Jelovica, zavetje tišine - brošura - Zavod RS za varstvo narave
Jelovica, zavetje tišine - brošura - Zavod RS za varstvo narave
Jelovica, zavetje tišine - brošura - Zavod RS za varstvo narave
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Sove<br />
Sove so povsem miroljubne ptice, ki ponoËi s skovikanjem<br />
oznaËujejo svoje ozemlje ali išËejo primernega partnerja.<br />
Na Jelovici lahko slišimo ko<strong>za</strong>Ëo (Strix uralensis), koconogega<br />
Ëuka (Aegolius funereus) in našo najmanjšo sovo malega<br />
skovika (Glaucidium passerinum).<br />
Ko<strong>za</strong>Ëa je med najveËjimi sovami v Sloveniji. Zaradi svoje<br />
velikosti potrebuje velika dupla <strong>za</strong> gnezdenje in obsežen<br />
teritorij <strong>za</strong> lov na male sesalce (miši, voluharice), manjše ptice<br />
in žuželke, s katerimi se prehranjuje.<br />
Barje Za blatom<br />
Barja, redka ohranjena mokrišËa<br />
Barja, ki so v Sloveniji redek življenjski prostor, so zelo<br />
obËutljiva na spremembe v okolju. Zato jih je treba še posebej<br />
varovati pred morebitnimi škodljivimi vplivi.<br />
Nastajajo v tisoËletjih s postopnim <strong>za</strong>muljevanjem in<br />
<strong>za</strong>rašËanjem jezer. Poznamo visoka, nizka in prehodna barja.<br />
Zaradi kopiËenja šote, ki jo veËinoma tvorijo razliËne vrste<br />
šotnih mahov, lahko nekatera nizka barja postopoma (v nekaj<br />
stoletjih ali poËasneje) izgubijo stik s talno vodo in hranilnimi<br />
snovmi raztopljenimi v njej. Takim barjem reËemo visoka barja.<br />
©otni mah<br />
Ko<strong>za</strong>Ëa<br />
ZnaËilno visoko barje na Jelovici je barje Za blatom.<br />
NajveËje barje Ledina pa je prehodno, kar pomeni, da se tu<br />
prepletajo znaËilnosti visokih in nizkih barij.<br />
Barjanska tla nudijo specifiËne življenjske pogoje, <strong>za</strong>to tu<br />
uspevajo le rastline in živali, ki so se prilagodile takšnemu okolju.<br />
5