zdravstveno stanje gozdov v sloveniji v letu 2ooo - Gozdarski inštitut ...

48
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67
dreves) v obmodnih enotah Tolmin, Bled, Ljubljana, Novo mesto, Celje, Slovenj Gradec
in Murska Sobota. V obmodnih enotah lkanj in BreZice je viSja samo povpredna osutost.
Do izbolj5anja stanja je priSlo le v obmodni enoti Nazarje.
Primerjava vrednosti obeh kazalnikov pokaZe, da se je povpredna osutost najbolj
povedala (2a26 Yl v OE BreZice, Novo mesto in Bled. DeleZ poSkodovanih dreves se je
najbolj povedal (za 45 7o) v murskosobo5kem in blejskem obmodju. Na nazarskem
obmodju seje povpredna osutost zmanj5ala za26%o, deleZ po5kodovanih dreves pa za 56
%.
3.5
PRIMERJAVA Z DRUGIMI EVROPSKIMI DRZAVAMI
COMPARISON WITH OTHER EUROPEAN COTINTzuES
Popis zdravstvenega stanja slovenskih gozdov je bil v letu 2000 izveden na 4 x 4 km
sistematidni vzordni mreZi s skupno 712 trakti in 18.808 drevesi. Ker vsak trakt
predstavlja 1.600 ha gozdne povriine, ma5a ocena skupne pow5ine slovenskih gozdov
| .139.200 ha, kar se dobro sklada z oceno Zavoda za gozdove; le-ta v svojem porodilu za
leto 2000 navaja 1.134.22'l ha gozdov (ZGS 2001). lztega lahko sklepamo, da vzordna
mreZa popisa dobro reprezentira gozdno povr5ino Slovenije. Analiza vzordnih napak
kaZe, dagostota vzordne mreZe zadostuje zaizdelavo zanesljive ocene povpredne osutosti
na drLavni ravni s todnostjo * 2,9 oh, oziroma *. 5,8 yo za oceno indeksa polkodovanosti.
Slovenski popis zdravstvenega stanja gozdov se s podatki na 16 x 16 km mreZi vkljuduje
v vseevropsko mreZo, ki je v letu 2000 s 6.400 popisnimi ploskvami in 135.000 drevesi
zajela vso zahodno, centralno in vzhodno Evropo (preko 30 drlav); izjema so bile
nekatere drZ.ave bivSe Jugoslavije (ZRJ, Bosna in Hercegovina, Makedonija). Snemanja
potekajo v okviru programa lCP-Forests (mednarodni program sodelovanja za oceno in
sledenje udinkov onesnaZenega zraka na gozdove), ki se izvaja Ze od leta 1986. Ker so
vsi popisi opravljeni po enotni metodologiji, je mogote stanje slovenskih gozdov
primerjati s tujimi ocenami.
Rezultati popisov, opravljenih v letu 2000, kaZejo, da je v Evropi povpredna osutost
dreves 20,0 o/o, po5kodovanih pa je 22,8 o% dreves. Med glavnimi drevesnimi vrstami
(glede na zastopanost v vzorcu) imajo najvedjo osutost rdedi bor in hrasti (24,5 yo). S
33,7 o imajo hrasti (dob in graden) tudi najvedji deleZ po5kodovanih dreves. Obdutne