Bilten - Ã…Â olski center Celje

Srednja šola 

za strojništvo, 

mehatroniko in 

medije 

forum 

mehatronike 

srednjih šol 

Celje, 5. maj 2011 

Bilten

forum 

mehatronike 

srednjih šol 

Dobremu začetku sledi … 

Mehatronika je eno od najmlajših tehniških področij poklicnega in strokovnega izobraževanja ter 

usposabljanja v slovenskem prostoru. Zanesljivo to ni zaključen poligon razvoja področja, ki ga 

mehatronika pokriva. Ideje izobraževalnega in programskega razvoja niso več le ideje. Raziskave 

novih področij delovanja, vsebin in potreb se že kažejo v konkretnih, sicer specifičnih, vendar 

relativno pogostih poklicnih profilih. V razmeroma kratkem obdobju izobraževalne dejavnosti 

slovenskih srednjih šol, ki izvajajo programe s področja mehatronike, in dosedanjega idejnega, 

konceptualnega in materialnega razvoja področja so bili doseženi vidni rezultati na vseh nivojih. 

Ali lahko govorimo o eni od redkih, hitro razvijajočih se in perspektivnih tehniških zgodb o uspehu, 

ki se odražajo skozi interese, potrebe in kakovost usposabljanja mladih za poklic in nadaljnje 

izobraževanje? 

Na to in druga pomembna vprašanja ter dileme, ki se porajajo v realnem in šolskem okolju, lahko 

pričakujemo odgovor tudi na letošnjem forumu. Prav gotovo pa bomo na tem nacionalnem srečanju 

spoznali inovativnost, potenciale in usposobljenost mladih mehatronikov, ki bodo lahko pomembno 

prispevali k razvoju tega obetavnega in izjemno pomembnega interdisciplinarnega področja, brez 

katerega si že danes težko predstavljamo razvojno in raziskovalno dejavnost realnega delovnega 

okolja. 

V imenu šole organizatorice ter kot pobudniki in ustvarjalni generatorji poklicnih profilov, 

poklicnih standardov in izobraževalnih programov s področja mehatronike vse udeležence prijazno 

pozdravljamo. Želimo vam uspešno predstavitev projektov in prijetno druženje. 

Ravnatelj Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije 

Ludvik Aškerc 

2

forum mehatronike srednjih šol 


ŠOLA ORGANIZATORICA 

Šolski center Celje – Srednja šola za strojništvo mehatroniko in medije 

Javni zavod Šolski center Celje je sodoben izobraževalni center, ki izobražuje za potrebe gospodarstva 

v širši celjski regiji in za študij v višjih, visokih strokovnih ter univerzitetnih programih. Velikost 

zavoda, široka paleta programov, za katere izobražujemo na Šolskem centru Celje, in strokovno ter 

pedagoško usposobljen kader, ki nudi udeležencem izobraževanja več, kot zahtevajo učni načrti, 

zagotavljajo, da lahko vsi udeleženci izobraževanja najdejo svojo pot do srednje ali višješolske 

izobrazbe – nekateri za nadaljevanje šolanja, drugi pa za uspešen začetek poklicne kariere. 

Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije zagotavlja in izvaja kakovosten vzgojnoizobraževalni 

proces v vseh svojih programih, tako pri izobraževanju mladine kot odraslih. Pri 

tem zagotavljamo odličnost učiteljev in pogojev izobraževanja, razvijamo partnerstvo z ožjo in s 

širšo skupnostjo, tako da z njima korektno in kakovostno sodelujemo, se odzivamo na spremembe 

tehnologij in potreb na trgu dela, novosti pa uvajamo v pedagoško in razvojno delo. S tem zvišujemo 

raven znanja in izobrazbe za gospodarski, kulturni in socialni razvoj regije. 

V prihodnosti želimo ohranjati in razvijati tiste dejavnosti oziroma načine delovanja ter sodelovanja, 

ki so se doslej izkazali kot uspešni, sprejemali, ohranjali in razvijali pa bomo tudi nove, če nas bodo 

vodili k zastavljenim ciljem. 

3



Sodelujoče šole 

Srednja šola tehniških strok Šiška 

Srednja šola tehniških strok Šiška izvaja programe srednjega poklicnega izobraževanja na področju 

elektrotehnike in računalništva, poklicno tehniškega izobraževanja s področja elektrotehnike in 

srednjega strokovnega izobraževanja v programu mehatronike. 

Cilj šole je postati osrednji center na področju svojega dela. Usposobljen kader ter sodobne učne 

metode in tehnologije omogočajo šoli učne procese, v katerih je delo dijakov blizu naravi dela v 

poklicu. Celostno podobo absolventa njihove šole in bodočega delojemalca v takem procesu 

skupaj sooblikujejo učitelji praktičnega usposabljanja, strokovne teorije in splošnoizobraževalnih 

predmetov. 

Dobra opremljenost šole za praktično usposabljanje omogoča dijakom in učiteljem, bolj kot na 

drugih šolah, tudi najvišje oblike učenja in pridobivanja pomembnih poklicnih vrednot, z reševanjem 

praktičnih problemov, tudi z raziskovalno dejavnostjo. 

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad 

Šola v poklicnih in strokovnih programih izobražuje dijake na področju logistike/prometa, 

strojništva in tekstila. V okviru zavoda deluje kot samostojna enota tudi Avtošola Ježica. 

Mladi se lahko odločajo in izobrazijo za poklice v: avtoremontni dejavnosti, strojništvu, tekstilstvu 

in prometu. 

S kakovostnim delom in sodobnim prenosom znanja na vedno nove generacije zaposleni želijo, da 

dijaki pri njih razvijejo svojo ustvarjalnost, oblikujejo svojo osebnost in pridobijo potrebna poklicna 

znanja in veščine. Zato se povezujejo s podjetji in servisi, da dobijo informacije, kakšen kader 

potrebujejo, hkrati pa jih seznanjajo z novostmi, ki jih posredujejo dijakom. 

Tehniški šolski center Maribor, Srednja strojna in poslovna šola Maribor 

Tehniški šolski center Maribor je izobraževalno središče za kakovostno splošnoizobraževalno, 

strokovnoteoretično in praktično izobraževanje ter usposabljanje mladine in odraslih. Zadovoljuje 

potrebe gospodarstva in obrti v širši regiji, na potrebe gospodarstva se hitro odziva in je z njim 

tesno povezan. 

Udeležencem izobraževanja omogoča osebnostno rast in uveljavitev v družbi. Na ta način bo center 

znatno pripomogel k izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih, zlasti na področju strojništva, 

povečanju zaposlenosti in tudi k dvigu splošne pozitivne družbene klime v širšem okolju, v katerem 

deluje. 

4




Gimnazija Jurija Vege Idrija 

Šola uspešno nadaljuje tradicijo prve slovenske realke in daje sedanjim generacijam dobro 

popotnico za nadaljnjo življenjsko pot. Od leta 2003 v stavbi poklicne šole v Prelovčevi ulici, ki je 

bila pred nekaj leti prenovljena, izvajajo tudi predmete v programih strojni tehnik in mehatronik 

operater. 

Srednja šola Jesenice 

Srednja šola Jesenice je strokovna šola z dolgoletno tradicijo. Organizacijsko je šola razdeljena 

na tri dele: izobraževanje mladine, izredno izobraževanje, proizvodna dejavnost: livarna, strojna 

obdelava. 

Izobraževanje mladine poteka v programih: strojništvo, srednja medicinska sestra, vzgojitelj 

predšolskih otrok, administrator, ekonomski tehnik PTI. 

Praktični pouk poteka v šolskih delavnicah in specialnih učilnicah, praktično usposabljanje z 

delom pa pri bodočih delodajalcih. Strokovno in splošno znanje dijaki dopolnjujejo na strokovnih 

ekskurzijah po Sloveniji, zamejstvu in po Evropi. Rezultati strokovnih srečanj in tekmovanj srednjih 

šol Slovenije dokazujejo visoko strokovno usposobljenost učiteljev in dijakov. 

Šolski center Novo mesto, Srednja strojna šola 

Srednja strojna šola Novo mesto je šola z najdaljšo tradicijo v okviru Šolskega centra Novo mesto. 

Pouk poteka v sodobno opremljenih učilnicah, laboratorijih, v športni dvorani in na igriščih. 

Dijaki se lahko učijo s pomočjo sodobnih tehnologij. Še posebej so ponosni na dobro opremljene 

šolske delavnice za izvajanje praktičnega pouka na področju: energetike, avtoservisne dejavnosti, 

varjenja, orodjarstva, mehatronike, pnevmatike, hidravlike … 

Izobraževalne programe usklajujejo s potrebami modernega lokalnega gospodarstva, kar dijakom 

po končanem šolanju omogoča visoko zaposljivost. Podjetja v regiji nudijo dijakom ustrezna učna 

mesta in s tem zagotavljajo odlične pogoje za izvajanje obveznega praktičnega usposabljanja z 

delom. 

5




Šolski center Ptuj, Elektro in računalniška šola 

Na Elektro in računalniški šoli, ki deluje v sklopu Šolskega centra Ptuj, ustrežejo še tako zahtevnim 

navdušencem za tehniko. Ponujajo različne stopnje izobraževanja, različne poklice za tiste bolj 

ročno spretne, za tiste, ki se bolj ali manj radi učijo. Od dijakov pričakujejo, da se bodo pustili 

popeljati v skrivnostni svet elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Pri tem jim z veseljem 

pomagajo strokovni delavci, saj je le s skupnimi močmi mogoče doseči zastavljene cilje in varno 

priti do poklica. 

Šolski center Velenje, Elektro in računalniška šola, Strojna šola 

Na Šolskem centru Velenje med 30 srednješolskimi programi ponujajo tudi programa mehatronik 

operater in tehnik mehatronike. Prvi je organizacijsko umeščen na strojno šolo, tehnik mehatronike 

pa na elektro in računalniško šolo. Njihovi sodobni programi temeljijo na uporabnih znanjih, 

zaposlitvenih potrebah v prihodnosti, širokih možnostih nadaljevanja izobraževanja in razvijanju 

potencialov posameznika. 

Tehniški šolski center Kranj, Strokovna in poklicna šola 

Strokovna in poklicna šola je največja organizacijska enota Tehniškega šolskega centra Kranj. 

Organizacijske spremembe in vplivi socialnega okolja so strokovna področja strojništva in 

elektrotehnike, za katera je izobraževala Iskra, spremenili, posodobili in prilagodili potrebam 

gospodarskega okolja. Danes izobražujejo za področja elektrotehnike, računalništva in 

mehatronike. Ta področja predstavljajo temelj sodobnih tehnologij, ki se uveljavljajo v našem 

okolju. 

Tehniški šolski center Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola 

Strojna, prometna in lesarska šola je organizacijska enota Tehniškega šolskega centra Nova Gorica 

z največjim številom izobraževalnih programov. Izobražujejo na področjih strojništva, lesarstva, 

avtoservisne dejavnosti, mehatronike in logistike. Strojna, prometna in lesarska šola je šola 

učiteljev s posluhom za posameznika, ki aktivno sodeluje s svojim okoljem, in dijakom ponuja 

veliko dodatnih izzivov. 

6

forum 

mehatronike 

srednjih šol 

Program prireditve 

8.00 Postavitev in ureditev razstavnih prostorov šol v šolski telovadnici 

9.00 

Otvoritev prireditve 3. forum mehatronike srednjih šol Republike Slovenije 

v šolski telovadnici 

9.20 

Predstavitev projektnih nalog in projektov, ocenjevanje nalog in predstavitve 

socialnih partnerjev v šolski telovadnici 

11.30 

Strokovna predavanja za dijake in mentorje podjetja »Siemens«, 

»NATIONAL INSTRUMENTS« in «IB ProCad« v učilnici B-12 (1. skupina); 

... ogled šole (2. skupina) 

12.00 

Strokovni predavanji za dijake in mentorje podjetja »Siemens« 

in »NATIONAL INSTRUMENTS« v učilnici B-12 (2. skupina); 

... ogled šole (1. skupina) 

12.30 Kosilo za dijake in mentorje v šolski jedilnici 

13.30 

Dijaki - pogovor o odprtih vprašanjih, predstavitev Leksikona za pametne mehatronike v 

šolski telovadnici; mentorji - okrogla miza in pogovor o odprtih vprašanjih v učilnici B-42 

14.15 

Zaključni del prireditve, kulturni program, podelitev priznanj za sodelovanje posameznim 

šolam, podelitev priznanj najboljšim ekipam (mehatronik operater in tehnik mehatronike) 

v šolski telovadnici 

15.00 Zaključek prireditve 

7



razstavljeni projekti 

Šolski center Celje 

Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije 

Kategorija: tehnik mehatronike 

Robotska varilna celica 

Izdelava robotske varilne celice je zahtevala, da so morali dijaki predelati varilni izvor, ga povezati 

z robotskim kr milnikom in napisati program za varjenje z robotom. 

Dijaki: 

David Tovornik 

Davorin Frim 

Primož Hren 

Matija Sekirnik 

Tadej Steničnik 

Mentorji: 

Andro Glamnik 

Matej Veber 

Roman Zupanc 

Avtomatiziran tekoči trak 

Pri avtomatiziranem tekočem traku za transport izdelkov so dijaki izdelali vodenje tekočega traku s 

pomočjo frekvenčnega pretvornika in krmilnika. 

Točilo za med 

Dijaki so izdelali točilo za med in izvedli avtomatizacijo njegovega delovanja. 

Ločevalnik materialov 

Dijaki predstavljajo izdelavo sistema SCADA za MPS-postajo, kjer so izdelali nadzor in vodenje 

preko računalniškega vmesnika. 

8




Šolski center Celje 

Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije 

Kategorija: mehatronik operater 

Dijaki: 

Dejan Kos 

Jure Filipančič 

Mitja Vračun 

Rok Zlodej 

Mentorji: 

Matej Veber 

Andro Glamnik 

Marjan Jamnišek 

Alojz Svetec 

Jože Gobec 

Naprava za upogibanje 

V okviru projektnega dela so si zadali problem, poiskali rešitve od ideje do izdelka in izdelali napravo. 

Dijaki so se znašli v situaciji, kako izdelati avtomatizirano napravo, ki bo upogibala sponke za 

namizni prt, nosilce za obešalnik itd. Izdelali so avtomatizirano pnevmatsko napravo, ki upogiba 

pločevino v želeno obliko. Izdelali so ohišje, posamezne nosilce in elemente, sestavili mehanske 

sklope v celoto, povezali pnevmatske komponente, montirali senzorje in električno ožičili krmilni 

sistem naprave. Nato so napravo testirali in napisali program za krmilnik Siemens S7 313C v programskem 

jeziku Graph. 

V prvem letniku programa mehatronik operater so dijaki izdelali semafor, v drugem letniku pa nastavljivi 

vir napetosti oziroma napajalnik. 

9




Šolski center Velenje 

Elektro in računalniška šola, Strojna šola 

Dijaki prvega letnika predstavljajo izdelavo modela robota, dijaki drugega letnika pa prikazujejo 

postopek izdelave napajalnika 0-30 V. 

Dijaki: 

Jure Vogrin 

Dejan Godec (usmernik) 

Peter Hutinski 

Januš Justin (robot) 

Rok Andrejc 

Marko Vačovnik 

(transportna linija) 

Aljaž Trbovšek 

(pozicioniranje sončnih celic) 

Gregor Bračič (CNC-stroj) 

Mentorji in učitelji: 

Zvone Cencen 

Vlado Seitl 

Franc Štravs 

Rajko Zaleznik 

Sledilni fotovoltaični sistem 

Sistem je dvoosni, vendar se avtomatsko sledenje svetlobnemu izvoru izvaja samo v eni 

osi. Namenjen je izvajanju meritev v fotovoltaičnem laboratoriju. Krmiljenje je izvedeno z 

mikrokrmilnikom. S prejeto energijo polnimo akumulator. 

Manipulacijska celica 

Celica združuje tekoči trak, kamero z umetnim vidom, robota in paletno skladišče. Nastala je pri 

krožku avtomatike kot samostojno delo dijakov 4. letnika. Uporabili so že izdelane mehanske 

sisteme z lokalnim upravljanjem in jih mehansko in programsko povezali v celoto. 

Kamera razpoznava izdelke, ki prihajajo po tekočem traku. Robot sortira izdelke in jih zlaga na 

palete v paletno skladišče. Krmilnik tekočega traku, ki je hkrati tudi glavni komunikacijski krmilnik, 

dobi informacijo o izdelku iz kamere in pošlje ukaz robotu, kaj naj z izdelkom naredi. Robot ima 

predprogramiranih več programov za manipulacijo z različnimi izdelki. Ko robot odloži izdelek 

na izbrano mesto, sporoči glavnemu krmilniku, da je končal in glavni krmilnik sporoči krmilniku 

regalnega skladišča, kam naj odnese paleto z izdelkom. 

10




Tehniški šolski center Kranj 

Strokovna in poklicna šola 


Avto na električni pogon 

Naloga dijakov je bila predelava avtomobila z bencinskim motorjem Sahara XT-250GT na električni 

pogon. Za pogon so uporabili enosmerni motor z močjo 18 kW, krmiljenje pa je izvedeno z namenskim 

krmilnikom Sigmadrive. Za energetski izvor so uporabili gel akumulatorje. 

Šestnogi robot 

Dijaki: 

Anže Čarni 

Bine Platiša 

Miha Klukovič, 

Miha Vojsh 

Gregor Šifrer 

MentorJa: 

Jože Polak 

Tomislav Prislan 

Dijaka sta izdelala robota s šestimi nogami. Idejo za izdelavo sta dobila pri novejših robotih za 

raziskovanje vesolja, ki za lažje premagovanje različnih terenov uporabljajo več nog namesto koles. 

Za pogon sta uporabila tri servomotorje. Motorje krmili AVR-mikrokrmilnik. Robot se izogiba oviram 

s pomočjo IR-senzorja, ki ima nastavljiv domet delovanja. Bistvo naloge je bila izdelava algoritma 

za usklajeno premikanje vseh šestih nog robota pri hoji v vseh smereh. 

Elektronski kontroler električnega avtomobila 

Prihaja obdobje električnih vozil. Dijaki so se osredotočili na izdelavo elektronskega kontrolerja. 

Kontroler skrbi za pravilno dovajanje električne energije iz akumulatorja v pogonski DC-motor avtomobila. 

Za procesorski del krmilnika so izbrali zmogljiv mikrokrmilnik PIC 16f877a, ki deluje pri 

20 MHz. Mikrokrmilnik preko vmesnika krmili močnostne MOS-FET tranzistorje, ki so povezani z 

motorjem. Za prikaz delovanja so uporabili LCD-prikazovalnik, ki prikazuje frekvenco in razmerje 

»impulz–pavza« pri pulzno širinskem krmiljenju izhodnih FET-tranzistorjev. 

11




Šolski center Novo mesto 

Srednja strojna šola 


ODPIRANJE KUPOLE 

Dijaka: 

Simon Kmet 

Janez Kovačič 

Dijaka predstavljata odpiranje kupole. Lahko jo odpiramo ročno ali avtomatsko. Stikalo S0 je v 

položaju 1 za ročno odpiranje. Za avtomatsko delovanje stikalo S0 preklopimo v položaj 2. Kupola se 

odpre avtomatsko, glede na nastavljen čas in dan odpiranja: lahko vsako uro za 15 minut ali zjutraj 

oziroma zvečer za prezračevanje. Kupola se ne odpre niti ročno niti avtomatsko, če senzor zazna 

dež, in se ob dežju tudi avtomatsko zapre. 


Daniel Barle 

Marjan Verce 

Mojca Petkovič 

Šolski center Ptuj 

Elektro in računalniška šola 

Elektro in računalniška šola Ptuj predstavlja in razstavlja mehatronske sisteme, ki so jih v okviru 

projektnega dela izdelali dijaki. Razstavljajo drsna vrata, semaforizirano križišče, dvigalo, reklamni 

pano, merilnik vrtljajev in mikroprocesorsko učilo. 

Dijaki: 

Mirko Tepeš, 

Igor Rakuša 

Mitja Rožmarin 

Aleksander Flajs 

Matic Panič 

Jan Emeršič 

Matjaž Dominko 

Sergej Anžel 

Mentor: 

Miran Meznarič 

12




Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad 


Dijaka: 

Jure Domjanič 

Tim Novak 

Mentorja: 

Borut Brulc 

Matjaž Mlinšek 

Transport obdelovanca 

Dijaka predstavljata transport obdelovanca. Cilinder z vakuumskim priseskom transportira žogico 

med dvema položajema. Prisesek žogico prime, cilinder pa dvigne na višji nivo. Ko žogica doseže 

vrh, jo prisesek spusti, šoba pa jo izpihne v cev. Žogica se po njej vrne v začetni položaj. Cikel se 

ponavlja. 

Naloga je bila izvedena s krmilnikom LOGO in ustreznimi pnevmatskimi deli. 

13




Tehniški šolski center Maribor 

Srednja strojna in poslovna šola Maribor 


Avtomatiziran vrtalni stroj 

Dijaki predstavljajo aplikacijo krmilja za avtomatiziran vrtalni stroj. Avtomatizacija je izvedena s 

pomočjo elektropnevmatike in programabilnega krmilnika (PLK). 

Vrtalna naprava ob pritisku na startno tipko samodejno vpne obdelovanec z določeno silo vpetja. 

Sledi pomik – vrtanje. Pnevmatični cilinder izvede najprej hiter pomik in nato počasen pomik 

orodja. Po končani obdelavi sledi hitro vračanje orodja in nato izpenjanje obdelovanca. 

Dijaki: 

Knehtl Elvis 

Pignar Nejc 

Gregor Leskovar 

Gregor Grace 

Mentorja: 

Boris Knez 

Martin Škorjanc 

Regulacija temperature v toplotni komori 

S pomočjo krmilnika AL2-10MR-D je izvedena dvotočkovna regulacija temperature v dveh režimih 

obratovanja: 

- zagotavljanje stalne temperature v komori (22 °C), 

- zagotavljanje temperature v razponu od 20 do 25 °C. 

PLK krmili grelec in ventilator v komori. Merjenje temperature je izvedeno z analognim pretvornikom 

0-100 °C/0-10 V. 

14




Gimnazija Jurija Vege Idrija 


Mobilna vodna elektrarna 

Gimnazija Jurija Vege Idrija predstavlja in razstavlja mehatronske sisteme, ki so jih v okviru 

projektnega dela izdelali dijaki. Predstavljajo mobilno vodno elektrarno. 

Dijaki: 

Blaž Benčina 

Luka Erznožnik 

Aleš Kalan 

Mentor: 

Jurij Drev 

Srednja šola Jesenice 


Pnevmatična stiskalnica 

Dijaka predstavljata izdelavo krmilja in dokumentacijo za pnevmatično stiskalnico, ki stiska 

odpadne pločevinke v paštetki podobne kose. 

Dijaka: 

Alex Malkoč 

Gašper Klančnik 

Mentor: 

Janez Gluhar 

15




Tehniški šolski center Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola 


Izdelava učnih tabel 

Dijaki so prikazali celoten postopek izdelave učnih tabel in namen uporabe pripomočka za 

poučevanje programiranja PLK-jev. 

Izdelava tekočega traku 

Dijaki: 

Tomaž Kuštrin 

Sašo Mrak 

Klemen Kuštrin 


Matej Pinosa 

Severin Doplihar 

Branko Jerič 

Tomislav Čermelj 

Cilj projekta je začetek izdelave miniaturne produkcijske linije, katere osnovni sklop je tekoči trak, 

ki bo nadgrajevan z drugimi podsklopi. Tekoči trak je zasnovan tako, da mu je mogoče dokaj enostavno 

zamenjati pogon in prestavna razmerja. Gre za didaktičen pristop. 

Dijaki: Primož Matuc, Jani Kovačič, Martin Gomizelj 


Prenova CNC-rezkarja EMCO F1 

Skupina dijakov predstavlja postopek prenove CNC-rezkarja. Cilj prenove je posodobitev krmilja 

rezkarja, ki omogoča naprednejše upravljanje s strojem. 

16




Srednja šola tehniških strok Šiška 


Dijaki: 

Alen Lukač 

(transportna naprava) 

Nejc Hrovat 

(naprava za upogibanje) 

Gašper Kokalj 

(sortirnik kroglic) 

Luka Lavrič 

(stiskanje votlic) 

Srednja šola tehniških strok Šiška razstavlja in predstavlja mehatronske sisteme, ki so jih v okviru 

projektnega dela izdelali dijaki. Razstavljajo transportno napravo, napravo za upogibanje, sortirnik 

kroglic in stiskanje votlic. 

Mentor: 

Vili Ekar 

17

forum 

mehatronike 

srednjih šol 

ocenjevanje in rezultati 

Vsaka izmed sodelujočih šol je ocenila razstavni prostor in nastop drugih šol. Ocenjeval se je: 

multimedijski nastop, izgled razstavnega prostora in znanje dijakov na razstavnem prostoru, 

inovativnost, zahtevnost in skladnost izdelka s stroko. Tričlanska komisija, sestavljena iz mentorjev, je 

ocenjevalne liste pregledala, preštela točke in objavila rezultate. 

Diplomo za 1. mesto v kategoriji tehnik mehatronike prejmejo: 

tehnik mehatronike 

Šolski center Celje - Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije 

Mentorji: Andro Glamnik, Matej Veber in Roman Zupanc 

Dijaka: David Tovornik in Davorin Frim 

Priznanje za 2. mesto v kategoriji tehnik mehatronike prejmejo: 

Šolski center Velenje - Elektro in računalniška šola, Srednja strojna šola 

Mentorja: Zvone Cencen in Vlado Seitl 

Dijaki: Rok Andrejc, Marko Vačovnik, Aljaž Trbovšek, Gregor Bračič 

Diplomo za 1. mesto v kategoriji mehatronik operater prejmejo: 

mehatronik operater 

Tehniški šolski center Maribor - Srednja strojna in poslovna šola Maribor 

Mentorja: Boris Knez, Martin Škorjanc 

Dijaki: Elvis Knehtl, Nejc Pignar, Gregor Leskovar, Gregor Grace 

Priznanje za 2. mesto v kategoriji mehatronik operater prejmejo: 

Šolski center Celje - Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije 

Mentorji: Matej Veber, Andro Glamnik, Marijan Jamnišek, Anton Svetec, Jože Gobec 

Dijaki: Dejan Kos, Jure Filipančič, Mitja Vračun, Rok Zlodej 

Ostali prejmejo pohvalo za 3. mesto. 

čestitamo! 

18



Beseda organizatorjev 

Spoštovane gospe in gospodje mehatroniki! 

3. forum mehatronike srednjih šol Republike Slovenije je za nami. Za organizatorje je bil to poseben 

izziv. Predstavilo se je 11 srednjih šol iz celotne Slovenije, ki izobražujejo na področju mehatronike. 

Poleg šol so se predstavila podjetja in socialni partnerji. Ugotovili smo, da takšnih dogodkov v 

slovenskem prostoru primanjkuje, saj pripomorejo k promociji mehatronike in povezovanju gospodarskih 

družb z izobraževalnimi ustanovami. Dijaki in mentorji dobijo motivacijo za nadaljnje 

delo. Kot je se je pokazalo na forumu mehatronike, se vsi trudimo dodati košček v mozaik tega zelo 

kompleksnega področja. Dijaki so motivirani in se želijo dokazati. Dogodek je omogočil vpogled v 

delo ostalih šol, pridobivanje novih idej in pogovor o odprtih temah. 

Ob zaključku 3. foruma mehatronike srednjih šol Republike Slovenije Vam želimo uspešno delo na 

področju mehatronike in si želimo, da bi uspešno sodelovali tudi v prihodnosti. 

Se vidimo na 4. forumu mehatronike na Ptuju! 

Matej Veber 

Andro Glamnik 

19



trendi v avtomatizaciji 

Andrej Brelih, Andrej Brečko, Simon Čretnik 

Siemens, d.o.o., Ljubljana 

Sodobna podjetja zahtevajo hitro in kakovostno izvedbo projektov in hkrati čim nižje stroške 

obratovanja. Masovna proizvodnja po meri in najvišja kakovost po konkurenčni ceni sta pojma, ki 

sta se do nedavnega medsebojno izključevala. Zahteve uporabnikov neprestano rastejo, kar ima za 

posledico združevanje doslej izključujočih se načinov poslovanja. 

Masovna proizvodnja po meri 

Če bi pred nekaj desetletji vprašali menedžerje v kateri koli proizvodnih panogi, kaj je njihov ključni 

cilj, bi vam gotovo rekli, da zagotavljati rast s povečanjem proizvodnje. To je bil logični odgovor 

na potrošniško miselnost, ki se je začela oblikovati v zahodnih družbah po drugi svetovni vojni. 

Skoraj hkrati s krepitvijo potrošništva kot prevladujočega svetovnega nazora zahodnih družb smo 

bili priča globalizaciji, ki je proizvajalce silila v različne oblike optimizacije proizvodnih postopkov, 

distribucijskih kanalov in prodajnih verig. Predvsem je globalizacija povzročila, da je danes dodano 

vrednost nemogoče ustvarjati brez specializacije in fokusa. Konkurenčno okolje je postalo preveč 

kompleksno in pretrdo, da bi si lahko kdorkoli privoščil biti »strokovnjak za vse«. Slej ko prej tako 

mislečim zmanjka denarja za razvoj ali pa jih povozijo ozko usmerjeni ponudniki, ki v določenem, 

največkrat ozko definiranem segmentu, enostavno ponujajo boljšo tehnologijo in rešitve. 

Ključne vrednote današnjih menedžerjev so produktivnost, učinkovitost in fleksibilnost. 

Produktivnost pomeni predvsem to, da se razpoložljive proizvodne zmogljivosti maksimalno 

izkoristijo. Predpostavimo, da je možno iz ene proizvodne linije v eni uri obratovanja povprečno 

proizvesti 1000 plastenk sadne pijače. Vsi, ki delujejo na trgu, vam bodo zatrdili, da povprečje 

ne šteje kaj dosti, ampak je potrebno upoštevati še sezonskost nakupov in navad potrošnikov, 

upravljanje zalog in distribucijskih poti. Dejavnikov je gotovo še več, ampak že na podlagi teh treh 

si lahko predstavljamo, da mora ena linija poleti morda proizvesti kar 2000 plastenk na uro. Torej 

proizvajalec potrebuje tehnologijo, s katero takšno zahtevno prilagoditev izvede hitro, samostojno 

in brez visokih stroškov na vseh svojih proizvodnih linijah. 

Učinkovitost bi najlažje strnili v »dobiti čim več v zameno za čim manj«. V industrijski proizvodnji 

to pomeni racionalizacijo porabe virov (surovin, energije, človeških virov in denarja). S tehnološkim 

optimiziranjem proizvodnje lahko učinkovitost zelo povečamo. 

Fleksibilnost je odgovor na ključno vprašanje današnjega časa: kako kupcem ponuditi 

personalizirane izdelke vrhunske kakovosti hitreje in bolje, kot to počne konkurenca oziroma kot v 

primeru množične proizvodnje. Razvoj mora biti hiter, predvsem pa je potrebno idejo hitro pretvoriti 

v zasnovo izdelka ter še hitreje tej zasnovi prilagoditi proizvodnjo. Nikomur ne pomaga, če odličen 

izdelek da na trg prepozno. 

Siemensov tehnološki odgovor na vseobsegajočo potrebo današnjih industrijskih proizvajalcev 

po produktivnosti, učinkovitosti in fleksibilnosti je portal popolnoma integrirane avtomatizacije 

(angl. Totally Integrated Automation Portal). Gre za programsko rešitev, ki integrira vsa inženirska 

orodja v enotno programsko platformo, s katero lahko načrtujemo, gradimo in vzdržujemo še tako 

zahteven sistem avtomatizacije. Upravljanje s programsko rešitvijo je intuitivno in ne zahteva 

specifičnih znanj, zato se lahko vsi akterji v verigi bolje osredotočijo na svoje delo in krepijo svoja 

specifična znanja. S tem precej dvigujejo svojo dodano vrednost, kar jim izboljša položaj na trgu. 

20

Kaj to pomeni za dosedanje akterje v verigi načrtovanja, vzpostavljanja in vzdrževanja industrijske 

proizvodnje? Vzemimo za primer proizvodnjo gospodinjskih aparatov, predpostavimo, da 

proizvajalec praznuje okroglo obletnico in bi ob tej priložnosti rad globalnemu trgu ponudil 

omejeno serijo 5000 paličnih mešalnikov, okrašenih s kristali Swarovski. Idejo, ki se je morda 

porodila v marketinškem oddelku, je možno s tem programskim orodjem zelo hitro prevesti v 

industrijsko proizvodnjo, kar je osnova za odgovor na ključni vprašanji, ali to lahko izvedemo 

do obletnice in ali se nam bo sploh splačalo. Tehnologi v podjetju, ki so običajno v takšnih fazah 

načrtovanja proizvodnje poklicali na pomoč sistemske integratorje, bodo velik del opravil lahko 

postorili sami. Prihranili bodo torej čas in denar. Sistemski integratorji bodo še vedno vskočili v 

delu, kjer je potrebno izvesti zahtevnejše prilagoditve proizvodnje, vendar bodo s pomočjo orodja 

to naredili hitreje in z manj ljudmi, kar pomeni, da bo tisti del njihove rešitve, ki dodaja razmeroma 

malo vrednosti (uporaba specializiranih programskih orodij za načrtovanje), opravili hitreje. Bolj se 

bodo lahko posvetili zamislim, ki jih stroji ne morejo opraviti, krepili bodo svoje branžne in tehnične 

specializacije, zaradi česar bo njihova dodana vrednost višja. Zelo verjetno se bodo segmentirali 

po industrijah, ker je v svetu trend že vsaj desetletje in če sodimo po izkušnjah na deset tisoče 

Siemensovih kupcev, takšna organizacija prinaša koristi vsem vpletenim. Proizvodnja jubilejnih 

paličnih mešalnikov se bo začela pravočasno, kar pomeni, da bodo izdelki na policah takrat, ko je 

povpraševanje največje. Njihove cene bodo še vedno dostopne, kar bo med drugim tudi posledica 

dejstva, da je proizvajalec skrajšal in pocenil razvoj izdelka. 

Siemensov portal popolnoma integrirane avtomatizacije je torej odgovor na najbolj prevladujoči 

razvojni trend sodobne industrije – biti konkurenčen in »fit« z učinkovito, prilagodljivo proizvodnjo. 

Še pred nekaj leti je v postopku prevajanja poslovnih idej v razvoj in kasneje v izdelek avtomatizacija 

proizvodnje igrala bistveno vlogo. Ta vloga je danes še bolj bistvena, so pa stroški in čas, potrebni 

za njeno načrtovanje in izvedbo, bistveno nižji. 

Integracija orodij pomeni velik napredek pri razvoju inženirskih orodji za programiranje ter 

parametriranje komponent na področju industrijske avtomatike ter pogonske tehnike. Nova orodja 

omogočajo enostavnejše in hitrejše konfiguriranje, parametriranje ter programiranje komponent 

pri razvoju novih strojev in naprav. Pri vzdrževanju strojev in naprav pa izboljšana inženirska orodja 

omogočajo hitrejšo diagnostiko ter s tem hitrejše odpravljanje težav. Krajši je tudi čas učenja dela z 

novimi orodji, saj so uporabniški vmesniki zgrajeni po enotnem konceptu, temeljijo pa na intuitivni 

uporabi funkcij. Število različnih orodij se močno zmanjšuje, saj lahko ponudimo eno programsko 

orodje za delo z vsemi programirljivimi krmilniki družine SIMATIC ter eno orodje za konfiguriranje 

HMI-naprav ter sistemov SCADA. 

Vse pogostejša je tudi uporaba naprednejših industrijskih komunikacij (Industrial Ethernet, 

PROFINET, Industrial Wireless Communication …) v enostavnejših, manj kompleksnih sistemih 

za industrijsko avtomatizacijo. Naprednejše in enostavnejše povezovanje med posameznimi 

komponentami ter celotnimi sistemi prinaša številne prednosti med postopkom izdelave strojev in 

naprav kot tudi med rednim delovanjem ter vzdrževanjem. 

Razvoj programske opreme, ki podpira načrtovanje, implementacijo in vzdrževanje sistemov 

avtomatizacije, po eni strani odgovarja na potrebo industrijskih proizvajalcev po fleksibilni, 

učinkoviti in bolj produktivni izrabi proizvodnih zmogljivosti, po drugi strani pa se približuje 

interesu sistemskih integratorjev, ki stremijo h gradnji branžnih specializacij in k skrajševanju 

časa, namenjenega učenju obvladovanja in rabe programskih orodij za sisteme avtomatizacije. 

Sistemski integratorji bodo lahko s pomočjo najnovejših Siemensovih produktov proizvodnemu 

podjetju ponudili bolj celovito rešitev. Orodje je do te mere intuitivno, da bo sistemskemu 

integratorju omogočilo fokusiranje na tehnološke probleme in ne na orodje samo. To jim bo 

omogočilo segmentiranje oz. specializacijo v določene branže, kjer bodo postali specialisti in nudili 

svoje znanje z bistveno višjo dodano vrednostjo in s tem pridobili veliko konkurenčno prednost 

pred »mojstri«, ki znajo vse. 

21

Trend napredka v avtomatizaciji je trenutno najbolj viden na področju inženirskih 

orodij za programiranje ter parametriranje komponent. Nova orodja omogočajo 

intuitivno in hitrejšo gradnjo sistemov, programiranje se počasi umika, prihaja 

grafično konfiguriranje. Sistemi so enostavnejši za razumevanje in posegi so 

omogočeni tudi tehnologom, ki nimajo programerskega znanja. Vzdrževanje je z 

integrirano diagnostiko in hitrim odpravljanjem napak cenejše. 

Uporabniški vmesniki sodobnih orodij morajo biti zgrajeni po enotnem konceptu, 

temeljijo pa na intuitivni uporabi funkcij. Število različnih orodij se močno 

zmanjšuje. 

Sistem avtomatizacije s portalom TIA sedaj načrtujemo hkrati in ne kot doslej, ko 

smo se najprej lotili krmilniške aplikacije, v nadaljevanju vizualizacije in se potem 

ukvarjali s povezavo vseh komponent, ki smo jih uporabili. 

SIEMENS Totally Integrated Automation Portal 

Prednosti uporabe takega sistema lahko vidimo v celotnem življenjskem ciklu 

sistema za avtomatizacijo, od načrtovanja prek obratovanja do modifikacije 

sistema. V fazi načrtovanja se lahko z uporabo TIA znižajo stroški inženiringa, 

pomemben je tudi prihranek časa. Povezljivost preko standardov na druge sisteme 

ni vprašljiva, možna je ponovna uporaba posameznih sklopov, spuščanje v zagon 

je hitro. V fazi obratovanja so stroški vzdrževanja bistveno nižji, izpadi redkejši in 

krajši, predvsem pa smo pri proizvodnji učinkovitejši in fleksibilnejši. 

Ko nastopi čas za modifikacijo sistema, je ta enostavneje izvedljiva in tako zahteva 

manj časa in denarja. Če bi hoteli sodobne trende v avtomatizaciji strniti v en 

stavek, bi lahko rekli, da si želimo sistema, s katerim se ne bi ukvarjali in bi svoj 

trud raje posvetili tehnološkemu problemu. 

22



Možnosti integracije programskega paketa v izobraževalne namene 

National Instuments 

Instrumentacija, avtomatizacija in upravljanje procesov, d.o.o. , Celje 

Povzetek predavanja 

National Instruments že več kot 30 let razvija programsko in strojno opremo za pomoč akademski 

sferi pri znanstveno-raziskovalnem delu in poučevanju. Hitra tehnološka evolucija virtualne 

instrumentacije spreminja način, s katerim učitelji avtomatizirajo raziskave in način poučevanja. 

Računalniško podprti in avtomatizirani raziskovalni laboratoriji zagotavljajo večjo produktivnost 

raziskovalcem in izboljšujejo način poučevanja študentov. 

Zavedamo se, da je glavni cilj institucij v izobraževanju in pripravi dijakov na uspešno kariero v 

njihovem bodočem poklicu in zato podpiramo delo izobraževalnih institucij z raznolikimi izdelki, 

popusti, izobraževanjem in učnimi pripomočki. S temi storitvami nudimo pomoč učiteljem in 

dijakom, da lahko integrirajo virtualno instrumentacijo v raziskovalne programe in povežejo 

koncepte praktičnega dela s poučevanjem. Predavanje prestavlja novosti programskega paketa 

LabView in možnosti integracije programskega paketa v izobraževalne namene. 

3D-tehnologije 

Jure Sternad 

IB ProCadd, d.o.o., Ljubljana 

Povzetek predavanja: 

Predavanje predstavlja 3D-tiskanje, skeniranje in obdelavo podatkov, faze v inženirskem oblikovanju 

projektov in možnosti za hitrejši prehod od prototipa na trg. Teoretično izhodišče osvetljujejo zlasti 

številni praktični primeri. 

Leksikon za pametne mehatronike 

Ferdinand Humski je predstavil elektronsko izdajo Leksikona za pametne mehatronike (kratica 

LPM). Nahaja se na spletni strani Šolskega centra Ptuj: http://www.scptuj.si/ 

LPM dijakom v programu mehatronik operater omogoča lažje priprave na zaključni izpit in 

zagotavlja dovolj podatkov za doseganje minimalnega standarda znanja. 

Gesla so urejena po abecednem vrstnem redu. Leksikon vsebuje več kot 2200 gesel, ki so namenjena 

mladim mehatronikom. Nekatera med njimi se zdijo zelo preprosta, a so vključena predvsem 

zaradi ponavljajočih se dijaških vprašanj. Pojasnilo popačenk, zlasti iz nemščine, je namenjeno 

praktičnemu delu, saj se v delavnicah popačenke pogosto uporabljajo. Leksikon vsebuje tudi 

zahtevnejša gesla, npr. radioamaterska, za tehnike mehatronike. 

Leksikon je v PDF-obliki in si ga lahko uporabnik naloži na svoj računalnik. 

23



sponzorji 

Siemens d.o.o. 

Bratislavska cesta 5 

info.si@siemens.com 

National Instruments d.o.o 

Kosovelova ulica 15, 3000 Celje 

ni.slovenia@ni.com. 

PS Logatec 

Družba za projektiranje in izdelavo strojev, d.o.o. 

Kalce 38b , 1370 Logatec 

ps-log@ps-log.si 

Kova d.o.o 

Teharska cesta 4 

SI-3000 Celje 

Zavod Celeia 

TIC Celje 

Krekov trg 3, 3000 Celje 

IB ProCadd 

Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana 

Gorenje GAIO, d.o.o 

Gorenje Avtomatizacija in industrijska oprema 

Primorska cesta 6a, 3325 Šoštanj 

Apartmaji in wellnes center Korošec 

Reberčnik Urška s.p 

ROBOTEH d.o.o. 

Avtomatizacija - Robotizacija 

Predenca 2b, 3240 Šmarje pri Jelšah 

EMO - ORODJARNA proizvodna družba d.o.o. 

Bežigrajska cesta 10, 3000 Celje 

Zbrali: Matej Veber, Andro Glamnik, Mojca Drev Uranjek 

Uredila in lektorirala: Mojca Drev Uranjek 

Oblikoval: Iztok Virant 

Fotografije: Klemen Žagar 

Natisnila: Natalija Talan Fošnarič 

Izdala: Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, Celje, 5. 5. 2011

Bilten - Ã…Â olski center Celje

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?