zdravstveno stanje gozdov v sloveniji v letu 2ooo - Gozdarski inštitut ...

t49
Hoievar, M., Mavsar, R., Kovai, M.: Zdravstveno stanje gozdov...
razlike obstajajo med posameznimi ewopskimi regijami (razdelitev na sest regij:
borealna, atlantska, subatlantska, celinska, montanska in mediteranska; glej Farest
condition in Eurape 2001). v povpredjuje najslabse stanje gozdov v celinski regiji (sem
pri5tevajo Moldavijo, vedji del Romunije, vzhodni in severni del Bolgarije ter
MadZarsko), kjer je po5kodovanih 36,9 o/o dreves. NajmanjSi deleZ poSkodovanih dreves
(10,8 %) je bil v letu 2000 v borealni regiji (Finska, sevema in osrednja Svedska,
Estonija, sevemi in osrednji del Norve5ke).
""'Hrvaska/Crdia -Nemdta/Gedmy -'tbiija/lbly - NtadZaskz/Hmgary
- Svi6/Swicerldd -Slovenija/Slwetria -..-Avstrija/Ausia
Slika 12: Trendi razvoja po5kodovanosti za obdobje 1995 - 2000 v nekaterih
evropskih drlavah (vir: UN/ECE 2001b.)
Figure I 2 : Development of the defoliation index in the period I 995 - 2000 in some
European countries(source: UN/ECE 200 I b.)
Na osnovi rezultatov popisov lahko ugotovimo, da se je v Evropi deleZ po5kodovanih
Creves od leta 1988 do leta 2000 aradilno povedal. Od24.345 dreves, ki so v vzorcu 2e
vse od leta 1988, se je tadeleZ s 13,8 %o povedal na22,7 %o.Trendi so precej razlidni tako
3lede na drevesno vrsto kot glede na regijo. V splo5nem lahko ugotovimo, da se -
rodobno kot v Sloveniji - tudi na evropski ravni stanje gozdov ne slabSa tako hitro, kot
;e je v prvi polovici devetdesetih let. V nekaterih primerih prihaja celo do izbolj5anja
;tanja.