC-S-N/PE 

Električni: 

Mehanska koda modula x x y 

Konstrukcija II II - 


(pri strmini 5 kV/µs) < 25 ns < 25 ns < 100 ns 


pri I n 

< 1,4 kV < 2,2 kV < 1 kV 


pri 5 kA (8/20 µs) < 1 kV < 1,7 kV 


280 V AC 460 V AC 260 V AC 

Nazivni udarni tok I n 

(za 8/20 µs) µs 20 kA 20 kA 20 kA 

Impulzni naboj Q pri I n 

0,57 C 0,57 C 0,57 C 

Specifična energija pri I n 

5,7 kJ/Ω 5,7 kJ/Ω 5,7 kJ/Ω 


40 kA 40 kA 40 kA 

Sposobnost dušenja kratkostičnega toka pri U c 

in I n 

- - 100 A 

Kratkostična trdnost 50 kA 50 kA - 

Maksimalna predvarovalka 160 A gL 160 A gL - 

Napetostno območje pri 1 mA 400 - 480 V 680 - 780 V - 

Signalizacija okvare 

sprememba barve okenca na rdečo 


Mehanski: 

Mehanska koda kompleta 1P / 1+1P / 2P / 3P / 3+1P / 4P x / yx / xx / xxx / yxxx / xxxx 

Masa kompleta 1P / 1+1P / 2P / 3P / 3+1P / 4P 

110 / 201 / 220 / 330 / 412 / 440 g 


Stremenske sponke 4 - 25 mm 2 

Okrogle sponke 

do debeline 1,5 mm 


2,4 - 3 Nm 


Oprema: zbiralka 16 mm 2 

ZV-KSBI 

Opomba: Priključitev je enaka kot pri SPC-E, glej prejšnjo stran. 

33 

Dimenzije [mm]


Oprema 


• Za tipe odvodnikov SPC-S, SPD-S-1+1 

• Skladno s SIST EN 60947-5-1 

• Možnost naknadne montaže 

U1402 



SPC-S-HK 248203 8/80 

Uporaba: Pomožni kontakti se uporabljajo za daljinsko signalizacijo okvare odvodnika 

prenapetosti tipa SPC-S ali SPD-S. 

SPC-S-HK 


Električni: 

Nazivna izolacijska napetost 250 V 

Nazivna frekvenca 

50/60 Hz 

Število kontaktov 

1 preklopni 

Minimalna napetost na kontaktu 24 V AC 

Nazivni tok 

2 A/250 V AC 

Maksimalna predvarovalka 2 A gL 

Kategorija prenapetosti 

IV 

Stopnja onesnaževanja 2 

Mehanski: 

Masa 

41 g 

Montaža 

na podnožje SPC-S-S 

Stopnja zaščite priključkov pred dotikom s prsti in 

rokami 

Sponke 

v obliki stremena 

Maks. presek priključnega vodnika 2 x 2,5 mm 2 

Pritrdilni moment 

priključnih sponk 

0,8 - 1 Nm 



Primeri uporabe 

SPD-S-1+1 

34


Oprema 

Povezovalni modul za odvodnike prenapetosti stopnje II (C): Z-D63 

• Služi za poenostavljanje priključitve odvodnika prenapetosti. 

• 1-polni 

U1002 

Nazivni tok Tipska oznaka Kataloška št. Pakiranje (kos) 

63 A Z-D63 248267 12/120 


Električni: 


Nazivni tok 


500 V AC/DC 

63 A 

50/60 Hz 

Mehanski: 

Montaža 

Stopnja zaščite 

Stopnja zaščite priključkov 

na sistemsko letev 

IP40 

pred dotikom s prsti in 

rokami 

Sponke v obliki stremena / 

/ okrogle 

Presek priključnega vodnika 1 - 25 mm 2 

Debelina zbiralke 

Pritrdilni moment priključnih sponk 

0,8 - 2 mm 

2,4 - 3 Nm 

Dimenzije [mm] Shema priključitve Primer vezave 3+1 / tip priključitve 2 skladno 

z IEC 60364-5-534 

SPC-S-3+1 

Z- 

D63 

Zbiralke SPC ZV-KSBI 

• Uporaba: za SPC-..., Z-D63 

Tipska oznaka Kataloška št. Pakiranje (kos) 

2TE 

3TE 

4TE 

5TE 

5TE 

7TE 

7TE 

9TE 

11TE 

ZV-KSBI-2TE 263961 10/600 

ZV-KSBI-3TE 263962 10/600 

ZV-KSBI-4TE 263964 10/600 

ZV-KSBI-5TE 263965 10/200 

ZV-KSBI-5TE/N 263966 10/200 

ZV-KSBI-7TE 263967 50/500 

ZV-KSBI-7TE/N 263969 10/100 

ZV-KSBI-9TE/N 266874 50/500 

ZV-KSBI-11TE 263970 50/500 


Električni: 


Nazivni tok 

230/400 V, 50/60 Hz 

63 A 

Mehanski: 

Presek 

Raster 

16 mm 2 Cu 

17,5 mm 

35


Tip SPD-S 

• Montaža v instalacijske razdelilnike na sistemski letvi 

EN 50022 

• Uporaba induktivnosti ni potrebna tudi ob neupoštevanju 

priporočene razdalje do odvodnikov stopnje II (C). 

• Stopnja D po ÖVE-SN 60 del 1, 4 

• Stopnja III. po IEC 61643-11 

• Tip 3 po SIST EN 61643-11 

• Maksimalna predvarovalka 63 A gL / instalacijski 

odklopnik C 63 

• Možnost priključitve pomožnih kontaktov SPC-S-HK za 

daljinsko signalizacijo okvare odvodnika 

• Učinkovitost odvodnika je do 5 m, pri večjih razdaljah 

moramo namestiti dodatne odvodnike. 

U1602 

SPD-S-1+1 


Komplet 


Zamenljiv modul N-PE 

Zamenljiv modul L-N 


SPD-S-1+1 248202 1/60 

SPC-S-S2-1+1 248201 6/60 

SPD-S-N/PE 248199 4/120 

SPD-S-L/N 248200 4/120 

SPC-S-HK 248203 8/80 

Opomba: 

Za vezavo 3+1 lahko uporabimo podnožje SPC-S-S4-3+1 (248171) in module SPD-S-L/N (3x) ter 

SPD-S-N/PE (1x). 


Električni: 

Stopnja odvodnika (po IEC 61643-1) 

III 

Stopnja odvodnika (po ÖVE-SN 60, del 1) 

D 


(pri strmini 5 kV/µs) L-N / N-PE < 25 ns / < 100 ns 

Največja dovoljena delovna U C 

L-N / N-PE 335 V~ / 260 V~ 

Kombiniran val U oc 

L-N / N-PE / L-PE 5 kV 


pri U oc 

L-N / N-PE / L-PE ≤ 1000 V / ≤ 900 V / ≤ 1000 V 

Nazivni udarni tok I n 

L-N / N-PE / L-PE 2,5 kA (8/20) µs 


pri I n 

L-N / N-PE / L-PE ≤ 1000 V / ≤ 700 V / ≤ 1000 V 


L-N / N-PE / L-PE 10 kA (8/20) µs 

Maksimalna predvarovalka 63 A gL / C 63 

Kratkostična trdnost 

50 kA / 10 kA 

Signalizacija okvare 

sprememba barve okenca za indikacijo na rdečo 

Mehanski: 

Mehanska koda modula 

y / x 

Mehanska koda podnožja 

yx 

Masa 

220 g 

Presek priključnega vodnika 1 - 25 mm 2 

Debelina zbiralke 

1,5 mm 


2,4 - 3 Nm 



Dimenzije [mm] Shema priključitve Primer priključitve 

X 

y 

SPD-S-N/PE 

SPD-S-L/N 

36


Odvodnik za zaščito vtičnic - tip VDK 280 ES 

• Za prenapetostno zaščito več vtičnic do razdalje 5 m 

• Montaža v kabelske jaške in instalacijske doze 

• Ne priporoča se uporaba odvodnikov stopnje III (D) 

v instalacijah brez odvodnikov stopnje II (C) 

• Razdaja med odvodniki stopnje II (C) in III (D) ne sme biti 

krajša od 5 m 

• Stopnja D po VDE 0675, del 6/A3 11.97 

• Stopnja III po IEC 61643-11 

• Tip 3 po SIST EN 61643-11 

U0797 


Komplet 

Podnožje 

Zamenljiv modul 

VDK 280 ES 880100585 1 

VDK 280 S 880100583 1 

VDK 280 E 880100584 1 

VDK 280 ES 


Pokrov 

Barva:krem 

bela 

črna 

Okvir 

Barva:krem 

bela 

črna 

Ostale barve po naročilu. 

Električni: 

Napetost kombiniranega vala U oc 

4 kV 


pri U oc 

L-N/L,N-PE ≤ 1,3 kV / ≤ 1,5 kV 

Odzivni čas (t a 

) L-N/L,N-PE ≤ 25 ns / ≤ 150 ns 


250 V / 50 Hz 

Nazivni tok 16 A / 40°C 


(8/20 µs) L-N/L,N-PE 1,5 kA / 1,5 kA 

Maks. udarni odvodni tok I max 

(8/20 µs) L-N/L,N-PE 4,5 kA / 4,5 kA 

Preostala napetost pri I n 

L-N/L,N-PE ≤ 1,2 kV / ≤ 650 V 

Maksimalna predvarovalka 

16 A gL / C16 

Kontakt FM (signalizacija okvare) 

največja delovna napetost 

250 V AC 

največji delovni tok 3 A / 45 °C 

12-690-45 234509 1/6 

32-690-45 234732 1/6 

02-690-45 234206 1/6 

12-761 234528 50 

32-761 234753 50 

02-761 234228 1/6 

Mehanski: 

Masa 

60 g 

Presek priključnega vodnika tog fleksibilen 

močnostna sponka 0,2 - 4 mm 2 0,2 - 2,5 mm 2 

signalizacijska (FM) sponka 0,14 - 1,5 mm 2 0,14 - 1,5 mm 2 

Pritrdilni moment priključnih sponk 

0,5-0,6 Nm 


Stopnja zaščite po EN 529 (vgrajen) 

IP20 (IP40) 


Zamenljiv modul: VDK 280 E 

Podnožje: VDK 280 S 


signalizacija 

Oprema 

Pokrov 

Okvir 

37


Vtični odvodnik prenapetosti tipa SPD-STC 

• Za zaščito elektronskih naprav 

• Izvedba z vgrajeno zaščito za otroke 

• Signalizacija delovanja / okvare 

zelena LED dioda sveti - pravilno delovanje 

zelena LED ne sveti - okvara 

• Ni potrebna oddaljenost od odvodnika II (C) 


• Tip 3 po SIST EN 61643-11 

• Izpolnjuje zahteve: VDE 0620-1, SEK SS 428 08 34, 

NEK-HD 195 S6 

SG00306 


Odvodnik brez filtra 

Odvodnik brez filtra, SCHUKO 

SPD-STC 105949 1/20 

SPD-ST 105948 1/20 

SPD-STC 


Električni: 


230 V AC 


50 Hz 


16 A 


L-N/L,N-PE 1,2 kV / 1,5 kV 


L-N/L,N-PE 275 V / 360 V AC 


4 kV 


3 kA 


8 kA 



3 kA eff 


III 

Mehanski: 

Dimenzije 

103 x 63 x 70 mm 

Masa 

121 g / 110 g (SCHUKO) 

Montaža 

vtični modul za v šuko vtičnice 


IP20 


Stopnja vnetljivosti 

V0 




SCHUKO 

ø 51,2 

75 

75 

55 

41,6 55 

78,3 

38


Vtični odvodnik prenapetosti z ISDN tipa SPD-STC/ISDN 








Tip 3 po SIST EN 61643-11 

• ISDN-S0 vmesnik preizkušen po SIST EN 61643-21 


NEK-HD 195 S6 

SG00306 

SG00106 


Napajanje + ISDN-S0 

Napajanje + ISDN-S0, SCHUKO 

SPD-STC/ISDN 294124 1/20 

SPD-ST/ISDN 294121 1/20 


Električni – napajalni del: 


230 V AC 


50 Hz 


16 A 


L-N/L,N-PE 1,2 kV / 1,5 kV 


L-N/L,N-PE 275 V / 360 V AC 


4 kV 


3 kA 


8 kA 



3 kA eff 


III 

Električni – vmesnik ISDN-S0: 

Mejna frekvenca f g 

(3 db) sim. v 100 Ω-sistemih 300 kHz 


linija-linija: C1 (1 kV/0,5 kA) ≤ 65 V 

linija-PE: C2 (4 kV/2 kA) ≤ 900 V 


6 V DC 

Impulzna trdnost linija-linija: C1 (1 kV/0,5 kA) 

C3 (7,5 kV/100 A) 

linija-PE: 

C2 (4 kV/2 kA) 

C3 (7,5 kV/100 A) 

Mehanski: 

Dimenzije 

104 x 63 x 79 mm 

Masa 

144 g 

Montaža 

vtični modul za v vtičnice 


IP20 



V0 



SCHUKO 


62,5 

ø 51,2 

41,6 

35,5 

105 

79 

Opomba 

Brez telefonskega signala – zaščita vmesnika ISDN-S0 je poškodovana. 

39


Vtični odvodnik prenapetosti z antensko zaščito tipa SPD-STC/TV-SAT 








• Tip 3 po SIST EN 61643-11 

• TV/SAT vmesnik preizkušen po SIST EN 61643-21 


NEK-HD 195 S6 

SG00306 

SG00206 


Napajanje + TV ali SAT 

Napajanje + TV ali SAT, SCHUKO 

SPD-STC/TV-SAT 294126 1/20 

SPD-ST/TV-SAT 294123 1/20 


Električni – napajalni del: 


230 V AC 


50 Hz 


16 A 


L-N/L,N-PE 1,2 kV / 1,5 kV 


L-N/L,N-PE 275 V / 360 V AC 


4 kV 


3 kA 


8 kA 



3 kA eff 


III 

Električni - TV vmesnik: 

Frekvenčno območje 

DC ... 2400 MHz 

Dušenje a E 

≤ 0,3 dB to 2,4 GHz 

Povratno dušenje a R 

≤ 14 dB to 2,4 GHz 


notranji vodnik – oplet: C2 (4 kV/2 kA) ≤ 700 V 

oplet-PE: C2 (10 kV/5 kA) 

≤ 1200 V 


72 V DC 

Impulzna trdnost notranji vodnik – oplet: C2 (4 kV/2 kA) 

C3 (7,5 kV/100 A) 

oplet -PE: 

C2 (10 kV/5 kA) 

C3 (7,5 kV/100 A) 

Mehanski: 

Dimenzije 104 x 63 x 79 

Masa 

157 g 

Montaža 

vtični modul za v vtičnice 


IP20 



V0 



SCHUKO 


62,5 

ø 51,2 

41,6 

35,5 

105 

79 

Opomba 

Brez TV signala – zaščita vmesnika TV/SAT je poškodovana. 

40


Odvodnik prenapetosti vgrajen v vtičnici 

• Podometna vtičnica 

• Varnostne zaslonke 

• Signalizacija okvare 

Če se prižge rdeča lučka, zaščita prenapetosti ne deluje. 

Zaščito, ki ne deluje, zamenjamo z novo (vtičnica ima sicer 

še vedno napetost, a je brez prenapetostne zaščite) 

• Tri osnovne barvne izvedbe vtičnice 

• Okvir se prodaja ločeno (samostojna kataloška številka) in 

je v treh barvnih izvedbah. 

• Ostale barve po naročilu 


Vtičnica 

Barva: 

krem 

bela 

črna 

Okvir 

Barva: 

krem 

bela 

črna 

14-661 259254 6 

34-661 259268 6 

04-661 259237 6 

12-761 234528 50 

32-761 234753 50 

02-761 234228 1/6 


Električni: 


Nazivni tok I n 

Napetostni zaščitni nivo 

-L/N 

-L/PE, N/PE 


250 V AC 

16 A 

< 1,2 kV 

< 1 kV 

4,5 kA 

Mehanski: 

Globina 

32 mm 

Montaža 

v instalacijske doze 

Presek priključnih vodnikov 

L/N 4 x 2,5 mm 2 

PE 2 x 4 mm 2 

41

Odvodniki prenapetosti za TV 

Antenski odvodnik toka strele in prenapetosti 

• Za zaščito antenskih instalacij pred udarom strele 

• Zaščita je primerna za analogne in satelitske sprejemnike 

• 5 neodvisnih linij 

• Preizkušeno po SIST EN 61643-21 

SG06706 


5 antenskih linij SP-MS/SAT 107500 1/20 


Električni: 

Kategorija 

B2 / C1 / C2 / C3 / D1 

Odzivni čas t a 

notranji vodnik - oplet < 1 ns 

Omejena impulzna napetost pri 1 kV/µs notranji vodnik - oplet ≤ 70 V 


notranji vodnik - oplet 20 VDC 

Frekvenčno območje 

47 MHz ... 2200 MHz 

Nazivni tok 

400 mA 

Trajna delovna napetost I c 

pri U c 

< 2 mA 


(8/20 µs) notranji vodnik - oplet 2,5 kA 

Maks. udarni odvodni tok I max 

(8/20 µs) notranji vodnik - oplet 5 kA 


(10/350 µs) 

500 A 

Impulzna trdnost po SIST EN 61643-21 notranji vodnik - oplet C2 (4 kV / 2 kA) 

notranji vodnik - oplet D1 (500 A) 

notranji vodnik - oplet C3 (100 A) 

notranji vodnik - oplet B2 (4 kV / 100 A) 

notranji vodnik - oplet C3 (1 kV / 500 A) 

Upor na traso 

3,3 Ω (za DC) 

Dušenje pri 2,4 GHz 

< 2 dB 


II 

Mehanski: 

Dimenzije 

139 x 73 x 34 mm 

Masa 

269 g 

Montaža 

na ploščo 


IP40 

Priključitev TV-SAT 5 x vhod F-konektor 

5 x izhod F-konektor 

Priključek izenačitve potenciala 

vijačna priključitev M3 





Primer uporabe 

Opomba 

Brez TV signala – zaščita te linije je poškodovana. 

42


Vtični razdelilnik z odvodnikom prenapetosti 

• Mehanska konstrukcija za 19“ komunikacijske omarice 

• Nazivni tok je 16 A 

• Signalizacija delovanja / okvare LED 

• Maksimalna predvarovalka 16 A gL/gG 

N01104 


Brez filtra 7 vtičnic 

Brez filtra 7 vtičnic, SCHUKO 

SPD-STL/19/7F-S/BL/UTE 290032 1 

SPD-STL/19/7F-S/BL 283449 1 


Električni: 

Izpolnjuje zahteve ČSN EN 61643-11 

Stopnja / tip odvodnika 

3 / III 


255 V / 50 Hz 


16 A 

Maksimalna predvarovalka 

B 16 / 16 A gG 


5 kV 


pri U oc 

sim./asim. (PE) 1 kV / 1 kV 

Kratkostična trdnost z vgrajeno predvarovalko 

6 kA rms 

Filter – 

Mehanski: 

Dimenzije 

19” x 1HE x 44 mm 



IP20 



SCHUKO 

Vložene izgube 

Asimetričen 

Dušenje 

Simetričen 

Dušenje 

Frekvenca 

Frekvenca 

43

Moeller Elektrotechnika s.r.o. 

Komárovská 2406 

193 00 Praha 9 

Republika Češka 

tel.: +420 267 990 411 

telefaks: +420 267 990 419 

http: //www.moeller.cz 

Generalni zastopnik za Slovenijo: 

Kolektor Synatec d.o.o. 

Vojkova 8b, 5280 Idrija, Slovenija 

Tel.: +386 5 37 20 650 

Fax: +386 5 37 20 660 

synatec@kolektor.si 

www.kolektorsynatec.si 

© 2008 by Moeller GmbH 

Spremembe pridržane 

TB SPD 2006 CZ D0907 Ex/Ak (09/08) 

Kataloška številka: 999 200 293 

Velja od 5/2008

Eaton_Prenapetostna zaščita (3 MB) - Kolektor Synatec

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?