predavanja - Pedagoška fakulteta

Slika.. Demonstracijski prikaz vpadne in odbite svetlobe – dolžina osvetljenih delov
“pred” in “po odboju” je končna.
Slike v zrcalih
Zakaj pravzaprav predmete v zrcalih vidimo? Svetloba se, neodvisno od
svojega izvora, od gladkih površin odbija. Možgani prejemajo informacijo o
svetlobi, ki je padal v oči. Odbita svetloba posreduje enako informacijo, kot
neodbita. Zato vidimo točko na uri (slika ..a) popolnoma enako, kadar
svetloba pada v oko direktno in kadar se na svoji poti odbije še od zrcala
(slika ..b). Oddaljenost predmeta ocenimo zaradi različnosti slik levega in
desnega očesa. Na sliki.. je različnost slik ponazorjena z različnima žarkoma.
Zavedati se moramo, da imata oba žarka enak “vir”, svetloba se je odbila v isti
točki predmeta v nekoliko različnih smereh. Zato v zrcalu vidimo opazovano
toćko na mestu, kjer se sekajo podaljški žarkov. Geometrija pokaže, da je ta
točka enako oddaljena od zrcala kot izvor slike. Razdalje merimo v
pravokotno glede na zrcalo oziroma upoštevamo najmanjšo oddaljenost od
zrcala. Iz slik različnih točk na telesu, se v možganih sestavi slika telesa v
celoti.
(a)
Slika .. (a) Odbita svetloba s točke na uri prihaja v oko. Točko vidimo v določeni
oddaljenosti. (b) Odbita svetloba s točke na uri se odbije še na zrcalu in pade v oko.
Opazovalec odboja ne zazna, zato se mu zdi, da svetloba izhaja (se odbija) iz točke
za zrcalom (črtkano).
Oddaljenost slike od zrcala lahko pokažemo s preprostim poskusom. Na mizo
položimo papirnato merilo ali karirast papir. Nanj postavimo zrcalo, pred
zrcalo pa na merilo različne predmete v različne oddaljenosti. Na sliki v zrcalu
lahko ocenimo oddaljenost slike od zrcala s pomočjo v zrcalu vidnih oznak na
merilu.
(b)
4