PUBLIKACIJA Ã…Â OLE - Ã…Â olski center Celje
PUBLIKACIJA Ã…Â OLE - Ã…Â olski center Celje
PUBLIKACIJA Ã…Â OLE - Ã…Â olski center Celje
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ŠOLSKI<br />
CENTER<br />
CELJE<br />
SREDNJA<br />
ŠOLA<br />
ZA<br />
STORITVENE<br />
DEJAVNOSTI<br />
IN<br />
LOGISTIKO<br />
<strong>PUBLIKACIJA</strong><br />
ŠOLE<br />
2009<br />
2010
UVOD<br />
Vsak pričetek šolskega leta postavlja pred zaposlene, dijake in študente nov izziv, v katerem bomo vsi<br />
skušali ohraniti in koristno uporabiti izkušnje iz preteklih let, hkrati pa bomo skušali še dvigniti<br />
zahtevnost načrtovanih in pričakovanih dosežkov. Ko govorimo o izkušnjah iz preteklih let, mislimo na<br />
50 let Šolskega centra <strong>Celje</strong>, ki jih bomo obeležili 25. novembra 2009.<br />
Aktivnosti šol v šolskem letu 2009/2010 bodo razvidne iz letnega delovnega načrta vsake izmed šol<br />
kot organizacijskih enot in medpodjetniškega izobraževalnega centra.<br />
Ena izmed zahtevnejših novosti, ki je pred učiteljskimi zbori, je nadaljevanje uvajanja prenovljenih<br />
programov poklicnega in strokovnega izobraževanja, kjer je so šole zavoda s konzorcijem šolskih<br />
centrov Slovenije nosilke prenove v R Sloveniji oziroma prenova gimnazijskih programov, kjer<br />
Gimnazija Lava sodeluje s konzorcijem gimnazij.<br />
Skrb za kvalitetno delo zahteva poleg stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in predavateljev,<br />
čemur bomo tudi letos namenjali veliko časa in sredstev, tudi stalno posodabljanje učne tehnologije. V<br />
novem šolskem letu bomo s poukom oziroma predavanji pričeli v kar nekaj prenovljenih specializiranih<br />
učilnicah, laboratorijih in delavnicah, kjer bodo dijaki in študentje pridobivali nova znanja in<br />
kompetence. K temu bodo nedvomno veliko prispevala sredstva, ki jih je uspel zavod pridobiti na<br />
razpisu za sofinanciranje investicij v medpodjetniške izobraževalne centre MIC, ki se sofinancira iz<br />
Evropskega sklada za regionalni razvoj v programskem obdobju 2007-2013 v okviru Operativnega<br />
programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov.<br />
Prepričani smo, da bo ob koncu šolskega leta uresničena večina načrtovanih nalog in da bo vsaka od šol<br />
s kakovostnim delom potrdila svoj ugled in ugled zavoda, kar je glede na razmere, tudi gospodarske, v<br />
katerih pričenjamo letošnje šolsko leto, na demografska gibanja, ki so za srednje in posledično višje<br />
šole neugodna še nekaj naslednjih let, zelo pomembno. Tudi zato, ker želimo kot največji javni zavod<br />
še naprej ostati vzgojnoizobraževalni, postati pa tudi raziskovalni <strong>center</strong>, ki bo s svojim delom<br />
pripomogel k trajnostnemu razvoju regije.<br />
Direktor<br />
Igor Dosedla
SREDNJA ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO<br />
UVOD RAVNATELJICE<br />
Šolsko leto 2009/2010 začenjamo že tretje leto v novi družini šol Šolskega centra <strong>Celje</strong>. V tej<br />
skupnosti naša šola nastopa z nazivom Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko. To je<br />
že šesta sprememba imena šole, ki je v prvih letih po II. svetovni vojni nosila ime Vajenska<br />
šola raznih strok, njeno ime pa se je kasneje spreminjalo v skladu z organizacijskimi<br />
spremembami. Sprememba imena pa ni nikoli vplivala na vsebino njenega delovanja, saj je v<br />
celotnem obdobju izobraževala mladino in odrasle za potrebe obrti in industrije v Celju in<br />
celjski regiji.<br />
Tak značaj bo šola ohranjala tudi v prihodnje, saj bo izvajala izobraževanje za pridobitev<br />
poklicne in strokovne izobrazbe.<br />
V šolskem letu 200/10 bomo izobraževali naslednje programe: logistični tehnik, prometni<br />
tehnik, avtoservisni tehnik, ustvarjalec modnih oblačil, avtoserviser, avtokaroserist, frizer in<br />
pomočnik konfekcionarja. Šola tudi aktivno sodeluje pri pripravi prenovljenega programa<br />
pomočnik konfekcionarja.<br />
Vsebinske in organizacijske spremembe so narekovale tudi dodatne investicijske posege na<br />
šoli, ki smo jih začeli izvajali že v lanskem šolskem letu. Poleg sprotnega obnavljanja šolske<br />
zgradbe in opreme bo posebna pozornost namenjena posodobitvi šolskih učnih delavnic.<br />
Posodobitev šolskih učnih delavnic je tesno povezana tudi z ustanovitvijo medpodjetniškega<br />
izobraževalnega centra, ki bo kot posebna enota deloval v okviru Šolskega centra in omogočal<br />
praktično usposabljanje v obstoječih šolskih učnih delavnicah.<br />
Želimo si, da bi Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko v okviru Šolskega centra<br />
<strong>Celje</strong> uspešno delovala.<br />
Ravnateljica<br />
Veronika Kokot<br />
3
NAGOVOR RAVNATELJICE<br />
Šola, ki vam jo predstavljamo, je leta 2003 praznovala 120 let obstoja in se tako uvršča med najstarejše<br />
srednje šole v državi. Že davnega leta 1883, ko je šola pričela svoje poslanstvo, je bila začrtana njena<br />
temeljna usmeritev- izobraževanje mladih za poklic, pridobljeno znanje pa je dijakom hkrati omogočalo<br />
tudi nadaljevanje šolanja.<br />
V vseh letih obstoja je šola izobraževala dijake za poklice, ki so bili najbolj potrebni v gospodarstvu<br />
Celja in širše okolice. Spremembe v razvoju gospodarstva so narekovale tudi spremembe izobraževalnih<br />
programov, ki jih je izvajala šola. Sedanja struktura šole se je pričela oblikovati pred tridesetimi leti, ko<br />
so bili opuščeni izobraževalni programi za gradbeništvo in se je šola vse bolj usmerjala v izobraževanje<br />
poklicev za potrebe strojništva, tekstila in frizerstva.<br />
Pomembne spremembe je šola doživela s šolsko reformo 1981. leta, ko smo prenehali izobraževati<br />
nekatere kovinarske poklice, močno pa se je razširilo tekstilno področje in se povsem na novo uvedlo<br />
izobraževanje na področju prometa. Dijaki so takrat dobili možnost izobraževanja tudi v štiriletnih<br />
programih, s čimer se je interes za vpis še povečal.<br />
Tudi v prihodnje se bo šola odzivala na potrebe gospodarstva in interese dijakov, naš prvi cilj pa je, da z<br />
novo šolsko reformo, ki še vedno teče, zagotovimo stabilen razvoj sedanjih programov in postopoma<br />
omogočimo dijakom naše šole tudi nadaljevanje izobraževanja na višješolskih in visokošolskih<br />
programih.<br />
Od leta 1989 je na šoli močno naraščal vpis dijakov, v šolskem letu 1997/98 pa se je ustavil. Kljub<br />
temu je letos na šoli vpisanih 719 dijakov. Tudi območje, iz katerega prihajajo dijaki, postaja vse večje,<br />
saj šolo obiskujejo dijaki iz Zasavja, Posavja, Obsotelja, Koroške in celotne Savinjske doline, občasno<br />
pa prihajajo tudi iz drugih delov Slovenije, celo iz Prekmurja in Primorske.<br />
Prepričani smo, da je velik vpis na šolo odraz njene pravilne razvojne usmeritve in predvsem kvalitete<br />
našega dela.<br />
Kvaliteti našega dela in posodabljanju šole bomo tudi v naslednjih letih posvečali vso pozornost, da bi<br />
zagotovili našim dijakom kvalitetno izobrazbo in s tem najboljše možnosti za uveljavitev v poklicu.<br />
Kljub častitljivemu jubileju , ki smo ga slavili leta 2003, pa se šola ne stara.<br />
»Staro gospo« vsako leto znova pomladijo nove generacije, ki vstopajo skozi njena vrata , preživijo v<br />
njej dve, tri ali štiri najlepša mladostna leta in jo nato polne znanja in upanja v poklicno srečo zapustijo.<br />
Tako je bilo v preteklosti in nič drugače ne bo v prihodnosti.<br />
Vsem bodočim dijakom šole želim, da bi se v njej čim bolje počutili ter uspešno zaključili šolanje, na<br />
šolo pa ohranili prijetne spomine.<br />
4
ZGODOVINA NAŠE ŠOLE<br />
Prve začetke obrtnega šolstva na Slovenskem zasledimo že v začetku 19. stoletja, ko so morali<br />
vajenci obiskovati nedeljske šole. <strong>Celje</strong> dobi šolo za bodoče obrtnike z nazivom Obrtna<br />
nadaljevalna šola že leta 1883. Na zahtevo avstrijskih oblasti so celjski mestni očetje takrat<br />
odločili, da morajo mladi vajenci obiskovati nedeljski in večerni pouk v obrtni nadaljevalni<br />
šoli, da bi si poleg poklicnega znanja pridobili tudi znanje iz računstva, nemškega jezika,<br />
gradivoznanstva, risanja, knjigovodstva, obrtnih predpisov in drugih splošnih predmetov.<br />
V statutu šole je bilo takrat zapisano: » Obrtna nadaljevalna šola ima nalogo poučevati<br />
obrtniške učence teoretično in kolikor je mogoče tudi praktično v onih umetno obrtniških,<br />
tehniških in trgovskih strokah, ki jim koristijo pri izvrševanju njihovega obrta in<br />
povzdigujejo zmožnost pridobivanja.«<br />
Tudi po razpadu avstroogrske države se je v Celju ohranila podobna zasnova vajeniškega<br />
šolstva. Večje spremembe so se seveda zgodile po II. svetovni vojni, ko so se v Celju poleg<br />
vajeniške pojavile še druge poklicne in industrijske šole. Vajeniško oziroma poklicno šolstvo<br />
je bilo tudi večkrat reformirano, da bi se prilagodilo potrebam gospodarstva.<br />
Ves čas svojega delovanja je imela šola prostorske težave, ki še vedno niso v celoti rešene.<br />
Vse od ustanovitve leta 1883 se je šola pogosto selila, pouk pa je v posameznih obdobjih<br />
potekal v različnih zgradbah v mestu ( Stara grofija, Gozdna restavracija ob Savinji, prostori<br />
gostinskega podjetja Na-Na, Obrtni dom, Slomškov dom itd. ).<br />
V zgradbo na Ljubljanski ulici 17, v kateri je bilo najprej vojaško skladišče avstroogrske<br />
armade, se je šola vselila leta 1953. Ker je število dijakov kmalu preraslo prostorske<br />
kapacitete, se je kasneje del pouka izvajal v zgradbi na Dečkovi cesti 1 in v stari zgradbi<br />
Tehniške šole na Kidričevi ulici. V letih 1982 - 1984 je bila zgradba na Ljubljanski cesti<br />
dograjena s prizidkom za učilnice, šolsko telovadnico in učnimi delavnicami za avtomehanski<br />
program. Kljub dograditvi šolski prostori še vedno ne zadoščajo potrebam, zato trenutno<br />
izvajamo praktični pouk v tekstilnem programu in praktični pouk v frizerskem programu<br />
ter del teoretičnega pouka v bivši Srednji šoli za gostinstvo in turizem na Kosovelovi 12.<br />
Posebnost naše šole je tudi, da je v svoji preteklosti večkrat spreminjala ime. Prvotno nemško<br />
ime Gewerbliche Fortbildungsschule in Cilli je po nastanku Jugoslavije nadomestilo ime<br />
Obrtna nadaljevalna šola v Celju, med II. svetovno vojno pa je šola zopet imela nemško ime<br />
Allgemaine Berufsschule. Po letu 1945 se je preimenovala v Vajensko šolo, leta 1959 pa je<br />
dobila ime Vajenska šola Borisa Kidriča. Od leta 1963 se je imenovala Šolski <strong>center</strong> Borisa<br />
Kidriča, naziv pa se je ponovno spremenil po šolski reformi 1981 v Srednjo šolo Borisa<br />
Kidriča. Od leta 1993 je šola nosila naziv Srednja frizerska, tekstilna, strojna in prometna<br />
šola <strong>Celje</strong>, od začetka šolskega leta 1999/2000 pa je po sklepu vlade RS naziv šole Srednja<br />
strokovna in poklicna šola <strong>Celje</strong>.<br />
Šolsko leto 2007/2008 smo začeli v novi organizacijski obliki, saj je bil s sklepom Vlade<br />
Republike Slovenije z dne 3. 7. 2007 izdan Akt o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega<br />
zavoda Šolski <strong>center</strong> <strong>Celje</strong>. Ob tem so se spremenila tudi imena šol. Naša<br />
šola nosi naziv SREDNJA ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO.<br />
5
PROGRAMI IN SMERI IZOBRAŽEVANJA, KI JIH BOMO IZVAJALI V ŠOLSKEM<br />
LETU 2009/2010<br />
Program Poklic Stopnja Trajanje<br />
izobraževanja<br />
Pom. konfekcionarja Pom.konfekc./pomočnica konf. III. 2,5 let<br />
Ustvarjalec modnih oblačil Ustvarajalec modnih<br />
oblačil/ustvarjalka modnih oblačil<br />
V. 4 leta<br />
Avtoservisni tehnik<br />
Avtoservisni tehnik/avtoservisna<br />
tehnica<br />
V. 2 leti<br />
Avtoserviser<br />
Avtoserviser/<br />
IV. 3 leta<br />
Avtoserviserka<br />
Avtokaroserist<br />
Avtokaroserist/<br />
IV. 3 leta<br />
Avtokaroseristka<br />
Prometni tehnik Prometni tehnik/ prometna tehnica V. 4 leta<br />
Logistični tehnik<br />
Logistični tehnik/<br />
V. 4 leta<br />
logistična tehnica<br />
Voznik (odrasli) Voznik/ voznica IV. 3 leta<br />
Frizer Frizer/frizerka IV. 3 leta<br />
Kozmetični tehnik<br />
(odrasli)<br />
Kozmetični tehnik/kozmetična<br />
tehnica<br />
V. 4 leta<br />
6
NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE<br />
Izobraževalni program: POMOČNIK KONFEKCIONARJA<br />
Naziv poklicne izobrazbe: pomočnik konfekcionarja/pomočnica konfekcionarja<br />
PREDMETI 1. 2. 3. UR/LETO<br />
A. Splošno - izobraževalni predmeti<br />
SLO Slovenščina 2 2 2 174<br />
SRČ Strokovno računstvo 2 2 2 174<br />
ANJ Tuj jezik 1 1 1 87<br />
DRU Družboslovje 2 2 2 174<br />
NAR Naravoslovje 1 1 1 87<br />
ŠVZ Športna vzgoja 1 1 1 87<br />
Skupaj A 9 9 9 783<br />
B. Strokovno - teoretični predmeti<br />
POT Poznavanje tekstilij 2 2 2 174<br />
OTH Oblačilna tehnologija 3 3 3 261<br />
Skupaj B 5 5 5 435<br />
C. Praktično izobraževanje v šoli<br />
PRA Praktični pouk 18 18 18 1566<br />
Skupaj C 18 18 18 1566<br />
D. Interesne dejavnosti<br />
IND Interesne dejavnosti 64 64 32 160<br />
SKUPAJ 2944<br />
Število tednov pouka 35 35 17 87<br />
Število tednov interesnih dejavnosti 2 2 1 5<br />
Skupno število tednov izobraževanja 37 37 18 92<br />
7
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE<br />
Izobraževalni program: AVTOKAROSERIST<br />
Naziv poklicne izobrazbe: AVTOKAROSERIST/AVTOKAROSERISTKA<br />
PREDMETI 1. 2. 3. UR/LETO<br />
A – Ključne kvalifikacije<br />
SLO Slovenščina 3 2 3 213<br />
MAT Matematika 3 2 3 213<br />
TJ Tuji jezik 2 2 2 164<br />
ŠVZ Športna vzgoja 2 2 2 164<br />
UME Umetnost 1 - - 33<br />
NAR Naravoslovje 1 1 - 66<br />
DRU Družboslovje 2 2 - 132<br />
SKUPAJ 14 11 10 985<br />
B - Strokovno vsebinski sklopi<br />
SP1 Skupna poglavja strojništva * *<br />
OMV Osnove motornih vozil * *<br />
KAD Karoserijska dela *<br />
LID Ličarska dela *<br />
SKUPAJ 12 15 13 1099<br />
Od tega:<br />
C - Praktično izobraževanje v šoli<br />
PRA Praktični pouk 5 10 10 655<br />
Č - Praktično izobraževanje v delovnem procesu<br />
PUD Praktično usposabljanja z delom 114 114 684 912<br />
D - Interesne dejavnosti<br />
IDE Interesne dejavnosti 64 64 32 160<br />
E – Odprti kurikulum<br />
Skupaj 7 7 9 606<br />
Število tednov izobraževanja v šoli 33 33 16 82<br />
Št. tednov praktično usposabljanje z<br />
3 3 18 24<br />
delom<br />
Število tednov interesnih dejavnosti 2 2 1 5<br />
Skupno število tednov izobraževanja 38 38 35 111<br />
E- Odprti kurikulum:<br />
1. letnik: - strokovno komuniciranje v tujem jeziku – SKN, SKA (1 ura) in<br />
poslovna komunikacija – POK (1. ura);<br />
2. letnik: - strokovno komuniciranje v tujem jeziku – SKN, SKA (1 ura);<br />
3. letnik: - strokovno komuniciranje v tujem jeziku – SKN, SKA (1 ura);<br />
8
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE<br />
Izobraževalni program: AVTOSERVISER<br />
Naziv poklicne izobrazbe: AVTOSERVISER/AVTOSERVISERKA<br />
PREDMETI 1. 2. 3. UR/LETO<br />
A – Ključne kvalifikacije<br />
SLO Slovenščina 3 2 3 213<br />
MAT Matematika 3 2 3 213<br />
TJ Tuji jezik 2 2 2 164<br />
ŠVZ Športna vzgoja 2 2 197<br />
UME Umetnost 1 - - 33<br />
NAR Naravoslovje 1 1 - 66<br />
DRU Družboslovje 2 2 - 132<br />
SKUPAJ 13 10 10 985<br />
B - Strokovno vsebinski sklopi<br />
SP1 Skupna poglavja strojništva * *<br />
BDM Bencinski in dizelski motorji * *<br />
ES Električni sistemi na vozilu * * *<br />
PO Podvozje * *<br />
KA Karoserija *<br />
SKUPAJ 12 15 13 1099<br />
Od tega:<br />
C - Praktično izobraževanje v šoli<br />
PRA Praktični pouk 5 10 10 655<br />
Č - Praktično izobraževanje v delovnem procesu<br />
PUD Praktično usposabljanja z delom 114 114 684 912<br />
D - Interesne dejavnosti<br />
IDE Interesne dejavnosti 64 64 32 160<br />
E – Odprti kurikulum<br />
Skupaj 7 7 9 606<br />
Število tednov izobraževanja v šoli 33 33 16 82<br />
Št. tednov praktično usposabljanje z<br />
3 3 18 24<br />
delom<br />
Število tednov interesnih dejavnosti 2 2 1 5<br />
Skupno število tednov izobraževanja 38 38 35 111<br />
E- Odprti kurikulum:<br />
1. letnik: - strokovno komuniciranje v tujem jeziku – SKN, SKA (1 ura) in<br />
poslovna komunikacija – POK (1. ura);<br />
2. letnik: - strokovno komuniciranje v tujem jeziku – SKN, SKA (1 ura);<br />
3. letnik: - strokovno komuniciranje v tujem jeziku – SKN, SKA (1 ura);<br />
9
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE<br />
Izobraževalni program: FRIZER<br />
Naziv poklicne izobrazbe: FRIZER/FRIZERKA<br />
PREDMETI 1. 2. 3. UR/LETO<br />
A – Ključne kvalifikacije<br />
SLO Slovenščina 3 2 3 213<br />
MAT Matematika 3 2 3 213<br />
TJ Tuji jezik 2 2 2 164<br />
UME Umetnost 1 - - 33<br />
NAR Naravoslovje 1 1 - 66<br />
DRU Družboslovje 2 2 - 132<br />
ŠVZ Športna vzgoja 2 2 2 197<br />
SKUPAJ 14 11 10 985<br />
B - Strokovno vsebinski sklopi<br />
SPF Skupna poglavja frizerstva * * * 148<br />
NEG Nega * * 66<br />
STR Striženje * * 82<br />
BAR Barvne spremembe * * 82<br />
OBL Oblikovne spremembe * * * 66<br />
12 15 13 1099<br />
SKUPAJ<br />
C - Praktično izobraževanje v šoli<br />
PRA Praktični pouk 5 10 10 655<br />
Č - Praktično izobraževanje v delovnem procesu<br />
PUD Praktično usposabljanje z delom 114 114 684 912<br />
D - Interesne dejavnosti<br />
IDE Interesne dejavnosti 64 64 32 160<br />
E – Odprti kurikulum<br />
IKT Informacijska komunikacijska pismenost 2 66<br />
POK Poslovna komunikacija 2 66<br />
SKA Strokovno komuniciranje v angleščini 2* 2* 132<br />
SKN Strokovno komuniciranje v nemščini 2* 2* 132<br />
ESU Estetika v stroki 1 33<br />
POD Podjetništvo 3 48<br />
Število tednov izobraževanja v šoli 33 33 16 82<br />
Število tednov prak. usposab. z delom 3 3 18 24<br />
Število tednov interesnih dejavnosti 2 2 1 5<br />
Skupno število tednov izobraževanja 38 38 35 111<br />
10
SREDNJE POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE<br />
Izobraževalni program: AVTOSERVISNI TEHNIK<br />
Naziv poklicne izobrazbe: AVTOSERVISNI TEHNIK/TEHTNICA - PTI<br />
1.letnik 2.letnik<br />
PREDMETI Št.ur na Št.ur na SKUPAJ<br />
teden leto teden leto<br />
A-Splošno izobraževalni predmeti<br />
Slovenščina 4 136 4 132 268<br />
Matematika 3 102 3 99 201<br />
Tuj jezik 4 136 4 132 268<br />
Športna vzgoja 2 68 2 66 134<br />
Kemija 2 68 68<br />
Fizika 2 68 68<br />
Biologija 2 68 68<br />
Zgodovina 2 68 68<br />
Geografija 2 66 66<br />
Sociologija ali Psihologija 2 66 66<br />
Umetnost 1 34 34<br />
Informatika 2 68 68<br />
Skupaj A 24 816 17 561 1377<br />
B-Strokovni moduli<br />
Pogonski agregati 2 68 68<br />
Podvozja motornih vozil 3 102 102<br />
Električni in elektronski sistemi 3 102 102<br />
Popravilo in vzdrževanje karoserij 3 99 99<br />
Organizacija poslovanja in dela 2 68 68<br />
Elektronski sistemi motornih vozil 3 99 99<br />
Diagnostika na motorjih 3 99 99<br />
Prenosni sistemi motornih vozil 3 99 99<br />
Zavorni sistemi motornih vozil 3 99 99<br />
Električna oprema vozila 3 99 99<br />
Karoserijska oprema in elektronika 3 99 99<br />
Skupaj B 8 272 14 464 736<br />
Od tega:<br />
C-Praktični pouk 3 102 3 102 204<br />
Č-Praktično usposabljanje z delom 1 38 1 38 76<br />
D-Interesne dejavnosti 2 64 1 32 96<br />
E-Odprti kurikulum (A del, B del) 1 1 107<br />
Skupaj število ur pouka (A+B+E) 33 1088 32 1025 2220<br />
Skupaj praktično izobraževanje(C+Č) 140 140 280<br />
Skupaj izobraževanja v šoli(A+B+D+E) 1152 1057 2316<br />
Skupaj (A+B+Č+D+E) 1190 1095 2392<br />
11
Število tednov izobraževanja v šoli 34 33 67<br />
Št. tednov prak. uspos. z delom 1 1 2<br />
Število tednov interesnih dejavnosti 2 1 3<br />
Skupno število tednov izobraževanja 37 0 35 72<br />
12
SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE<br />
Izobraževalni program: PROMETNI TEHNIK<br />
Naziv poklicne izobrazbe: Prometni tehnik/ Prometna tehnica<br />
PREDMETI 1. 2. 3. 4. UR/LETO<br />
A -Splošno izobraževalni predmeti<br />
SLO Slovenščina 4 4 3 3 487<br />
ANG,NEM Tuji jezik 1 3 3 3 3 417<br />
ANG,NEM Tuji jezik 2 0 3 3 2 278<br />
UME Umetnost 2 0 0 0 70<br />
MAT Matematika 3 3 3 3 417<br />
ZGO Zgodovina 2 2 0 0 140<br />
GEO Geografija 0 2 2 0 140<br />
PSI Psihologija 0 0 0 2 68<br />
INF Informatika 2 0 0 0 70<br />
FIZ Fizika 2 2 2 0 210<br />
KEM Kemija 2 0 0 0 70<br />
ŠVZ Športna vzgoja 3 3 3 3 417<br />
Skupaj A: 23 22 19 16 2784<br />
B- Strokovno teoretični predmeti<br />
PBL Poznavanje blaga 3 0 0 0 105<br />
EKO Ekonomika 0 0 2 2 138<br />
THP Tehnologija prometa 0 3 2 4 311<br />
TSR Transportna sredstva 0 2 2 2 208<br />
TVA Tehnika in varnost 3 2 2 2 313<br />
ŠPE Špedicija 0 0 2 2 138<br />
Skupaj B: 6 7 10 12 1213<br />
C – praktično izobraževanje v šoli<br />
Praktični pouk 3 3 3 4 451<br />
D – Interesne dejavnosti<br />
Interesne dejavnosti - št. ur 96ur 96ur 96ur 64ur 352<br />
Skupno število ur pouka<br />
( A+B+C) 32 32 32 32 4448<br />
Število ur izobraževanja v šoli<br />
(A+B+C+D) - št. ur 1216ur 1216ur 1216ur 1152ur 4800<br />
Število tednov pouka 35 35 35 34 139<br />
Število tednov interesnih dejavnosti 3 3 3 2 11<br />
13
SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE<br />
Izobraževalni program: LOGISTIČNI TEHNIK<br />
Naziv poklicne izobrazbe: LOGISTIČNI TEHNIK/TEHTNICA<br />
1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik<br />
Predmeti Št.ur na Št.ur na Št.ur na Št.ur na<br />
teden leto teden leto teden leto teden leto<br />
SKUPA<br />
J<br />
A-Splošno izobraževalni predmeti<br />
Slovenščina 4 136 4 136 3 102 3 102 476<br />
Matematika 3 102 3 102 3 102 3 102 408<br />
Tuj jezik I 3 102 3 102 3 102 3 102 408<br />
Tuj jezik II 2 68 2 68 2 68 204<br />
Umetnost 2 68 68<br />
Zgodovina 2 68 1 34 102<br />
Geografija 2 68 68<br />
Sociologija* 2 68 68<br />
Psihologija* 2 68 68<br />
Fizika 2 68 2 68 136<br />
Kemija 2 68 68<br />
Športna vzgoja 3 102 3 102 2 68 2 68 340<br />
Skupaj A 23 782 18 612 13 442 15 510 2346<br />
B-Strokovni moduli<br />
Tehnologija blagovnih tokov (TBT) 3 102 3 102 204<br />
Tehnologija komuniciranja (TK) 3 102 3 102 204<br />
Podjetništvo in gospodarsko poslovanje (PGP) 2 68 3 102 170<br />
Transportna sredstva(TS) 4 136 3 102 238<br />
Logistika tovornih tokov (LTT) 3 102 5 170 4 136 408<br />
Mednarodna blagovna menjava ( MBM)<br />
(samo tega) 3 102 3 102 204<br />
Logistika potniških tokov** (LPT) 3 102 102<br />
Sredstva mehanizacije** (SM) 3 102 102<br />
Avtomatizacija in robotizacija** (AR) 1 34 2 68 102<br />
Skupaj B 6 204 11 374 13 442 12 408 1428<br />
Od tega:<br />
C-Praktični pouk (PRA) 3 102 5 170 4 136 5 170 578<br />
Č-Praktično usposabljanje z delom 38 38 38 38 152<br />
D-Interesne dejavnosti 3 96 3 96 3 96 2 64 352<br />
E-Odprti kurikulum 4 136 4 136 5 170 4 136 578<br />
Skupaj število ur pouka (A+B+E) 33 1122 33 1122 31 1054 31 1054 4352<br />
Skupaj praktično izobraževanje(C+Č) 140 208 174 208 730<br />
Skupaj izobraževanja v šoli(A+B+D+E) 1218 1218 1150 1118 4704<br />
Skupaj (A+B+Č+D+E) 1256 1256 1188 1156 4856<br />
14
Število tednov izobraževanja v šoli 34 34 34 34 136<br />
Št. tednov praktično usposabljanje z delom 1 1 1 1 4<br />
Število tednov interesnih dejavnosti 3 3 3 2 11<br />
Skupno število tednov izobraževanja 38 38 38 37 151<br />
1. letnik:<br />
E - odprti kurikulum: letnik: 1ura NEM, 1ura FIZ, 1ura MAT, 2 uri TBT<br />
C - praktični pouk: 2uri TK<br />
2. letnik:<br />
E – odprti kurikulum: 1 ura PROV, 2 uri LTT2, 1 ura TK1 PRA<br />
C – praktični pouk: 1 ura TBTPRA, 1 ura LTT2PRA, 1 ura TKPRA, 1 ura TBT2PRA<br />
15
SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE<br />
Izobraževalni program: USTVARJALEC MODNIH OBLAČIL<br />
Naziv poklicne izobrazbe: USTVARJALEC/USTVARJALKA MODNIH OBLAČIL<br />
1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik<br />
PREDMETI Št.ur na Št.ur na Št.ur na Št.ur na SKUPAJ<br />
teden leto teden leto teden leto teden leto<br />
A-Splošno izobraževalni predmeti<br />
Slovenščina 4 136 4 136 3 102 3 102 476<br />
Tuj jezik 3 102 3 102 3 102 3 102 408<br />
Matematika 3 102 3 102 3 102 2 68 374<br />
Umetnost 2 68 68<br />
Zgodovina 3 102 102<br />
Geografija 2 68 68<br />
Sociologija 2 68 68<br />
Fizika 2 68 68<br />
Kemija 2 68 68<br />
Biologija 2 68 68<br />
Športna vzgoja 3 102 3 102 2 68 2 68 340<br />
Skupaj A 15 510 17 578 16 544 14 476 2108<br />
B-Strokovni moduli<br />
Osnove v tekstilstvu OST/(OTE) 7 238 3 102 340<br />
Ženska in moška oblačila (ŽMO) 5 170 4 136 2 34 340<br />
Podjetništvo in trženje (PTR) 2 68 68<br />
Modna oblačila (MOB) 4 136 4 136 5 170 442<br />
Trajnostni razvoj (TRR) 2 68 68<br />
Otroška oblačila** (OOB) 3 102 2 68 170<br />
Športna oblačila** (ŠOB) 3 102 2 68 170<br />
Krojaštvo-ženska oblačila*** (KŽO) 3 102 3 102 204<br />
Krojaštvo-moška oblačila*** (KMO) 3 102 3 102 204<br />
Nega in vzdrževanje***(NIV) 3 102 3 102 204<br />
Skupaj B 12 408 11 374 12 374 14 476 1632<br />
C-Praktični pouk 4 136 4 136 5 170 5 170 612<br />
Č-Praktično usposabljanje z delom 1 38 1 38 1 38 1 38 152<br />
D-Interesne dejavnosti 3 96 3 96 3 96 2 64 352<br />
E-Odprti kurikulum 6 204 5 170 4 136 3 102 612<br />
Skupaj število ur pouka (A+B+E) 33 1122 33 1122 31 1054 31 1054 4352<br />
Skupaj praktično izobraževanje(C+Č) 174 5 174 6 208 6 208 764<br />
Skupaj izobraževanja v šoli(A+B+D+E) 1218 36 1218 35 1184 33 1118 4704<br />
Skupaj (A+B+Č+D+E) 1256 37 1256 36 1188 34 1156 4856<br />
Število tednov izobraževanja v šoli 34 34 34 34 136<br />
16
Št. tednov praktično usposabljanje z<br />
delom 1 1 1 1 4<br />
Število tednov interesnih dejavnosti 3 3 3 2 11<br />
Skupno število tednov izobraževanja 38 38 38 37 151<br />
RAZDELITEV UR STROKE:<br />
1. letnik:<br />
OST: 5 ur<br />
ŽMO: 4 ure<br />
PRA: 5 ur<br />
Odprti kurikul: - IKT - 1 ura<br />
- MOD - 3 ure<br />
2. letnik:<br />
OST: 3 ure<br />
ŽMO: 4 ure<br />
PRA: 5 ur<br />
MOB: 3 ure<br />
Odprti kurikul: - RAK - 1 ura<br />
3. letnik:<br />
ŽMO: 1 ura<br />
ŠPO: 2 uri<br />
KMO: 2 uri<br />
PRA: 5 ur<br />
MOB: 3 ure<br />
Odprti kurikul: - LEK – 2 uri<br />
17
POGOJI ZA VPIS<br />
NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE<br />
pomočnik konfekcionarja:<br />
- spričevalo o končani osnovni šoli (uspešno dokončanih najmanj 7 razredov OŠ)<br />
- izkaz<br />
- izpisek iz rojstne matične knjige<br />
- zdravniško potrdilo<br />
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE<br />
frizer, avtoserviser, avtokaroserist :<br />
- spričevalo o dokončani osnovni šoli<br />
- izpisek iz rojstne matične knjige<br />
- zdravniško potrdilo<br />
SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE<br />
logistični tehnik, ustvarjalec modnih oblačil:<br />
- spričevalo o dokončani osnovni šoli<br />
- izpisek iz rojstne matične knjige<br />
POKLICNO - TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE<br />
avtoservisni tehnik PTI<br />
- spričevalo 3. letnika različnih smeri<br />
- spričevalo zaključnega izpita<br />
NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK IN ZAKLJUČEK ŠOLANJA<br />
V višji letnik napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh<br />
predmetov in so izpolnili tudi druge obveznosti po programu.<br />
Dijaki nižje poklicne in srednje poklicne šole, ki so uspešno zaključili zadnji letnik, opravljajo<br />
zaključni izpit. Dijaki srednje poklicno tehniškega in srednje strokovnega izobraževanja, ki so<br />
uspešno zaključili zadnji letnik, opravljajo poklicno maturo.<br />
ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA<br />
Programi srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja se zaključijo s<br />
poklicno maturo, programi srednjega poklicnega izobraževanja in nižjega poklicnega<br />
izobraževanja pa z zaključnim izpitom.<br />
18
Predmeti poklicne mature v programih<br />
Avtoservisni tehnik:<br />
1. pisni in ustni izpit iz SLO<br />
2. pisni in ustni izpit iz AVTOMEHATRONIKE<br />
3. pisni in ustni izpit iz MAT ali TJ<br />
4. izdelek oziroma storitev in zagovor<br />
Logistični tehnik:<br />
1. pisni in ustni izpit iz SLO<br />
2. pisni in ustni izpit iz LOGISTIKE<br />
3. pisni in ustni izpit iz MAT ali TJ<br />
4. izdelek oziroma storitev in zagovor<br />
Prometni tehnik:<br />
1. pisni in ustni izpit iz SLO<br />
2. pisni in ustni izpit iz THP<br />
3. pisni in ustni izpit iz MAT ali TJ<br />
4. praktični del izpita in zagovor<br />
Ustvarjalec modnih oblačil:<br />
1. pisni in ustni izpit iz SLO<br />
2. pisni in ustni izpit: MODNA OBLAČILA<br />
3. pisni in ustni izpit iz MAT ali TJ<br />
4. izdelek in zagovor<br />
Avtokaroserist:<br />
1. pisni in ustni izpit iz SLO<br />
2. izdelek oziroma storitev in zagovor<br />
Predmeti zaključnega izpita v programih<br />
Avtoserviser:<br />
1. pisni in ustni izpit iz SLO<br />
2. izdelek oziroma storitev in zagovor<br />
Frizer:<br />
1. pisni in ustni izpit iz SLO<br />
2. storitev in zagovor<br />
Pomočnik konfekcionarja:<br />
1. pisni in ustni izpit iz SLO<br />
2. izdelek in zagovor<br />
NADALJEVANJE ŠOLANJA<br />
Po končanem dveinpolletnem izobraževanju lahko dijaki nadaljujejo izobraževanje v 1.<br />
letniku triletnega programa.<br />
19
Po končanem triletnem izobraževanju lahko dijaki nadaljujejo izobraževanje v programih<br />
poklicno-tehniškega izobraževanja (3+2).<br />
Dijaki, ki se po končani triletni šoli zaposlijo, lahko po treh letih zaposlitve opravljajo<br />
mojstrski izpit.<br />
Po zaključenem štiriletnem izobraževanju lahko dijaki nadaljujejo študij na višjih in visokih<br />
strokovnih šolah, če pa opravijo še peti predmet na poklicni maturi, lahko nadaljujejo študij<br />
tudi na univerzi.<br />
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH<br />
Na Šolskem centru <strong>Celje</strong> imamo organizirano v vseh programih tudi izobraževanje odraslih.<br />
Kandidati, ki imajo dokončano samo osnovno šolo, morajo opraviti izobraževanje v celoti.<br />
Kandidati, ki imajo dokončano kako drugo srednjo šolo, predložijo ob vpisu veljavne<br />
dokumente prejšnjega šolanja. Izpitna komisija na osnovi predloženih dokumentov določi,<br />
katere izpite mora kandidat še opraviti, da si pridobi izobrazbo po izbranem programu.<br />
Izobraževanje odraslih je organizirano kot vodeno samoizobraževanje. Predavanja so<br />
organizirana le izjemoma, pri vseh predmetih pa so omogočene individualne konzultacije, ki<br />
olajšajo kandidatom pripravo na izpite. Izpitni roki so organizirani vsak zadnji teden v<br />
mesecu.<br />
Za program kozmetični tehnik so predavanja organizirana za vse predmete po predmetniku.<br />
ORGANI ŠOLE<br />
Šolo vodita ravnateljica Veronika KOKOT in pomočnik ravnateljice Branko CIRMAN.<br />
Svet staršev<br />
Delo šole spremljajo starši tudi v svetu staršev, ki je posvetovalni organ ravnateljice in<br />
učiteljskega zbora šole. Svet staršev sestavljajo delegati vseh oddelkov. Delegate izvolijo<br />
starši na prvem roditeljskem sestanku v šolskem letu.<br />
Učiteljski zbor<br />
Na naši šoli vas bodo učili :<br />
Slovenski jezik in književnost:<br />
Damjana Hundrič, Metka Hojnik Verdev, Maja Ivanc, Marija Pristovnik,<br />
Aleksandra Uršič<br />
Umetnostno vzgojo:<br />
Ika Drame<br />
Estetiko oblačenja:<br />
Mateja Logar<br />
Tuje jezike:<br />
Nives Grčar, Petra Selič, Nina Žerjav Murgelj, Božidar Žibret, Valentin<br />
Punčoh, Darja Rebevšek<br />
20
Športno vzgojo:<br />
Mojca Bobek, Mihael Cafuta, Hrvoje Fižuleto,Valentina Pintar<br />
Matematiko, računalništvo in fiziko:<br />
Saša Silovšek, Branko Cirman, Melita Jelenko, Danica Kozel, Peter Pešec,<br />
Silvo Pišotek<br />
Družboslovne predmete:<br />
Marijana Bradič, Sonja Pavlič Čendak, Irena Vuk, Božo Žibret<br />
Naravoslovne predmete:<br />
Mateja Skale Kos, Nevenka Štor, Saša Lešnik Križnik<br />
Strokovni modul - tekstil:<br />
Melanija Dobrinič, Terezija Krajnc, Marija Pintar, Boža Simšič<br />
Strokovni modul – avtoserviser, avtoservisni tehnik, logistični tehnik, prometni tehnik:<br />
Pavel Brecl, Branko Dimec, Jože Gajšek, Roman Krajnc, Marjan<br />
Klenovšek, Damjan Lasnik, Igor Lupše, Ciril Močnik,<br />
Matej Ozebek, Maksimiljan Pišotek, Dušan Rebernik, Kladnik Gerhard,<br />
Dušan Svetičič, Pirtovšek Darko<br />
Strokovni modul - frizerstvo:<br />
Andreja Kogovšek, Brigita Novačan, Ema Pavičevič, Milena Poglajen,<br />
Nevenka Štor, Lucija Komplet, Jasmina Pere<br />
Delo učiteljskega zbora bo potekalo na redovalnih, delovnih konferencah in programskih<br />
učiteljskih zborih. Redovalne konference bodo organizirane po programih, delovne<br />
konference pa bodo organizirane za celoten učiteljski zbor.<br />
Strokovni aktivi : - aktiv učiteljic slovenščine<br />
- aktiv učiteljev tujih jezikov<br />
- aktiv učiteljev športne vzgoje<br />
- aktiv učiteljev matematike, fizike in računalništva<br />
- aktiv učiteljic naravoslovja, biologije, kemije<br />
- aktiv učiteljev družboslovja, zgodovine, geografije<br />
- aktiv učiteljic strokovno vsebinskih sklopov tekstila<br />
- aktiv učiteljev strokovno vsebinskih sklopov avtoserviserstva,<br />
prometa in logistike<br />
- aktiv učiteljic strokovno vsebinskih sklopov frizerstva<br />
Tajništvo šole vodi Polona PETELINŠEK.<br />
Za šolsko zgradbo in inventar skrbita hišnika Vinko RAZGORŠEK in Stanko TURŠČAK.<br />
21
SVETOVALNA SLUŽBA<br />
Šolsko svetovalno delo na šoli opravlja šolska psihologinja Lidija Koren v sodelovanju z<br />
vodstvom šole, razredniki, dijaki in drugimi pedagoškimi delavci.<br />
Delo svetovalne službe je kompleksno in zahtevno, saj zajema delo z dijaki, starši,<br />
razredniki in drugimi pedagoškimi delavci, analitično raziskovalno delo, sodelovanje z<br />
drugimi izobraževalnimi ustanovami in organizacijami, izvedbo razpisa in vpisa v začetni<br />
letnik šole, usmerjanje in preusmerjanje dijakov, socialno pomoč dijakom in svetovanje,...<br />
Delo z dijaki poteka individualno oziroma skupinsko pri razredni uri. Ker delo ne bi bilo<br />
uspešno brez naveze šola - starši - dijaki, sodeluje svetovalna služba na roditeljskih sestankih,<br />
starše pa vabimo tudi na individualne razgovore.<br />
Šolska svetovalna služba se vključuje v proces razvijanja mlade osebnosti, ki ji lahko v našem<br />
času prekrižajo pot marsikateri nepredvideni dogodki. Le-ti puščajo večkrat globoke brazde<br />
in rane, ki jih je težko zaceliti. Seveda svetovanje in pomoč nista učinkovita, če se akterji vanj<br />
ne vključujejo prostovoljno in z dobrim namenom.<br />
ŠOLSKA KNJIŽNICA<br />
Pomembno vlogo v življenju šole predstavlja šolska knjižnica. Imamo jo tudi na naši šoli in<br />
sicer v 3. nadstropju.<br />
Za obiskovalce je odprta vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem času. Na svojih knjižnih<br />
policah ima več kot dvajset tisoč knjig, ki so namenjene dijakom in učiteljem. Poleg domače<br />
in tuje beletristike za domače branje je na voljo veliko strokovne literature z vseh področij.<br />
Posebej se trudimo, da bi z najsodobnejšo literaturo napolnili police tistih strok, za katere se<br />
izobražujejo naši dijaki<br />
Večina dijakov je vozačev in prihajajo iz krajev, kjer knjižnic ni, zato je šolska knjižnica<br />
edina možnost, kjer si lahko izposodijo potrebno literaturo. Bogato smo založeni tudi s<br />
strokovno periodiko, hkrati pa imamo na voljo pridobitve najsodobnejše tehnike (avdio in<br />
video kasete) za vse predmete.<br />
Knjižnica ponuja svojim uporabnikom prijetno okolje za iskanje literature za učenje in zabavo<br />
s pomočjo katalogov, ki so v celoti računalniško podprti.<br />
Knjižno gradivo je postavljeno na police po sistemu UDK. Dijaki in učitelji imajo do njega<br />
prost dostop, knjižno gradivo pa je namenjeno tudi izposoji na dom.<br />
KDAJ BOŠ OBISKAL/A ŠOLSKO KNJIŽNICO?<br />
• KO BOŠ ZAČEL BRATI DOBRO KNJIGO, KI TI BO KRAJŠALA ČAS,<br />
• KO BOŠ POTREBOVAL KNJIGO ZA DOMAČE BRANJE,<br />
• KO BOŠ MORAL NAPISATI REFERAT PRI KAKŠNEM PREDMETU,<br />
• KO SE BOŠ LOTIL SEMINARSKE ALI RAZISKOVALNE NALOGE,<br />
• KO BOŠ PREPROSTO HOTEL IZVEDETI KAJ VEČ O STVAREH, KI TE ZANIMAJO.<br />
22
ORGANIZACIJA IN ČASOVNA RAZPOREDITEV<br />
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA DELA ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010<br />
ŠOLSKI KOLEDAR<br />
za šolsko leto 2009/10<br />
Dan Datum Obrazložitev<br />
torek 1. september 2009 ZAČETEK POUKA<br />
ponedeljek - petek 26. – 30. oktober 2009 *JESENSKE POČITNICE<br />
sobota 31. oktober 2009 DAN REFORMACIJE<br />
nedelja 1. november 2009 DAN SPOMINA NA MRTVE<br />
petek 25. december 2009 BOŽIČ<br />
sobota 26. december 2009 DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI<br />
ponedeljek - četrtek 28. – 31. december 2009 *NOVOLETNE POČITNICE<br />
petek - sobota 1. – 2. januar 2010 NOVO LETO<br />
petek 15. januar 2010 ZAKLJUČEK 1. OCENJEVALNEGA OBDOBJA<br />
zaključek pouka za dijake zaključnega letnika NPI<br />
ponedeljek 8. februar 2010 PREŠERNOV DAN, slovenski kulturni praznik<br />
petek - sobota 12. – 13. februar 2010 INFORMATIVNI DAN V SREDNJIH ŠOLAH<br />
ponedeljek - petek 15. – 19. februar 2010 *ZIMSKE POČITNICE ZA OBMOČJE<br />
LJUBLJANE, MARIBORA, PTUJA<br />
ponedeljek - petek 22. – 26. februar 2010 *ZIMSKE POČITNICE ZA OSTALA OBMOČJA<br />
nedelja 4. april 2010 VELIKA NOČ<br />
ponedeljek 5. april 2010 VELIKONOČNI PONEDELJEK<br />
sobota 10. april 2010 nadomeščanje (namesto 26. aprila 2010)<br />
ponedeljek 26. april 2010 PROSTO (nadomeščanje v soboto, 10. aprila 2010)<br />
torek 27. april 2010 DAN UPORA PROTI OKUPATORJU<br />
sreda - petek 28. – 30. april 2010 *PRVOMAJSKE POČITNICE<br />
sobota - nedelja 1. – 2. maj 2010 PRAZNIK DELA<br />
četrtek 20. maj 2010 ZAKLJUČEK 2. OCENJEVALNEGA OBDOBJA za<br />
zaključne letnike<br />
petek 21. maj 2010 RAZDELITEV SPRIČEVAL zaključnim<br />
letnikom<br />
sobota 22. maj 2010 Izboljšanje ocen za zaključne letnike, preizkus<br />
znanja v primeru priznavanja<br />
ponedeljek - torek 24. – 25. maj 2010 POUK (organizirana priprava zaključnih letnikov<br />
na ZI, PM, SM)<br />
četrtek 27. maj 2010 IZPITNI ROK za zaključne letnike poklicnih šol<br />
sreda 23. junij 2010 ZAKLJUČEK 2. OCENJEVALNEGA OBDOBJA za<br />
ostale letnike<br />
četrtek 24. junij 2010 ZAKLJUČEK POUKA za ostale letnike in<br />
RAZDELITEV SPRIČEVAL<br />
petek 25. junij 2010 DAN DRŽAVNOSTI<br />
četrtek - sobota 1. do 17. julij 2010 Spomladanski izpitni rok<br />
sobota 17. julij 2010 ZAKLJUČEK praktičnega usposabljanja pri<br />
delodajalcu in razdelitev spričeval<br />
ponedeljek - torek 28. junij – 31. avgust 2010 POLETNE POČITNICE<br />
ponedeljek 16. avgust 2010 Jesenski izpitni rok<br />
23
ORGANIZACIJA DELA NA ŠOLI IN RAZPORED DELOVNEGA ČASA<br />
Šola je odprta od 7. do 18. ure.<br />
Delovni čas strokovnih služb:<br />
V okviru polnega delovnega časa poteka delo strokovnih služb v strnjenem delovnem času in<br />
sicer:<br />
- hišnik od 6.00 do 14.00 ure,<br />
- tajništvo, šolska svetovalna služba, knjižnica, vodstvo šole od 7.00 do 15.00 ure.<br />
Časovna razporeditev pouka<br />
Dopoldanska izmena:<br />
1. ura 2. ura 3. ura 4. ura 5. ura<br />
8.00-8.45 8.50-9.35 9.40-10.25 10.30-11.15 11.20-12.05<br />
6. ura 7. ura 8. ura 9. ura<br />
12.10-12.55 13.00-13.45 13.50-14.35 14.40-15.25<br />
Popoldanska izmena:<br />
1. ura 2. ura 3. ura 4. ura 5. ura<br />
13.15-14.00 14.05-14.50 14.55-15.40 15.55-16.45 16.50-17.35<br />
6. ura 7. ura<br />
17.40-18.25 18.30-19.15<br />
Izvajanje teoretičnega pouka<br />
Pouk se pričenja ob 8.uri in bo v celoti potekal v dopoldanski izmeni.<br />
Del strokovnih modulov v frizerstvu bo potekal v zgradbi na Kosovelovi 12.<br />
Pri organizaciji pouka na šoli veljajo pravila šolskega reda, ki so določena v Pravilniku o<br />
hišnem redu. Pravilnik je na spletni strani šole, kjer je dostopen dijakom in delavcem šole.<br />
Izvajanje praktičnega pouka<br />
Praktični pouk na šoli bo potekal dopoldne in popoldne po pravilih določenih v hišnem redu.<br />
Praktični pouk v avtoserviserskem in tekstilnem programu bo potekal v učnih delavnicah na<br />
Ljubljanski cesti 17, v frizerskem bo potekal v učnih delavnicah v zgradbi na Kosovelovi 12 .<br />
V frizerskem programu in programu avtoserviser bomo tritedensko strnjeno prakso izvajali pri<br />
delodajalcih za prve in druge letnike. Za vse ostale letnike pa po objavljenem razporedu.<br />
Vsi dijaki se morajo pri praktičnem pouku nezgodno zavarovati. Za zavarovanje so zadolženi<br />
razredniki posameznega razreda.<br />
24
V vseh učnih delavnicah so izobešena navodila za varno delo. Učitelji PP seznanijo dijake s<br />
pravilnikom o varstvu pri delu in obveznih higiensko tehničnih in varnostnih predpisih.<br />
Dijaki bodo<br />
usmeritvah.<br />
seznanjeni z merili za ocenjevanje, ki jih določijo strokovni aktivi po<br />
Dijaki so ob začetku šolskega leta seznanjeni z izvedbenim načrtom PRA in s številom<br />
obveznih ponovitev vsake učne delovne operacije.<br />
Dijaki morajo ure PP v celoti opraviti oziroma morajo pri PP opraviti takšno število<br />
ponovitev posameznih delovnih operacij, kot je predvideno z izvedbenim letnim delovnim<br />
načrtom. Če je bil dijak med letom dalj časa odsoten, mora s preizkusom znanja dokazati,<br />
da obvladuje potrebno praktično znanje.<br />
Razpored oddelkov praktičnega pouka s periodično organizacijo pouka v š. l. 2009/2010<br />
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------<br />
Oddelek 1. polletje 2. polletje<br />
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------<br />
3.B1 Pouk v šoli PUD v obratovalnicah<br />
3.B2 PUD v obratovalnicah Pouk v šoli<br />
3.C1 Pouk v šoli PUD v obratovalnicah<br />
3.C2 PUD v obratovalnicah Pouk v šoli<br />
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------<br />
Načrt vpisa novincev za šolsko leto 2010/2011<br />
Za naslednje šolsko leto načrtujemo vpis novincev v naslednjem obsegu:<br />
Program tekstilstvo<br />
1 oddelek program pomočnik konfekcionarja<br />
1 oddelek program izdelovalec oblačil<br />
1 oddelek program ustvarjalec modnih oblačil<br />
Program avtoremontna dejavnost<br />
2 oddelka program avtoserviser<br />
1 oddelek avtokaroserist<br />
1 oddelek avtoservisni tehnik PTI<br />
Storitvena dejavnost<br />
3 oddelki programa frizer<br />
Program logistični tehnik<br />
2 oddelka programa logistični tehnik<br />
V vseh programih bomo izvajali tudi izobraževanje za odrasle.<br />
Vpisni postopek bo izveden v skladu z rokovnikom MŠŠ.<br />
25
OCENJEVALNA OBDOBJA<br />
V skladu s spremembo Pravilnika o šolskem koledarju bomo imeli v šolskem letu 2009/10<br />
dve ocenjevalni obdobji.<br />
1. ocenjevalno obdobje: od 1. 9. 2009 do 15. 1. 2010<br />
2. ocenjevalno obdobje: od 18. 1. 2010 do 23. 6. 2010<br />
za zaključne letnike do 20. 5. 2010<br />
Dijaki zaključnih letnikov bodo imeli organizirano pripravo na poklicno maturo in zaključni<br />
izpit v ponedeljek, 24. 5. 2010 in v torek, 25. 5. 2010. .<br />
Dijaki prenovljenih izobraževalnih programov (avtoserviser, frizer, ustvarjalec modnih oblačil<br />
in avtoservisni tehnik PTI) bodo imeli strnjeno prakso pri delodajalcih med šolskim letom<br />
2009/2010. Razpored bo določen v dogovoru z delodajalci.<br />
Od ponedeljka, 21. 6. 2010 do srede, 23. 6. 2010, bodo za nižje letnike organizirane interesne<br />
dejavnosti iz proste izbire in strokovne ekskurzije.<br />
Zaključni oddelki po prenovljenem programu avtoserviser in frizer<br />
Jesenska izmena<br />
Pouk v šoli<br />
Prvo ocenjevalno obdobje od torka, 1. 9. 2009, do petka, 15. 1. 2010<br />
Evidenčna redovalna konferenca bo v četrtek, 14. 1. 2010.<br />
Dijaki bodo opravljali v februarju teoretični del zaključnega izpita.<br />
Praktični pouk pri delodajalcih<br />
Drugo ocenjevalno obdobje od ponedeljka, 18. 1. 2010, do četrtka, 20. 5. 2010.<br />
Spomladanska izmena<br />
Pouk pri delodajalcih<br />
Od torka, 1. 9. 2009, do petka, 15. 1. 2010<br />
Pouk v šoli<br />
Drugo ocenjevalno obdobje od ponedeljka, 18. 1. 2010 do četrtka, 20. 5. 2010.<br />
Evidenčna redovalna konferenca bo v sredo, 19. 5. 2010.<br />
26
GOVORILNE URE ZA DIJAKE IN STARŠE, RODITELJSKI SESTANKI<br />
IN URADNE URE<br />
Govorilne ure<br />
Govorilne ure za dijake bodo imeli vsi učitelji dvakrat tedensko. Razpored bo objavljen na<br />
oglasni deski in na vratih posameznih kabinetov.<br />
Govorilne ure za starše bodo imeli vsi učitelji enkrat tedensko. Govorilna ura bo vključena v<br />
urnik, razpored govorilnih ur pa bo objavljen tudi na oglasni deski šole, na vratih kabineta<br />
posameznega učitelja in na spletni strani šole.<br />
Na šoli bodo organizirane ob četrtkih skupne govorilne ure po naslednjem razporedu:<br />
- oktober - 8. 10. 2009<br />
- november - 12. 11. 2009<br />
- december - 10. 12. 2009<br />
- februar - 11. 2. 2010<br />
- marec - 11. 3. 2010<br />
- april - 8. 4. 2010<br />
- maj - 13. 5. 2010<br />
Skupne govorilne ure bodo potekale od 16. ure dalje, razpored učiteljev po učilnicah in<br />
kabinetih bo objavljen na oglasni deski.<br />
Starši lahko pridobijo informacije tudi po telefonu v času govorilnih ur, ki jih razrednik<br />
opravlja v svojem kabinetu.<br />
Vsi razredniki morajo staršem svojih dijakov sporočiti klicno številko šole:<br />
- Ljubljanska cesta 17 – 42 82 in interno številko kabineta<br />
- Kosovelova 12 – 425 37 57<br />
Roditeljski sestanki<br />
Prvi sestanek bo od 9. 9. 2009 do 11. 9. 2009, za vse oddelke.<br />
Drugi sestanek bo od 20.1. 2010 do 22. 1. 2010, za vse oddelke.<br />
Zaključni oddelki srednjega poklicnega izobraževanja imajo po en roditeljski sestanek v času, ko poteka pouk v<br />
šoli.<br />
Uradne ure<br />
Za dijake, starše in druge udeležence izobraževanja bodo uradne ure opravljale naslednje<br />
strokovne službe:<br />
- tajništvo šole<br />
- šolska svetovalna služba<br />
- tajništvo izpitnega odbora za poklicno maturo in za zaključni izpit<br />
- knjižnica<br />
- pomočnik ravnatelja<br />
- organizatorji PUD-a po programih<br />
Razpored uradnih ur bo objavljen na oglasni deski in na vratih posameznih pisarn oziroma<br />
kabinetov.<br />
27
IZPITNI ROKI<br />
IZPITI (dopolnilni, diferencialni)<br />
za dijake zaključnih letnikov poklicnih programov:<br />
- 22. 1. 2010 zimski rok<br />
- 28. 5. 2010 spomladanski rok<br />
za vse dijake:<br />
- 30. 6. 2010 spomladanski rok<br />
- 17. 8. 2010 jesenski rok<br />
POKLICNA MATURA<br />
ZIMSKI IZPITNI ROK 2009<br />
11. december 2009 Zadnji rok za prijavo k poklicni maturi<br />
30. januar 2010 Zadnji rok za naknadno prijavo iz upravičenih razlogov<br />
5. februar 2010 Zadnji rok za pisno odjavo od poklicne mature<br />
PISNI IZPITI<br />
9. februar 2010 Slovenščina<br />
10. februar 2010 2. predmet poklicne mature<br />
11. februar 2010 Matematika, angleščina, nemščina<br />
USTNI IZPITI IN 4. PREDMET<br />
Od 15. februarja do 26. februarja 2010<br />
SEZNANITEV KANDIDATOV Z USPEHOM PRI POKLICNI MATURI<br />
1. marec 2010<br />
PREDMATURITETNI PREIZKUS POM<br />
13. marec 2010 Slovenščina<br />
SPOMLADANSKI IZPITNI ROK<br />
27. marec 2010 Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli<br />
16. maj 2010 Zadnji rok za naknadno prijavo iz upravičenih razlogov<br />
22. maj 2010 Zadnji rok za pisno odjavo od poklicne mature<br />
PISNI IZPITI<br />
26. maj 2010 2. predmet poklicne mature<br />
29. maj 2010 Angleščina<br />
31. maj 2010 Slovenščina<br />
28
5. junij 2010 Matematika<br />
9. junij 2010 Nemščina<br />
USTNI IZPITI IN 4. PREDMET<br />
29. maj 2010, 5. junij 2010 in od 12. junij 2010 in od 18. junija 24. junija 2010.<br />
SEZNANITEV KANDIDATOV Z USPEHOM PRI POKLICNI MATURI<br />
5. julij 2010<br />
JESENSKI IZPITNI ROK<br />
6. julij 2010 Zadnji rok za prijavo k poklicni maturi<br />
15. avgust 2010 Zadnji rok za naknadno prijavo iz upravičenih razlogov<br />
21. avgust 2010 Zadnji rok za pisno odjavo od poklicne mature<br />
PISNI IZPITI<br />
25. avgust 2010 Slovenščina<br />
26. avgust 2010 Matematika<br />
27. avgust 2010 Angleščina<br />
28. avgust 2010 Nemščina<br />
30. avgust 2010 2. predmet<br />
USTNI IZPITI IN 4. PREDMET<br />
Od 25. avgusta do 4. septembra 2010<br />
SEZNANITEV KANDIDATOV Z USPEHOM PRI POKLICNI MATURI<br />
8. september 2010<br />
ZAKLJUČNI IZPIT<br />
ZIMSKI IZPITNI ROK<br />
6. 2. 2010 Slovenščina – pisno<br />
SPOMLADANSKI IZPITNI ROK<br />
24. 5. 2010 – 25. 5. 2010 Organizirane priprave na ZI<br />
5. 6. 2010 Slovenščina – pisno<br />
JESENSKI IZPITNI ROK<br />
24. 8. 2010 Slovenščina – pisno<br />
29
Izpitni roki so enaki za redne dijake in kandidate, ki se izredno izobražujejo.<br />
Izpitni roki za slušatelje ob delu med šolskim letom so vsak mesec v zadnjem tednu razen v<br />
mesecu juliju.<br />
Podrobni datumi izpitih rokov in razpored kandidatov bodo objavljeni na oglasni deski v<br />
skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja in Pravilnikom o šolskem koledarju.<br />
RAZDELITEV OBVESTIL O USPEHU, RAZREDNIH SPRIČEVAL IN<br />
ZAKLJUČNIH SPRIČEVAL<br />
Obvestilo o uspehu prejmejo dijaki po končanem konferenčnem obdobju, neuspešni dijaki pa<br />
tudi v juniju ob koncu pouka oziroma v avgustu ob zaključku šolskega leta.<br />
Podelitev razrednih spričeval:<br />
- Celoletni zaključni razredi v četrtek, 20. 5. 2010<br />
- Ostali razredi v četrtek, 24. 6. 2010<br />
Dijakinje in dijaki zaključnih razredov morajo razredniku predložiti potrdilo o opravljenih<br />
obveznostih pri delodajalcu najkasneje do srede, 23. 6. 2009.<br />
Podelitev spričeval bo vsakokrat ob 8. uri, razpored učilnic in razredov bo objavljen na<br />
oglasni deski šole.<br />
Svečana podelitev zaključnih spričeval dijakom zaključnih razredov srednjega poklicnega<br />
izobraževanja bo v četrtek, 24. 6. 2010, ob 9. uri v telovadnici šole.<br />
Svečana podelitev zaključnih spričeval poklicne mature bo v ponedeljek, 5. 7. 2010 ob 9. uri<br />
v Narodnem domu <strong>Celje</strong>.<br />
Razdelitev spričeval po dopolnilnih izpitih v spomladanskem in jesenskem roku bo po<br />
opravljenih dopolnilnih izpitih.<br />
SKRB ZA DELOVNE POGOJE DIJAKOV NA ŠOLI<br />
Pretežni del dijakov na šoli so vozači, zato bomo z urnikom zagotovili čim boljši izkoristek<br />
šolskih prostorov v dopoldanskem času. Pouk splošno-izobraževalnih predmetov in<br />
strokovnih modulov bo potekal v dopoldanski izmeni. V popoldanski izmeni pa bo<br />
organiziran le del praktičnega pouka.<br />
Pri organizaciji pouka bomo upoštevali:<br />
- Interesne dejavnosti bodo organizirane po 14.35;<br />
- V okviru šolske svetovalne službe bo delovala socialna služba, ki bo pomagala dijakom<br />
pri učenju, pridobivanju štipendij, zagotavljanju socialne pomoči, pridobivanju<br />
pripravništva …;<br />
- V okviru šolskega sklada učbenikov bomo omogočili dijakom izposojo razpoložljivih<br />
učbenikov za minimalno izposojnino.<br />
- Dijaki bodo imeli pred začetkom pouka in po pouku možnost uporabe šolske knjižnice,<br />
računalnikov z dostopom na internet, telovadnice in šolskega igrišča.<br />
30
- Dijaki, ki imajo slabše prometne zveze, bodo lahko v jutranjem času počakali na pouk v<br />
učilnici 36 A.<br />
- V šolskih delavnicah bomo izdelovali zaščitna oblačila, ki jih bodo lahko kupili dijaki po<br />
najnižji možni ceni.<br />
Dijakom, ki imajo v družini težke socialne razmere, bomo v okviru možnosti nudili socialno<br />
pomoč. V okviru šolskega učbeniškega sklada jim bomo omogočili brezplačno izposojo<br />
učbenikov, finančno pomoč pri udeležbah na strokovnih ekskurzijah, šolska svetovalna služba<br />
pa jim bo pomagala pri pridobivanju štipendij in socialne pomoči.<br />
Šolska prehrana<br />
Za dijake šole je organizirana prehrana v Dijaškem domu.<br />
Zdravstveno varstvo<br />
Za dijake 1. in 3. letnikov so organizirani sistematski zdravstveni pregledi in pregledi zob.<br />
Cepljenje je organizirano za dijake 3. letnikov. Za zdravniške probleme v šoli se obrnemo na<br />
dr. Marijo Rančigaj in VIŠ medicinsko sestro Albino Preložnik.<br />
RAZISKOVALNA DEJAVNOST<br />
DRUGE DEJAVNOSTI ŠOLE<br />
Na šoli imamo organizirano raziskovalno dejavnost, ki jo vodi mentor Roman Krajnc. Dijaki<br />
se lahko odločijo za raziskovalne naloge na vseh področjih, seveda pa dajemo prednost<br />
strokam, za katere izobražujemo na šoli, predvsem strokovnim modulom posameznih strok.<br />
Dijaki, ki se odločijo za raziskovalno nalogo, lahko to nalogo uporabijo tudi kot četrto izpitno<br />
enoto pri poklicni maturi. Raziskovalne naloge vsako leto predstavijo dijaki šole na skupni<br />
predstavitvi » Mladi za razvoj Celja«, ki jo organizira in financira MO <strong>Celje</strong>.<br />
STROKOVNE EKSKURZIJE<br />
Na šoli vsako leto organiziramo v vseh programih strokovne ekskurzije. Program in vsebino<br />
strokovnih ekskurzij določajo učiteljski zbori. Strokovne ekskurzije so praviloma enodnevne<br />
in potekajo predvsem v Sloveniji.<br />
Dijaki zaključnih letnikov lahko v sodelovanju s svojim razrednikom razširijo strokovne<br />
ekskurzije z zaključnim izletom.<br />
Strokovne ekskurzije so sestavni del vzgojno-izobraževalnih programov in so za dijake<br />
obvezne. Na strokovnih ekskurzijah dijaki spoznavajo značilnosti svoje stroke in se hkrati<br />
seznanjajo s kulturnimi, naravnimi in zgodovinskimi značilnostmi Slovenije. Organizatorica<br />
strokovnih ekskurzij na šoli je Melanija Dobrinič.<br />
ŠOLSKI UČBENIŠKI SKLAD<br />
V šolskem učbeniškem skladu si lahko dijaki izposodijo učbenike. V njem so na voljo vsi<br />
veljavni učbeniki po letnikih in programih. Izposojnina dosega največ eno tretjino vrednosti<br />
učbenikov. Ob koncu šolskega leta pa morajo dijaki učbenike vrniti.<br />
31
ŠOLSKI SKLAD<br />
Na šoli imamo ustanovljen šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti šole, ki niso<br />
sestavina izobraževalnega programa in se ne financirajo iz javnih sredstev: nakup<br />
nadstandardne opreme, zagotavljanje sredstev za spodbujanje in razvoj raziskovalnih<br />
dejavnosti dijakov, pomoč socialno šibkim dijakom.<br />
ŠOLSKA SKUPNOST DIJAKOV<br />
Dijaška skupnost naše šole združuje vse dijake. Deluje povsem neodvisno kot zaokrožena<br />
celota, sodeluje tudi v Dijaški skupnosti Celja in Dijaški zvezi Slovenije.<br />
Dijaško skupnost vodi Valentin Punčoh. Pri delu mu pomaga izvršni odbor šolske<br />
skupnosti. Tega izvolijo dijaki šole. Šolska skupnost dijakov ima svoj statut, njeno delo pa<br />
poteka na osnovi letnega delovnega načrta.<br />
Ker je pestrost in učinkovitost odvisna predvsem od zainteresiranosti dijakov, vabimo k<br />
sodelovanju nove, inovativne sodelavce, še posebej pa so zaželeni novinci na šoli.<br />
Dijaki naše šole se lahko prostovoljno vključijo tudi v Dijaško skupnost Slovenije, ki deluje v<br />
okviru Zveze študentov pri Univerzi v Ljubljani.<br />
INTERESNE DEJAVNOSTI<br />
Dijaki vseh programov in letnikov naše šole lahko sodelujejo v interesnih dejavnostih, s<br />
katerimi dopolnjujejo, širijo in poglabljajo znanje, pridobljeno pri rednem pouku. Opravljene<br />
IND so pogoj za napredovanje v naslednji letnik.<br />
OBVEZNA PODROČJA<br />
Le-ta zajemajo različne kulturne dejavnosti (ogled Celja, gledališke ali filmske predstave,<br />
obisk MOS-a), športne dneve in strokovne ter literarne ekskurzije. V okviru obveznega<br />
programa poslušajo dijaki tudi predavanja z vzgojno tematiko.<br />
POPOLNOMA PROSTA IZBIRA<br />
Dijaki samostojno izbirajo med različnimi krožki, delavnicami in ekskurzijami, ki so<br />
navedene v nadaljevanju, zajemajo pa izobraževalno, raziskovalno, kulturno in športno<br />
dejavnost. Lahko pa s potrdilom uveljavljajo dejavnosti, ki jih opravljajo zunaj šole, na primer<br />
v kulturnih ali športnih društvih oziroma klubih, glasbeni šoli. Za izvedbo IND skrbi<br />
pomočnik ravnateljice Branko Cirman.<br />
RAZISKOVALNO DELO<br />
Področja raziskovanja so zelo različna. Učitelji mentorji bomo zbujali med mladimi<br />
zanimanje za raziskovalno delo, mlade raziskovalce bomo izobraževali in vzgajali ter jih<br />
povezovali s poklicnimi raziskovalci v podjetjih in ustanovah.<br />
Mentor: Roman Krajnc<br />
32
PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO<br />
S to dejavnostjo bodo dijaki lajšali življenjske stiske ljudi v svojem okolju, pridobivali in<br />
razvijali bodo etične ter socialne vrednote, usposabljali se bodo za reševanje življenjskih<br />
problemov.<br />
Mentorica: Lidija Koren<br />
GLEDALIŠKI ABONMA<br />
V SLG <strong>Celje</strong> si bodo abonenti ogledali tri predstave. Ogledi bodo organizirani med tednom,<br />
pod vodstvom učiteljev.<br />
Organizatorica abonmaja: Maja Ivanc<br />
DRAMSKI KROŽEK<br />
V šolskem letu 2009/10 želimo člani dramskega krožka opraviti naslednje naloge:<br />
1. Izbrali bomo ime naši gledališki skupini.<br />
2. Ogledali si bomo vsaj eno gledališko predstavo v mariborskem ali ljubljanskem<br />
gledališču.<br />
3. Za mesec december bomo pripravili krajšo gledališko predstavo.<br />
4. Pomagali bomo pri izvedbah šolskih prireditev.<br />
Z delom bomo začeli že septembra, ko bo naša naloga, da bomo k sodelovanju privabili čim<br />
več dijakov.<br />
Če bo mogoče, bomo pred božičem pripravili tudi predstavo za otroke naših sodelavcev.<br />
Člani krožka se bomo sestajali v šolski knjižnici. Tam bomo imeli tudi gledališke vaje.<br />
Mentorici gledališkega krožka: Ika Drame, Nives Grčar<br />
BRALNI KLUB<br />
LITERARNO-DEBATNI KROŽEK<br />
- Razprave, eseji na ekološko tematiko<br />
- Pesniška kovačnica<br />
- Literarna delavnica<br />
- Okrogla miza /kritika/<br />
V krožku bodo lahko vsi dijaki, ki se jih literarna umetnina dotakne, izrazili na različne načine<br />
svoje podoživljanje. Po branju bodo lahko pisali kreativna besedila, upodabljali motive v<br />
različnih tehnikah, uprizarjali odlomke ... Skratka, v krožek želimo pritegniti še neodkrite<br />
talente, umetnike in vse, ki jih literatura veseli.<br />
Mentorica: Maja Ivanc<br />
SVET KNJIGE<br />
- Svetovanje<br />
33
- Razgovor o prebrani knjigi<br />
- Knjižne novosti<br />
V bralnem klubu se bodo srečevali dijaki, ki radi berejo. Na začetku bodo oblikovali bralni<br />
načrt; ta bo odraz njihovih bralnih navad in interesov. Člani kluba se bodo pogovarjali o<br />
prebranih literarnih in neliterarnih besedilih. Drugi cilj druženj pa bo vzpodbujanje kritičnega<br />
mišljenja o bralnem gradivu. Rezultati dela – tudi poustvarjalne dejavnosti – bodo<br />
predstavljeni na razstavi.<br />
Mentorica: Živana Janič.<br />
FILMSKI ABONMA<br />
Zaradi čedalje večjega zanimanja za film bomo letos ponovno organizirali filmski abonma, ki<br />
bo zajemal 10 predstav in pogovore o filmih. Ogledali si bomo atraktivne filme, primerne<br />
najstniški populaciji.<br />
Mentorica: Damjana Hundrić<br />
FOTOGRAFIRANJE IN OBLIKOVANJE<br />
Naloge krožka:<br />
1. fotografiranje in snemanje z video kamero ter uporaba modernih pripomočkov v<br />
smislu programov in opreme<br />
2. fotografiranje dejavnosti na šoli ob prireditvah in prazničnih dneh<br />
3. snemanje prireditev z video kamero<br />
4. montaža video posnetkov za potrebe šole in učiteljev<br />
5. presnemavanje video posnetkov za potrebe učiteljev<br />
6. ureditev oglasne deske za potrebe foto krožka.<br />
Mentor: Božidar Žibret<br />
OGLED BALETNE ALI GLEDALIŠKE PREDSTAVE V LJUBLJANI IN OGLED<br />
LJUBLJANE<br />
1. Ogled predstave se časovno in vsebinsko veže na program gledališke hiše DRAMA<br />
LJUBLJANA.<br />
2. Cilj ogleda je doživeti nacionalno gledališče in umetniški užitek ob gledanju in<br />
doživljanju predstave.<br />
3. Ogled mesta Ljubljane je vezan na pomembne kulturnozgodovinske spomenike.<br />
Mentorica: Metka Hojnik Verdev<br />
MENTORSTVO DIJAKOM<br />
Dijaki višjih letnikov bodo novincem pomagali pri navajanju na novo okolje. Pomagali jim<br />
bodo in jih usmerili do ustrezne osebe, ki jim bo v pomoč pri reševanju problemov. Nudili jim<br />
bodo lahko tudi učno pomoč. Delovali bodo skozi vse leto in se na koncu veselili dobrih<br />
rezultatov.<br />
34
Mentorica: Mateja Logar<br />
NEMŠKI KROŽEK<br />
Dijaki v krožku spoznavajo nemško govoreče države: geografsko, kulturno, zgodovinsko.<br />
Krožek poteka v obliki pogovora, raziskovalnega dela, ogledov filmov…<br />
Mentorji: Valentin Punčoh, Petra Selič, Božidar Žibret<br />
BRALNA ZNAČKA PFIFFIKUS<br />
Dijaki morajo prebrati dve literarni deli, v mesecu marcu pa napišejo nalogo o poznavanju<br />
teh del.<br />
Mentor: Valentin Punčoh<br />
STROKOVNA EKSKURZIJA OD IDEJE DO REALIZACIJE<br />
Skupino dijakov motiviramo za nekaj možnih vsebin, ki si jih ogledajo. Izbrano vsebino nato<br />
skupaj načrtujemo, rezerviramo in si jo ogledamo.<br />
Mentor: Matej Ozebek<br />
POHODNIŠTVO<br />
Najprej bomo izvedli krajši spoznavni pohod na enega izmed bližnjih hribov (Brnica).<br />
Sledil bo dvodnevni pohod na Pohorje. Dijaki se lahko včlanijo v kakšno Planinsko društvo.<br />
Mentor: Matej Ozebek<br />
STROKOVNA EKSKURZIJA V AVSTRIJO<br />
Že peto leto v predbožičnem času uspešno organiziramo ekskurzijo po Avstriji. Odšli bomo v<br />
Gradec, kjer so v decembrskem času predbožične stojnice. Ekskurzija traja en dan. Primerna<br />
je za celotno populacijo na šoli.<br />
Mentor: Valentin Punčoh, Petra Selič<br />
STROKOVNA EKSKURZIJA V GARDALAND<br />
Že tretje leto organiziramo strokovno ekskurzijo v zabaviščni park Gardaland. Ekskurzija je<br />
primerna za celotno populacijo na šoli. V tem parku so določeni tematski sklopi primerni za<br />
avtoserviserje, logistične in prometne tehnike. Ekskurzija se planira konec aprila.<br />
Mentor: Božo Žibret<br />
UČIM SE UČITI<br />
Učenje sestavljajo štirje stebri:<br />
Učiti se, da bi vedeli,<br />
učiti se, da bi znali delati,<br />
35
učiti se, da bi znali živeti,<br />
učiti se biti.<br />
(J. Dolores)<br />
Vsak se uči zase in za svoje življenje, zato si pri vsem, kar v šoli spoznava, mora zastaviti<br />
vprašanje:<br />
»Kako bom to v življenju uporabil?«<br />
ali<br />
»Kaj imam jaz od tega?«<br />
Koristi, ki jih lahko ima dijak od učenja, so lahko zelo različne.<br />
Mentorica: Marjana Bradič<br />
VSAKDO ZMORE VSE, KAR HOČE,<br />
ČE LE HOČE TO, KAR ZMORE.<br />
RAZVIJANJE OBČUTKA LASTNE VREDNOSTI<br />
Občutek lastne vrednosti se nanaša na oceno o sebi, ki jo dijak sprejme in tudi ohranja.<br />
Razlikuje se od samopodobe, saj se le-ta nanaša na predstavo o sebi, ki pogosto izhaja iz<br />
prepričanja o tem, kako nas vidijo drugi.<br />
Občutek lastne vrednosti pa sestavlja tudi skupek čustev, ki jih ima posameznik o svojih<br />
različnih samopodobah. Občutek lastne vrednosti vključuje strinjanje ali nestrinjanje in<br />
stopnjo, do katere se posameznik čuti vrednega, sposobnega, pomembnega in učinkovitega.<br />
V današnjem svetu hitrosti življenja, obremenitev in hitrih sprememb se predvsem v šoli<br />
pojavlja veliko težav z vedenjem, odnosom do pravil, zavedanjem samega sebe, postavljanjem<br />
ciljev, zavedanjem lastnih sposobnosti in pripadnosti. Včasih smo na te probleme gledali<br />
preozko in zaradi tega so bili rezultati bistveno nižji od pričakovanih.<br />
Mentorica: Marjana Bradič<br />
VARNOST CESTNEGA PROMETA<br />
Vsebine VCP vključujejo vzgojo in učenje o ravnanju udeležencev v cestnem prometu.<br />
Vsebina je razdeljena na sklope: prometna zakonodaja, cestnoprometna oprema in ravnanje<br />
udeležencev v cestnem prometu. Poudarek je na humanem in kulturnem ravnanju udeležencev<br />
v prometu.<br />
Mentor: Roman Krajnc<br />
JADRANJE<br />
Dijaki bodo spoznali jadranje kot povezavo med človekom in naravo ter njune medsebojne<br />
odvisnosti. Naučili se bodo spoštovati pravila na morju, branja pomorskih kart, spoznavanja<br />
vremena za jadralce in prepoznavanja znakov za spremembo vremena. Praktično bodo<br />
spoznali dele jadrnice in njihovo uporabnost.<br />
Program omogoča prijavljenim priznavanje obveznih izbirnih vsebin. Vsi izvajalci programa<br />
imajo opravljen tečaj in izpit za voditelja čolna in GMDSS (Univerzalni pomorski sistem za<br />
varnost in stisko na morju).<br />
Mentor: Igor Lupše<br />
36
EKO KROŽEK<br />
Člani eko krožka tematsko urejajo ekokotiček z obeleževanjem svetovnih dni in aktualnih<br />
ekonovic.<br />
Mentorica: Saša Lešnik Križnik<br />
EKO ŠOLA<br />
Naloge eko šole so:<br />
- razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov,<br />
- celostni pristop vzgoje in izobraževanja k učinkoviti rabi energije,<br />
- izvajanje projektov ekošole,<br />
- voden tematski sklop,<br />
- zbiranje odpadnih tonerjev, kartuš in baterij,<br />
- organiziranje in vodenje aktivnosti na ekodan.<br />
Mentorica: Saša Lešnik Križnik<br />
VZGOJA PSA<br />
Prvi sklop :<br />
Pri vzgoji psa delamo ljudje osnovno napako, ker ne znamo razmišljati tako, kot razmišlja in<br />
stvari povezuje pes. Zaradi tega nimamo pravega uspeha pri vzgoji. Da do teh napak ne bi<br />
prihajalo, dobijo dijaki nekaj osnovnih napotkov in vaj za pravilno delo s psom.<br />
Drugi sklop:<br />
Učenje dijakov, kako psu omogočimo normalno bivanje v družini in mu zagotovimo primeren<br />
bivalen prostor.<br />
Tretji sklop:<br />
Obravnavanje najbolj pogostih bolezni in poškodb psa.<br />
Mentor: Dušan Rebernik<br />
LOV IN GOZD<br />
Pri teh vsebinah dajem poseben poudarek na varovanje narave in vseh živih bitij, ki nas<br />
obkrožajo v vsakdanjem življenju.<br />
Dijaki spoznajo namen in nujnost lova. Spoznajo velik del živalskega sveta, ki živi v naših<br />
gozdovih in je običajnim ljudem skoraj neviden (ogledamo si več filmov na to temo).<br />
Mentor: Dušan Rebernik<br />
BARVNE USTVARJALNICE<br />
Barvne ustvarjalnice so namenjene dijakom, katerih želja je likovno izražanje v barvah,<br />
različnih tehnikah in formatih. Vsako leto v okviru izbirnih vsebin poteka poslikava<br />
plakatnega panoja mestne občine <strong>Celje</strong>, s katerim dijaki predstavijo svojo šolo in svoj pogled<br />
na določeno tematiko. V likovnih ustvarjalnicah gre predvsem za svobodo ustvarjanja, širjenje<br />
37
domišljije, druženje in spoznavanje dijakov med seboj na neformalen način. Mnogokrat se<br />
dijaki pokažejo v drugačni luči, a v likovni obliki.<br />
Mentorica: Ika Drame<br />
NARAVNA NEGA ROK IN NOHTOV<br />
Dijaki spoznavajo, kako si lahko sami uredijo nohte in negujejo roke. Naučijo se pravilnega<br />
lakiranja nohtov, poslikave nohtov in na koncu tudi pravilne masaže rok. Dijaki so bili do<br />
sedaj vedno zelo navdušeni, saj so pri delu lahko uporabili svojo domišljijo in pokazali ročne<br />
spretnosti, ki jih imajo.<br />
Mentorici: Jasmina Pere in Andreja Kogovšek<br />
OSNOVE LIČENJA<br />
Dijaki bodo usvojili naslednje teme:<br />
1. Nega obraza pred ličenjem<br />
2. Oblikovanje in barvanje obrvi in trepalnic<br />
3. Dnevno ličenje<br />
4. Večerno ličenje<br />
5. Nega obraza po ličenju<br />
Mentorica: Lucija Komplet<br />
ŠPORTNE AKTIVNOSTI<br />
Športne aktivnosti se izvajajo na odprtem celjskem bazenu. Vključujejo odbojko na mivki<br />
(turnirska oblika), namizni tenis, košarko, mali nogomet, badminton in plavanje. Cena<br />
aktivnosti je aktualna cena dnevne vstopnice za dijaka.<br />
Športne dejavnosti se izvajajo v obsegu 16 ur oziroma 3 dni.<br />
Mentorja: Hrvoje Fižuleto, Valentina Pintar<br />
RDEČI KRIŽ<br />
V okviru dejavnosti Rdečega križa v našem zavodu bomo uresničevali predvsem programe<br />
socialno-zdravstvene narave. Dijake bomo vzpodbujali k temu, da si bodo sami pomagali iz<br />
težav in da bodo pomagali tudi drugim. Četrtošolci in tisti tretješolci, ki so dopolnili<br />
osemnajst let, se bodo udeležili krvodajalskih akcij. V projektu Dan odprtih vrat<br />
transfuzijskega oddelka Bolnišnice <strong>Celje</strong> pa bodo poslušali predavanja, ki bodo vključevala<br />
naslednje teme: pomen in potrebe krvodajalstva, darovanje človeških organov in zaščita<br />
oziroma preventivni ukrepi pred AIDS-om. V svojem domačem kraju bodo dijaki poskušali<br />
nuditi pomoč ostarelim, na šoli pa skrbeli za sprotno dopolnjevanje sanitetnega materiala v<br />
omaricah prve pomoči.<br />
Mentorica: Petra Selič<br />
38
MANEKENSKA VZGOJA<br />
Manekenska vzgoja bo potekala skozi celotno šolsko leto, od septembra do junija. Vadili<br />
bomo manekensko držo, hojo, se pripravljali na modno revijo in različne družabne dogodke,<br />
katerih sestavni del bo modna revija. Termini vadbe bodo usklajeni s šolskimi in osebnimi<br />
obveznostmi in prilagojeni posamezniku.<br />
Mentorica: Valentina Pintar<br />
PEVSKI ZBOR ŠOLSKEGA CENTRA CELJE<br />
Stalne dejavnosti zbora bodo: izpopolnjevanje vokalne tehnike posameznikov in skupine,<br />
korepetiranje programa, oblikovanje zvoka zbora, priprava programa (za tekmovanja,<br />
samostojne koncerte, revije, priložnostne nastope) in priložnostni nastopi.<br />
Druge dejavnosti: avdicije za pridobitev novih pevcev (september), dvo- in tridnevne<br />
intenzivne pevske vaje zunaj zavoda (november, marec), enodnevne intenzivne vaje pred<br />
tekmovanji in koncerti, božično-novoletni koncert v celjskem Narodnem domu, letni koncert<br />
v Narodnem domu ter zborovska izmenjava.<br />
Zborovodkinja: Andreja Ocvirk<br />
DRŽAVNA TEKMOVANJA IN SREČANJA<br />
Dijaki naše šole vsako leto tekmujejo tudi na različnih državnih tekmovanjih iz znanja.<br />
Šola se vsako leto vključuje v državno tekmovanje oziroma srečanje iz strokovnih znanj s<br />
področja tekstilstva, frizerstva, avtoserviserstva in prometa.<br />
Dijaki se lahko vključijo tudi v različna državna tekmovanja v splošno izobraževalnih<br />
predmetih (tuji jeziki, matematika, fizika, računalništvo, ekonomija, ekologije, …).<br />
ŠPORTNA TEKMOVANJA<br />
Na šoli so dobro razvite tudi športne aktivnosti. Šolske športne ekipe sodelujejo na vseh<br />
občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih.<br />
V preteklih letih so šolske ekipe tekmovale v rokometu, odbojki, nogometu, košarki in<br />
atletiki.<br />
PREPRIČANI SMO, DA BOŠ MED VSEMI NAŠTETIMI AKTIVNOSTMI NAŠEL KAJ<br />
ZASE IN SI TAKO POPESTRIL DIJAŠKA LETA.<br />
39
V skladu z drugim odstavkom 4. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in<br />
srednjem strokovnem izobraževanju (v nadaljevanju Pravilnik) ravnatelj določa Šolska pravila<br />
Pravilnika skladno s prvim odstavkom 4. člena Pravilnika.<br />
Šolska pravila PRAVILNIKA O OCENJEVANJU ZNANJA V POKLICNEM IN<br />
SREDNJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU<br />
V skladu z drugim odstavkom 4. člena Pravilnika Šolska pravila Pravilnika o ocenjevanju<br />
znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju obsegajo:<br />
a) podrobnejša merila in postopek priznavanja formalno in neformalno pridobljenega znanja;<br />
b) načrt ocenjevanja znanja;<br />
c) načine in roke izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti;<br />
d) način uresničevanja javnosti ocenjevanja;<br />
e) način priprave osebnega izobraževalnega načrta in sodelovanje dijaka pri tem;<br />
f) način priprave mape učnih dosežkov;<br />
g) vpogled in izročanje ocenjenih izdelkov;<br />
h) največje dopustno število pisnih izdelkov na dan in na teden;<br />
i) pogoje obveznega ponavljanja ocenjevanja;<br />
j) postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju;<br />
k) izpitni red (prijava in odjava, pogoji opravljanja izpita, potek ustnega in pisnega izpita in<br />
druga pravila);<br />
l) priprava izpitnega gradiva (naloge, nosilce, roke);<br />
m) kršitev pravil pri ocenjevanju in ukrepi;<br />
n) druga pravila in postopki v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.<br />
a) PODROBNEJŠA MERILA IN POSTOPEK PRIZNAVANJA FORMALNO IN<br />
NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA<br />
1. člen<br />
Pri priznavanju formalno pridobljenega znanja se šola ravna skladno s 36. členom Pravilnika,<br />
pri čemer se smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na priznavanje neformalno<br />
pridobljenega znanja. Postopek, evidentiranje in sklepi se izvedejo skladno s Prilogo 1 in<br />
Prilogo 2 tega pravilnika. Komisijo, ki vodi postopek, imenuje ravnatelj.<br />
2. člen<br />
Pri priznavanju neformalno pridobljenega znanja se šola ravna sladno s 37., 38., 39., 40. in 41.<br />
členom Pravilnika. Procedura, evidentiranje in sklepi se izvedejo skladno s Prilogo 1 in<br />
Priloge 2 tega pravilnika. Komisijo, ki vodi postopek, imenuje ravnatelj.<br />
Ugotovitve iz 1. in 2. člena so sestavni del mape učnih dosežkov dijaka.<br />
b) NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA<br />
3. člen<br />
Ob začetku šolskega leta šola pripravi načrt ocenjevanja. Z načrtom ocenjevanja znanja se<br />
seznanijo vsi dijaki šole in vsebuje:<br />
- ocenjevalna obdobja;<br />
- šolski koledar (izpitni roki, obveščanje dijakov o učnem uspehu);<br />
40
- programske enote ki se ocenjujejo (ocenjevanje: ocene, opisno);<br />
- oblike in načini ocenjevanja znanja za vsako programsko enoto;<br />
- minimalni standard znanj in spretnosti za vsako programsko enoto;<br />
- druge obveznosti dijaka pri posamezni programski enoti;<br />
- standardi znanj in spretnosti oz. kriteriji oz. točkovniki za doseganje višjih ocen<br />
(merila ocenjevanja);<br />
- koledar − načrt skupinskega oz. pisnega ocenjevanja.<br />
c) NAČINI IN ROKI IZPOLNJEVANJA NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTI<br />
4. člen<br />
Dijak izpolni neizpolnjene obveznosti skladno z načrtom ocenjevanja (načini, oblike<br />
ocenjevanja) ter minimalnimi standardi znanj in spretnosti oz. obveznostmi za vsako<br />
programsko enoto.<br />
5. člen<br />
Dijak, ki ni izpolnil vseh obveznosti do konca pouka, izpolni neizpolnjene obveznosti v rokih,<br />
ki jih določa šolski koledar oz. osebni izobraževalni načrt.<br />
Roki izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti v osebnem izobraževalnem načrtu se praviloma<br />
pričnejo najkasneje 10. septembra v tekočem šolskem letu.<br />
Dijak, ki ni izpolnil vseh obveznosti po programu in v skladu z minimalnimi standardi znanj<br />
oz. ni izpolnil drugih obveznosti skladno z osebnim izobraževalnim načrtom, oddelek<br />
ponavlja skladno z osebnim izobraževalnim načrtom.<br />
5.a člen<br />
Dijaku, ki je zaključil šolsko leto z ugotovitvijo »nms« pri največ eni programski enoti in je s<br />
formalnim dokumentom oz. drugim dokazilom, priloženim lastnoročno napisani in podpisani<br />
prošnji, ter ob pisnem soglasju staršev, lahko programski učiteljski zbor (oz. razredni<br />
učiteljski zbor) odobri izpolnjevanje neizpolnjenih obveznosti oz. dopolnilni izpit skladno z<br />
drugim odstavkom 5. člena in prilagojenim osebnim izobraževalnim načrtom.<br />
Do roka za opravljanje neizpolnjenih obveznosti je dijak vpisan v letnik za katerega izpolnjuje<br />
vse obveznosti.<br />
d) NAČIN URESNIČEVANJA JAVNOSTI OCENJEVANJA<br />
6. člen<br />
Pri ocenjevanju mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se predvsem tako, da<br />
pred ocenjevanjem učitelj dijaka:<br />
– seznani z obsegom in cilji oz. kompetencami in drugimi obveznostmi, ki naj bi jih<br />
dosegel oz. pridobil ter opravil;<br />
– seznani z oblikami in načini ocenjevanja, datumi skupinskega ocenjevanja, minimalnimi<br />
standardi in standardi-kriteriji ( točkovniki, mejami med ocenami,….);<br />
– seznani z dovoljenimi pripomočki;<br />
– obvešča o doseženih rezultatih;<br />
41
– seznanja z reševanjem in rešitvami nalog, ki so se ocenjevale.<br />
7. člen<br />
Z minimalnimi standardi znanj in spretnosti, z oblikami in načini ocenjevanja ter drugimi<br />
obveznostmi učitelj dijaka seznani ob začetku šolskega leta.<br />
8. člen<br />
Učitelj obvesti dijake o rezultatih ocenjevanja javno pri pouku. Če se rezultati ocenjevanja<br />
objavijo na drug, dijakom dostopen način, je potrebno osebno ime dijaka nadomestiti z dijaku<br />
znano šifro.<br />
9. člen<br />
Ugotavljanje doseganja učnih ciljev oz. kompetenc in izpolnjevanje drugih obveznosti pri<br />
programski enoti, učitelj sproti dokumentira v ustrezno šolsko dokumentacijo (novi programi:<br />
opisniki, opombe- redovalnica, stari programi- redovalnica, opombe) oz. evidenco učitelja<br />
programske enote.<br />
10. člen<br />
Udeleženci izrednega izobraževanja morajo biti ob začetku izobraževanja seznanjeni najmanj<br />
z obsegom programske enote, oblikami, načini ocenjevanja in obveznostmi pri programskih<br />
enotah.<br />
e) NAČIN PRIPRAVE OSEBNEGA IZOBRAŽEVALNEGA NAČRTA IN SODELOVANJE<br />
DIJAK PRI TEM<br />
11. člen<br />
Osebni izobraževalni načrt se pripravi za dijaka, ki:<br />
- ni dosegel minimalnega standarda znanja iz ene ali več programskih enot oz. ni<br />
izpolnil vseh obveznosti po izobraževalnem programu v šoli in pri delodajalcu, vendar<br />
napreduje po sklepu programskega učiteljskega zbora (oddelčnega učiteljskega zboraza<br />
neprenovljene programe) v naslednji letnik;<br />
- se vpiše v letnik iz drugega izobraževalnega programa;<br />
- hitreje napreduje;<br />
- ponavlja letnik;<br />
- je šolsko leto končal z »nms« pri največ eni programski enoti, kot opredeljuje 5.a člen;<br />
- dijaku s posebnimi potrebami ( glej še 2. člen Pravilnika ) v prilagojeni obliki.<br />
V vseh primerih šola v osebnem izobraževalnem načrtu določi tudi druge obveznosti dijaka v<br />
času organiziranega pouka oz. izobraževanja z delom.<br />
12. člen<br />
Osebni izobraževalni načrt obsega:<br />
– pogoje (število nms, obiskovanje pouka, konsultacije, učno gradivo, nadomestitev<br />
obveznosti, …),<br />
– načine ocenjevanja (pisno, ustno, izdelek, program, nastop, …),<br />
42
– oblike ocenjevanja (individualno, skupinsko),<br />
– obseg in vsebine ocenjevanja določajo: minimalni standardi znanj in spretnosti ter<br />
obveznost (domače branje, program, dnevnik, …), na osnovi česar je dijak informiran,<br />
katera znanja, spretnosti, kompetence in obveznosti mora usvojiti oziroma izpolniti ter<br />
– roke izpolnitve neizpolnjenih obveznosti oz. roke opravljanja izpitov.<br />
13. člen<br />
Šola mora najkasneje v roku 7 delovnih dni od začetka pouka izdelati osebni izobraževalni<br />
načrt, katerega pripravo koordinira svetovalna služba.<br />
Osebni izobraževalni načrt programske enote pripravi praviloma učitelj oz. učitelji, ki so<br />
dijaka poučevali pri posamezni programski enoti. Pri izdelavi osebnega izobraževalnega<br />
načrta sodelujejo dijak, starši in svetovalna služba.<br />
14. člen<br />
Osebni izobraževalni načrt se pripravi skladno s Prilogo 3, Prilogo 4, Prilogo 5, Prilogo 6 in<br />
Prilogo 7 Šolskih pravil Pravilnika.<br />
f) NAČIN PRIPRAVE MAPE UČNIH DOSEŽKOV<br />
15. člen<br />
Ob vpisu v šolo dijak prične voditi mapo učnih dosežkov v skladu z 11. členom Pravilnika, 1.<br />
in 2. členom Šolskih pravil Pravilnika in prilogami Šolskih pravil Pravilnika.<br />
V mapi učnih dosežkov, ki jo hrani razrednik, dijak zbira dokazila o dosežkih, ki jih je<br />
dosegel in niso sestavni del obveznosti izobraževalnega programa, v katerega je dijak<br />
vključen.<br />
Ob koncu izobraževanja po programu razrednik mapo učnih dosežkov vroči dijaku.<br />
g) VPOGLED IN IZROČANJE OCENJENIH IZDELKOV<br />
16. člen<br />
Dijaki, njegovi starši oz. skrbniki, pooblaščenci ali pooblaščeni vzgojitelji dijaških domov<br />
imajo pravico do seznanitve z ocenami in opravljenimi oz. neopravljenimi obveznostmi dijaka<br />
med šolskim letom.<br />
17. člen<br />
Dijaku oz. staršem ter pooblaščencem je omogočen vpogled v dijakove pisne in druge izdelke,<br />
kjer morajo biti ustrezno označene napake, tako da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v<br />
svojem znanju oz. pri kompetencah. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.<br />
43
18. člen<br />
Učitelj vrne dijakom pisne oz. druge izdelke v petih (5) delovnih dneh potem, ko jih je<br />
seznanil z oceno, v primeru ugovora pa po končanem postopku.<br />
Dijak oz. starši lahko pisno zahtevajo fotokopijo pisnega ali drugega izdelka v roku 3 dni po<br />
javni objavi pridobljenih ocen.<br />
Določba 17. člena se ne uporablja za udeležence izrednega izobraževanja.<br />
h) NAJVEČJE DOPUSTNO ŠTEVILO PISNIH IZDELKOV NA DAN IN TEDEN<br />
19. člen<br />
Učitelj ob začetku ocenjevalnega obdobja napove roke za pisanje pisnih izdelkov oz. drugih<br />
skupinskih načinov ocenjevanja, lahko pa tudi za individualno ocenjevanje.<br />
20. člen<br />
Dijak je lahko največ trikrat (3-krat) tedensko ocenjen skupinsko (pisno) oz. največ enkrat<br />
dnevno.<br />
Če dijaki skupinsko ocenjevanje predlagajo na lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravila<br />
iz prejšnje alineje.<br />
21. člen<br />
Štirinajst dni pred koncem ocenjevalnega obdobja dijaki niso ocenjevani skupinsko, razen v<br />
primeru ponavljanja skupinskega ocenjevanja zaradi prevelikega števila ocen »nms«, če dijaki<br />
tako želijo ali če iz utemeljenih razlogov ravnatelj odloči drugače.<br />
22. člen<br />
Dijak je ocenjen najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju, če je pouk organiziran v treh<br />
ocenjevalnih obdobjih. Če je pouk organiziran v dveh ocenjevalnih obdobjih, je dijak ocenjen<br />
najmanj dvakrat v vsakem ocenjevalnem obdobju.<br />
23. člen<br />
Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za udeležence izrednega izobraževanja.<br />
i) POGOJI OBVEZNEGA PONAVLJANJA OCENJEVANJA<br />
24. člen<br />
Obvezno je ponavljanje skupinskega (pisnega, …) ocenjevanja, če je več kot ena tretjina<br />
ocenjenih dijakov pri pisnem oz. skupinskem ocenjevanju znanja oz. izdelkov ocenjenih z »ni<br />
dosegel minimalnega standarda« – nms.<br />
44
V primeru iz prejšnjega odstavka učitelj skupaj z dijaki analizira ter skupinsko in individualno<br />
konkretizira vzroke, dijakom predlaga smernice, vsebine, načine, metode in konzultacije ter<br />
to evidentira v dnevnik dela.<br />
Če je več kot ena tretjina izdelkov ocenjenih z »nms«, se pri obveznem ponavljanju<br />
ocenjevanja upošteva boljša ocena.<br />
Določila tega člena se ne uporabljajo za udeležence izrednega izobraževanja.<br />
j) POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJU<br />
25. člen<br />
Učitelj lahko sam, na predlog razrednika, ravnatelja ali dijaka zaradi računske ali druge očitne<br />
napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno evidentira v ustrezen dokument<br />
in o tem obvesti dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša.<br />
Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, o nadaljnjem postopku odloča ravnatelj<br />
po predhodnem mnenju komisije za pritožbe.<br />
Če se v postopku popravljanje napake ugotovi, da so bila kršena pravila ocenjevanja, se ravna v<br />
skladu z 42. in 43. členom Pravilnika.<br />
26. člen<br />
Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala ali obvestila o uspehu oz. vpisu ocene v<br />
redovalnico vloži ugovor zoper oceno.<br />
27. člen<br />
O utemeljenosti ugovora komisija odloči najkasneje v treh dneh po njegovi vložitvi pritožbeni<br />
komisiji (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, ki jih<br />
imenuje ravnatelj na začetku šolskega leta. V komisijo mora biti imenovan vsaj en član, ki ni<br />
učitelj iz iste šole. Če je član komisije učitelj, ki je dijaka predhodno ocenil, in dijak ugovarja<br />
zoper to oceno ali ugotovitev, imenuje ravnatelj drugega člana. Mandat komisije traja eno<br />
šolsko leto. Po prejemu ugovora ravnatelj v komisijo imenuje vsaj še enega učitelja, ki<br />
poučuje predmet, na katerega se nanaša ugovor. Mandat tega člana traja do dokončne<br />
odločitve komisije o ugovoru.<br />
28. člen<br />
Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno, ugotovitev<br />
oziroma splošni učni uspeh.<br />
Če so bili kršeni splošna načela, pravila in postopki ocenjevanja, določeni s tem pravilnikom,<br />
katalogi znanj, minimalni standardi in kriteriji ocenjevanja, z učnim načrtom oziroma s sklepi<br />
pristojnega strokovnega aktiva, ki so vplivala na oceno, oziroma v drugih primerih, ko je bila<br />
odločitev učitelja nepravilna, komisija na podlagi dokumentacije in poročila učitelja, ki je<br />
45
dijaka ocenil, najkasneje v treh dneh po imenovanju določi novo oceno, ugotovitev oziroma<br />
splošni učni uspeh. Če to ni mogoče, ponovno oceni znanje dijaka.<br />
Z odločitvijo komisije se dijaka pisno seznani v treh dneh po sprejeti odločitvi. Odločitev<br />
komisije je dokončna.<br />
Če se komisija odloči za ponovno ocenjevanje, mora dijaka pisno seznaniti z datumom, s<br />
časom in krajem ter z načinom ponovnega ocenjevanja znanja najmanj tri dni pred dnevom<br />
ponovnega ocenjevanja.<br />
1. IZPITNI ROKI<br />
k) IZPITNI RED<br />
29. člen<br />
Roki, pogoji in postopki opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom v skladu z<br />
izobraževalnim programom in pravilnikom, ki ureja šolski koledar za srednje šole tako, da<br />
dijak lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik do konca šolskega leta.<br />
Roki in pogoji za opravljanje izpitov so tudi sestavni del osebnega izobraževalnega načrta.<br />
30. člen<br />
Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi v skladu z Zakonom o poklicnem in<br />
strokovnem izobraževanju (73. člen) tudi izredne izpitne roke. Pred odločitvijo si mora<br />
pridobiti mnenje učiteljskega zbora.<br />
31. člen<br />
Razpored izpitov mora biti objavljen najmanj tri dni pred datumom začetka njihovega<br />
opravljanja.<br />
32. člen<br />
V spomladanskem oz. zimskem izpitnem roku lahko dijak praviloma opravlja največ dva (2),<br />
v jesenskem pa največ tri (3) dopolnilne izpite.<br />
33. člen<br />
V višji letnik lahko napreduje tudi dijak, ki ni izpolnil vseh pogojev za napredovanje v višji<br />
letnik, če tako iz utemeljenih razlogov in na predlog učitelja oz. učiteljev, ki učijo dijaka pri<br />
posamezni programski enoti, odloči programski učiteljski zbor (oz. oddelčni učiteljski zbor).<br />
V višji letnik lahko napreduje dijak, ki je imel ob koncu šolskega leta »nms« praviloma pri<br />
največ eni programski enoti. Dijak lahko napreduje z »nms« le enkrat v izobraževalnem<br />
46
programu. Napredovanje z »nms« se šteje kot ponavljanje. Izjemne primere opredeljuje 5.a<br />
člen tega pravilnika.<br />
34. člen<br />
Dijaku, ki ponavlja v skladu z 22. členom Pravilnika, so obveznosti določene z osebnim<br />
načrtom izobraževanja.<br />
35. člen<br />
Dijak, ki hitreje napreduje, o čemer odloča programski učiteljski zbor oz. razredni učiteljski<br />
zbor v soglasju z dijakom in starši, manjkajoče obveznosti izpolni v skladu z osebnim<br />
izobraževalnim načrtom.<br />
36. člen<br />
Udeleženci izrednega izobraževanja lahko izpite opravljajo tudi izven rokov, določenih s<br />
šolskim koledarjem, vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole.<br />
2. PRIJAVA IN ODJAVA<br />
37. člen<br />
Dijak opravlja izpite v šoli, v kateri je vpisan. Sprejemne in diferencialne izpite opravlja na<br />
šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati.<br />
Dijak se prijavi k izpitu najkasneje tri dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje<br />
dva dni pred izpitnim rokom.<br />
Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v<br />
istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora šoli pisno sporočiti<br />
najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov<br />
odloči ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu vloge.<br />
Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oz. dela<br />
izpita ali ga samovoljno prekine, se ugotovi »ni pristopil«. Šteje se, da je dijak izrabil izpitni<br />
rok.<br />
3. POGOJI OPRAVLJANJA IZPITA<br />
38. člen<br />
Pisni izpit ali del izpita, izdelavo praktičnega izdelka oziroma storitve, vaje in druge oblike<br />
skupinskega ocenjevanja nadzoruje nadzorni učitelj, oceni pa ocenjevalec.<br />
Na ustnem izpitu izprašuje izpraševalec. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog<br />
izpraševalca takoj po ustnem izpitu.<br />
47
39. člen<br />
Pri ustnem izpitu morajo biti pripravljeni trije izpitni listki več, kot je dijakov, ki opravljajo<br />
enake vsebine dopolnilnega izpita. Dijak izbere izpitni listek in ga lahko enkrat zamenja, kar<br />
ne vpliva na oceno. Izpitni listki se vrnejo v komplet izpitnih listkov.<br />
Dijaka praviloma izprašuje oz. ocenjuje učitelj predmeta, ki ga je poučeval, razen če je s tem<br />
pravilnikom določeno drugače.<br />
Če se izpit opravlja po delih, predsednik izpitne komisije obvesti dijaka o končni oceni takoj<br />
po končanem zadnjem delu izpita.<br />
Obliko in način opravljanja izpitov se opravlja v skladu z načrtom ocenjevanja in šolskim<br />
koledarjem, vsebine pa določi strokovni aktiv oz. izpraševalec oz. ocenjevalec v skladu z<br />
izobraževalnim programom, minimalnimi standardi in drugimi akti.<br />
Pogoje opravljanja izpitov se smiselno uporablja tudi za dijake z osebnim izobraževalnim<br />
načrtom.<br />
Za udeležence izrednega izobraževanja se ne uporablja določba prvega odstavka tega člena.<br />
4. POTEK USTNEGA IN PISNEGA IZPITA<br />
40. člen<br />
Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 minut in največ 90 minut.<br />
Nastop oziroma vaje trajajo največ 45 minut.<br />
Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut. Če je izpit samo<br />
ustni, traja največ 30 minut.<br />
Dijak ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.<br />
5. IZPITNE KOMISIJE<br />
41. člen<br />
Ustni izpiti, zagovori in nastopi se opravljajo pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima<br />
predsednika, izpraševalca in enega člana. Imenuje jo ravnatelj.<br />
Izpraševalec in ocenjevalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval, razen če ni s tem<br />
pravilnikom drugače določeno.<br />
Na pisno zahtevo udeleženca izrednega izobraževanja oziroma na predlog razrednika ali<br />
izpraševalca se pred izpitno komisijo opravljajo tudi izpiti udeležencev izrednega<br />
izobraževanja ter v skladu s podzakonskimi akti, ki veljajo za udeležence izrednega<br />
izobraževanja.<br />
48
l) PRIPRAVA IZPITNEGA GRADIVA<br />
42. člen<br />
Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje posamezne programske enote<br />
(v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi učitelj oz. pripravijo učitelji programske<br />
enote usklajeno na strokovnem aktivu oz. programski učiteljski zbor.<br />
Vodja strokovnega aktiva ali izpraševalec oziroma ocenjevalec izroči izpitno gradivo<br />
ravnatelju oz. ga deponira v tajništvu najkasneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo je potrebno<br />
varovati na način, ki ga v skladu s pravili o varovanju izpitne tajnosti določi ravnatelj.<br />
m) KRŠITEV PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI<br />
43. člen<br />
Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj zaloti dijaka<br />
pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah predpisanih<br />
pravil ocenjevanja, ga oceni z »nms«.<br />
Udeležencu izrednega izobraževanja se iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena,<br />
prekine ocenjevanje oziroma izpit in se ga ne oceni.<br />
Učitelj evidentira kršitve iz prejšnjih dveh odstavkov v ustrezni šolski dokumentaciji.<br />
n) DRUGA PRAVILA OCENJEVANJA IN POSTOPKI V SKLADU Z Pravilnikom<br />
in drugimi predpisi<br />
44. člen<br />
(ocenjevanje)<br />
Dijak je pri programski enoti ocenjen z »NMS«, če ni dosegel minimalnega standarda znanj<br />
oz. ni opravil drugih obveznosti po programu in pri posameznih programskih enotah<br />
načrtovanih v načrtu ocenjevanja.<br />
Dijak je ob koncu zadnjega ocenjevalnega obdobja ocenjen pri programski enoti z NMS, če:<br />
- ni pridobil nobene ocene v enem ali večih ocenjevalnih obdobjih;<br />
- ni pridobil pozitivnih ocen pri vseh načrtovanih oblikah in načinih ocenjevanja, ki jih<br />
določa načrt ocenjevanja programskih enot v vseh ocenjevalnih obdobjih.<br />
Če je dijak iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri programski enoti, se ob<br />
koncu ocenjevalnega obdobja oz. pouka evidentira z »oproščen«.<br />
45. člen<br />
(analize in kakovost)<br />
Strokovni organi šole in posamezni učitelji sproti in najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega<br />
obdobja analizirajo nivo doseganja kompetenc oz. ciljev in opravljanja obveznosti<br />
programskih enot oz. ocene za posameznega dijaka, skupino, oddelek ter sprejmejo<br />
kakovostne sklepe in načrte.<br />
49
Analizo rezultatov doseganja ciljev in kompetenc oz. opravljanja drugih obveznosti<br />
obravnavajo dijaki najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja v prisotnosti razrednika,<br />
lahko pa tudi učitelja posamezne programske enote.<br />
46. člen<br />
Z zakonsko uveljavitvijo Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem<br />
strokovnem izobraževanju in sprejetih Šolskih pravilih tega Pravilnika, se Pravilnik in Šolska<br />
pravila uporabljajo za nove in neprenovljene izobraževalne programe na šoli.<br />
50
PRILOGA 1<br />
Šola:<br />
Zbirna mapa: PRIZNAVANJE FORMALNO IN NEFORMALNO PRIDOBLJENIH<br />
ZNANJ<br />
Dijak/dijakinja:______________________________________________________<br />
Izobraževalni program in poklic:____________________________________<br />
Šolsko leto: Razred: Razrednik:<br />
51
Šola:<br />
PRILOGA 2<br />
Ugotovitve o priznavanju formalno in neformalno pridobljenega znanja<br />
Ime in priimek dijaka:_____________________________________________<br />
Opravljeni razgovori:<br />
Datum:_______________________________________<br />
Seznam vloženih dokazil (člen 37):<br />
(Ustrezno obkroži:)<br />
a) dokazilo o usposabljanju oz. izpopolnjevanju<br />
b) certifikat, izdan v skladu s predpisi, ki urejajo poznavanje NPK<br />
c) dokazila o pridobljenem znanju in opravljenih obveznostih po delih izobraževalnega<br />
programa<br />
d) potrdila delodajalcev o usposabljanju z delom<br />
e) druga dokazila:____________________________________________________<br />
___________________________________________________________________.<br />
Načrtovane in izvedene analize in ukrepi v zvezi s priznavanjem pridobljenega znanja<br />
_____________________________________________________________________<br />
_____________________________________________________________________<br />
_____________________________________________________________________<br />
_____________________________________________________________________<br />
_____________________________________________________________________.<br />
SKLEPI/UGOTOVITVE komisije:<br />
PRILOGE k sklepu komisije:<br />
Poročilo zapisal/a: ______________________<br />
Datum: _______________________________<br />
Člani komisije: 1. _______________________ Podpis: _________________<br />
2. _______________________ _________________<br />
3. _______________________ _________________<br />
52
Šolski <strong>center</strong> <strong>Celje</strong> na osnovi 6. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS št.<br />
43/2007) določa šolska pravila, s katerimi se ureja hišni red, in druga pravila, ki so namenjena<br />
določanju pravic in dolžnosti dijakov šol Šolskega centra <strong>Celje</strong> (v nadaljevanju šol).<br />
ŠOLSKA PRAVILA ŠOL ŠOLSKEGA CENTRA CELJE<br />
I. SPLOŠNE DOLOČBE<br />
1. člen<br />
V skladu z določili 6. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah šolska pravila šol<br />
Šolskega centra <strong>Celje</strong> določajo:<br />
– hišni red, ki opredeljuje:<br />
o dodatne pravice in dolžnosti dijakov ter prepovedi;<br />
o obveščanje dijakov in staršev, s čimer se dodatno opredeljujeta sodelovanje s starši in<br />
organiziranje dijakov;<br />
o prisotnost in odsotnost pri pouku in drugih oblikah organiziranega dela v centru;<br />
o vzgojne ukrepe;<br />
o začasno prepoved prisotnosti pri pouku;<br />
o organizacijo dela na ŠC <strong>Celje</strong> ter pravila uporabe šolskih prostorov;<br />
o dežurstvo dijakov in učiteljev ter delo reditelja;<br />
o materialno odgovornost zavoda;<br />
o organiziranje šolske prehrane;<br />
– pravilnik o podeljevanju nagrad, pohval in priznanj;<br />
– merila za pridobitev statusa in načine prilagajanja šolskih obveznosti.<br />
II. HIŠNI RED<br />
2. člen<br />
Dijaki šol Šolskega centra <strong>Celje</strong> morajo upoštevati vsa določila Pravilnika o šolskem redu v<br />
srednjih šolah. Poleg tega morajo:<br />
– s spodobnim obnašanjem na zavodu in izven njega skrbeti za ugled zavoda;<br />
– skrbeti za redno poravnavo finančnih obveznosti za dogovorjene dejavnosti (plačilo<br />
uporabnine za učbeniški sklad, stroškov strokovnih ekskurzij, predstav, fotokopiranja, za<br />
letno poročilo …), za odpravo povzročene škode na premoženju zavoda, premoženju<br />
delavcev zavoda in ostalih udeležencev izobraževanja ter premoženju ostalih subjektov,<br />
vključenih v izvajanje nalog, opredeljenih z letnimi delovnimi načrti šol;<br />
– vestno opravljati naloge reditelja, dežurnega dijaka in alternativnih vzgojnih ukrepov;<br />
– skrbeti za svoje varstvo z uporabo ustrezne zaščitne opreme pri praktičnem pouku,<br />
laboratorijskih vajah in delu izven zavoda;<br />
– pri pouku športne vzgoje obvezno uporabljati opremo, ki jo določijo aktivi učiteljev ŠVZ;<br />
– skrbeti za red in urejenost prostorov zavoda in njegove okolice.<br />
3. člen<br />
Dodatne pravice dijakov<br />
Poleg pravic iz 2. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah imajo dijaki šol Šolskega<br />
centra <strong>Celje</strong> pravico še do:<br />
– govorilnih oziroma svetovalnih ur z učitelji;<br />
– uporabe dodatnih učnih pripomočkov in delovnih sredstev, ki jih zavod nudi dijakom, kot<br />
sta npr. uporaba računalniške opreme ter dostop do interneta, knjižnice, športnih površin in<br />
rekvizitov;<br />
53
– nadstandardnih storitev, opredeljenih z letnimi delovnimi načrti šol.<br />
4. člen<br />
Prepovedi<br />
Na Šolskem centru <strong>Celje</strong> je prepovedano:<br />
– kajenje v zgradbi zavoda in na njegovih površinah;<br />
– med poukom ŠVZ vstopanje v telovadnico v čevljih;<br />
– uporaba parkirnega prostora v času 6.00−15.00;<br />
– naslanjanje koles in motorjev na zid zgradbe zavoda ter uporaba mobitelov v času pouka<br />
in drugih oblik organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela;<br />
– povzročanje škode na premoženju zavoda ali premoženju delavcev zavoda in ostalih<br />
udeležencev izobraževanja;<br />
– snemanje ali fotografiranje brez dovoljenja učiteljev ali vodstva šol;<br />
– uporaba dvigala (razen z dovoljenjem ravnatelja).<br />
Obveščanje dijakov in staršev<br />
5. člen<br />
Šole zavoda objavijo vsaka svojo publikacijo, v kateri je predstavljeno naslednje:<br />
– organizacija Šolskega centra <strong>Celje</strong>;<br />
– organi šole in izobraževalni programi;<br />
– Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah;<br />
– Šolska pravila šol Šolskega centra <strong>Celje</strong>;<br />
– Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah;<br />
– Pravilnik o merilih in načinu izrekanja priznanj dijakom šol;<br />
– merila za pridobitev statusa in prilagajanje šolskih obveznosti.<br />
6. člen<br />
Razredniki seznanijo starše dijakov z organizacijo in s pravili zavoda na prvem roditeljskem<br />
sestanku v septembru tekočega šolskega leta.<br />
Šolska pravila in ostali pravilniki iz 5. člena so objavljeni tudi na spletnih straneh šol zavoda.<br />
7. člen<br />
Obveščanje dijakov in staršev zavoda poteka:<br />
– na oglasnih mestih v prostorih zavoda;<br />
– na spletni strani Šolskega centra <strong>Celje</strong>;<br />
– v letnih poročilih šol;<br />
– v publikacijah šol;<br />
– preko razglasnega sistema in okrožnic zavoda.<br />
Na zavodu je dovoljeno obveščanje le z dovoljenjem njegovega vodstva.<br />
8. člen<br />
Sodelovanje s starši<br />
Sodelovanje strokovnih delavcev zavoda s starši dijakov bo potekalo v obliki:<br />
– govorilnih ur, ki jih bodo imeli vsi strokovni delavci šol za starše enkrat tedensko;<br />
54
– skupnih govorilnih ur in roditeljskih sestankov v skladu z letnimi delovnimi načrti šol.<br />
9. člen<br />
Organiziranje dijakov<br />
Dijaki šol Šolskega centra <strong>Celje</strong> so organizirani v skupnostih dijakov.<br />
Skupnosti dijakov imajo svoje statute in mentorje, ki jih določijo ravnatelji šol.<br />
Skupnosti dijakov pripravljajo predloge, mnenja in pobude za svet staršev, učiteljske zbore in<br />
svet zavoda.<br />
Prisotnost in odsotnost od pouka<br />
10. člen<br />
Dijaki so dolžni redno in pravočasno prihajati k pouku oziroma drugim oblikam<br />
organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z izobraževalnim programom.<br />
11. člen<br />
Starši oziroma skrbniki so dolžni v skladu s 15. in 16. členom Pravilnika o šolskem redu<br />
obveščati razrednika o izostankih dijaka od pouka.<br />
12. člen<br />
Razrednik ne opraviči odsotnosti dijaka v naslednjih primerih:<br />
– če se ne upoštevajo določila 15. in 16. člena Pravilnika o šolskem redu;<br />
– če dijak brez dovoljenja učitelja ali razrednika zapusti pouk;<br />
– če je dijak prisoten pri pouku le pri posameznem predmetu;<br />
– če je dijak odstranjen od pouka zaradi kršitev šolskega reda.<br />
13. člen<br />
Neopravičena odsotnost se sankcionira v skladu s Pravilnikom o šolskem redu.<br />
Vzgojni ukrepi<br />
14. člen<br />
Vzgojni ukrepi se izrekajo v skladu z določili Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.<br />
15. člen<br />
Alternativni vzgojni ukrepi<br />
Izrek vzgojnega ukrepa se lahko nadomesti z alternativnimi ukrepi s posebnim poudarkom na<br />
dobrih delih.<br />
Dobra dela, s katerimi nadomesti dijak izrek vzgojnega ukrepa, so:<br />
– delo v humanitarnih organizacijah, kot so RK, Karitas ...;<br />
– pomoč starejšim občanom v dogovoru z razrednikom in s svetovalno službo;<br />
– urejanje prostorov zavoda in njegove okolice;<br />
– druga dela v dogovoru z razrednikom.<br />
55
16. člen<br />
Če dijak, ki mu je bil izrečen ukrep izvajanja dobrega dela, ne opravi svoje obveznosti v<br />
celoti, zanj velja vzgojni ukrep.<br />
Začasna prepoved prisotnosti pri pouku<br />
17. člen<br />
Dijaku, ki onemogoča normalno delo v razredu, lahko učitelj začasno prepove sodelovanje pri<br />
pouku tako, da mora dijak zapustiti učni prostor.<br />
Za onemogočanje normalnega dela v razredu se štejejo:<br />
– neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi;<br />
– neprimeren odnos do šolskega dela in premoženja;<br />
– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost<br />
premoženja;<br />
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu.<br />
Učitelj lahko izreče dijaku tak ukrep le, če je bil pred tem dijak jasno opozorjen, da mu je tak<br />
ukrep lahko izrečen, oziroma če so bili dijaki na začetku šolskega leta seznanjeni s posebnimi<br />
pogoji dela pri pouku posameznega predmeta.<br />
18. člen<br />
Če učitelj izreče ukrep iz prejšnjega člena, se mora dijak ravnati po navodilih učitelja.<br />
Razrednik mora o ukrepu takoj obvestiti dijakove starše oziroma skrbnike in pričeti s<br />
postopkom izreka vzgojnega ukrepa.<br />
Odstranitev iz učnega prostora zaradi motenja pedagoškega dela lahko izreče tudi nadzorni<br />
učitelj oziroma predsednik izpitne komisije pri pisnem ali ustnem delu izpitov.<br />
Organizacija dela na Šolskem centru <strong>Celje</strong><br />
19. člen<br />
Odpiranje in varovanje Šolskega centra <strong>Celje</strong><br />
Vstop v zavod oz. posamezne stavbe zavoda je mogoč v času pouka, na lokaciji Pot na Lavo<br />
22 pa od 7.00 do 20.00.<br />
Objekti so zaščiteni z alarmom, ves čas pa so pod video nadzorom.<br />
Za dijake je dovoljen vstop v objekte pri glavnem vhodu.<br />
Dijaki, ki zaradi neugodnih prometnih zvez prihajajo v šolo v zgodnejšem času, počakajo do<br />
začetka pouka v za to namenjenem prostoru.<br />
20. člen<br />
Časovni razpored pouka<br />
Pouk se praviloma pričenja ob 8.00.<br />
Ura teoretičnega in praktičnega pouka traja 45 minut. Med urami pouka so petminutni<br />
odmori, glavni odmor pa traja 45 minut in je namenjen topli malici.<br />
56
21. člen<br />
Pravila uporabe šolskih prostorov<br />
Učilnice so pred začetkom pouka in med odmori zaklenjene.<br />
Vstop v učilnice je dovoljen v prisotnosti učitelja.<br />
Med poukom ni dovoljeno zadrževanje na hodnikih pred učilnicami.<br />
Dijaki, ki iz kakršnega koli vzroka nimajo pouka, počakajo v avli šole ali v knjižnici zavoda.<br />
22. člen<br />
Dijaki osebno garderobo prenašajo s seboj in jo v učilnicah odlagajo na stenske obešalnike.<br />
Pri pouku športne vzgoje in pri praktičnem pouku odlagajo garderobo v ustrezne garderobne<br />
prostore. Najdene predmete prinesejo v telefonsko centralo ali tajništvo.<br />
23. člen<br />
Ob koncu šolske ure dijaki pospravijo učilnico.<br />
24. člen<br />
Hišni red v šolskih učnih delavnicah, laboratorijih in specializiranih učilnicah<br />
Pri praktičnem pouku v šolski učni delavnici se morajo dijaki ravnati po določilih Pravilnika o<br />
varstvu pri delu in internih pravilih, izobešenih v učnih delavnicah, laboratorijih ali<br />
specializiranih učilnicah.<br />
Pri pouku so lahko samo dijaki, ki imajo v skladu s pravili VPD ustrezno obleko, obutev in po<br />
potrebi osebna zaščitna sredstva.<br />
Vstop v učno delavnico in zadrževanje v njej sta dovoljena samo v prisotnosti učitelja.<br />
Med praktičnim poukom oziroma laboratorijskimi vajami dijaki ne smejo zapuščati<br />
delovnega mesta brez dovoljenja učitelja.<br />
Dijakom priporočamo, da so nezgodno zavarovani. Zavarovanje lahko sklenejo s katero koli<br />
zavarovalno družbo.<br />
Dijaki morajo čuvati delovna sredstva in učno opremo.<br />
Ne smejo odstranjevati varnostnih naprav pri strojih in drugih delovnih sredstvih.<br />
Vsako okvaro na delovnih sredstvih morajo takoj javiti prisotnemu učitelju.<br />
Škodo, ki je nastala na opremi iz malomarnosti, poravna povzročitelj.<br />
V času odmora se dijaki ne smejo zadrževati v učni delavnici, razen ob prisotnosti učitelja.<br />
Odpadke, ki nastanejo pri PRA, dijaki zbirajo ločeno v ustrezne posode.<br />
Po končanem praktičnem pouku dijaki očistijo in prezračijo delovne prostore.<br />
Dežurstvo<br />
25. člen<br />
Za učinkovitejše izvajanje hišnega reda je v času pouka na šoli organizirano dežurstvo dijakov<br />
in učiteljev, v oddelkih pa za te naloge skrbijo dijaki reditelji.<br />
Dežurstvo dijakov se opravlja v avli šole, v šolskih učnih delavnicah in pri garderobah<br />
šolskih telovadnic.<br />
57
26. člen<br />
Dežurstvo dijakov<br />
Dežurstvo se opravlja med poukom od 8.00 do 14.35, ne glede na urnik dežurnega dijaka, pri<br />
praktičnem pouku pa tudi v popoldanskem času do konca šolske ure, po kateri v učni<br />
delavnici ni več dijakov.<br />
Dežurstvo dijakov na šoli je razporejeno po oddelkih po posameznih mesecih v šolskem letu,<br />
razpored pa določi ravnatelj. Med šolskim letom dežurajo samo dijaki nezaključnih letnikov.<br />
Razpored dežurnih dijakov in dežurnih učiteljev je določen ob začetku meseca in je objavljen<br />
na oglasni deski.<br />
Dežurstvo v šolskih učnih delavnicah izvaja po en dijak v dopoldanski izmeni.<br />
Razpored dežurnih mest:<br />
– v objektu na Pot na Lavo 22 opravljajo dežurstvo v pritličju – avli dijaki Srednje šole za<br />
elektrotehniko in kemijo ter Srednje šole za gradbeništvo, pri vhodu v telovadnico dijaki<br />
Gimnazije Lava (dežurstvo poteka od 7.10 do 14. 35), pri vhodu v MIC pa dijaki Srednje<br />
šole za strojništvo in mehatroniko;<br />
– v objektu na Ljubljanski cesti 17 opravljajo dežurstvo v avli šole in pri vhodu v učne<br />
delavnice dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko;<br />
– v objektu na Kosovelovi ulici 12 opravljajo dežurstvo v avli šole dijaki Srednje šole za<br />
strojništvo in mehatroniko.<br />
27. člen<br />
Naloge dežurnega dijaka so:<br />
– ob začetku dežurstva prevzame v tajništvu mapo dežurnega dijaka, ob koncu dežurstva pa<br />
jo tja tudi vrne;<br />
– vodi zapisnik o dežurstvu;<br />
– sprejema tuje obiskovalce šole, jim daje informacije in jih usmerja k šolskim službam<br />
oziroma učiteljem šole;<br />
– skrbi za red v avli in na hodnikih šole;<br />
– obvešča dežurnega učitelja o kršitvah hišnega reda;<br />
– med šolskimi urami odstranjuje večje smeti;<br />
– sproti obvešča hišnika o morebitni škodi na šolskem inventarju;<br />
– opravlja druge naloge po navodilih dežurnega učitelja ali vodstva šole.<br />
Dežurni učitelj<br />
28. člen<br />
Pri izvajanju nalog dežurnemu dijaku pomaga dežurni učitelj, ki predvsem:<br />
– ugotavlja prisotnost dežurnih dijakov in jim daje navodila v zvezi z opravljanjem<br />
dežurstva;<br />
– določa nadomeščanje dežurnih dijakov (pisanje šolskih nalog ali odsotnost);<br />
– s pomočjo hišnika, varnostnika in vodstva šole razrešuje sprotne probleme;<br />
– opozarja dijake in obiskovalce na spoštovanje hišnega reda;<br />
– posreduje dežurnim dijakom sprotne naloge;<br />
– ob zaključku dežurstva pregleda mapo dežurnega.<br />
29. člen<br />
Dežurstvo v šolskih učnih delavnicah<br />
Dežurstvo v šolskih učnih delavnicah se izvaja po učnih skupinah.<br />
58
Razpored dežurstva po skupinah določa organizator PRA.<br />
Dežurstvo opravlja po en dijak iz učne skupine, razpored pa določi učitelj.<br />
Dežurstvo v garderobah<br />
30. člen<br />
Dežurstvo v garderobah izvaja dijak, ki ga določi učitelj ŠVZ; to je lahko tudi dijak, oproščen<br />
aktivnega sodelovanja pri pouku.<br />
Med poukom vstop v garderobo dijakom ni dovoljen, razen ob prisotnosti dežurnega dijaka.<br />
31. člen<br />
Delo reditelja v razredu<br />
Reditelj v razredu pomaga učiteljem pri izvajanju posameznih določil hišnega reda.<br />
Razpored rediteljev določi razrednik. Naloge reditelja opravlja/-ta en/dva dijak/-a tedensko.<br />
Naloge reditelja so:<br />
– ob začetku vsake šolske ure javi učitelju manjkajoče dijake;<br />
– če 5 minut po zvonjenju učitelja ni k pouku, reditelj odsotnost sporoči ravnatelju oz.<br />
pomočniku ravnatelja, v primeru njune odsotnosti pa v tajništvo šole;<br />
– med poukom in ob koncu ure očisti šolsko tablo in odstrani smeti;<br />
– obvešča učitelja oziroma hišnika o poškodbah šolskega inventarja;<br />
– opravlja druge naloge po navodilu učitelja ali razrednika.<br />
32. člen<br />
Materialna odgovornost šole<br />
Šola ne odgovarja za varnost denarja, predmetov in dokumentov.<br />
Šola ne zagotavlja varnosti koles, motorjev in avtomobilov na šolskem parkirišču.<br />
33. člen<br />
Pravila hišnega reda smiselno veljajo tudi za študente in ostale udeležence izobraževanja,<br />
razen obveznosti obiskovanja pouka in opravičevanja odsotnosti.<br />
34. člen<br />
Kršitve hišnega reda in šolskih pravil se sankcionirajo po določilih Pravilnika o šolskem redu<br />
v srednjih šolah.<br />
III. PRAVILNIK O PODELJEVANJU NAGRAD, POHVAL ALI DRUGIH PRIZNANJ<br />
Splošne določbe<br />
35. člen<br />
Ta pravilnik ureja način dodeljevanja nagrad dijakom, vajencem in študentom (v nadaljevanju<br />
dijakom).<br />
Nagrade so lahko: pohvala, priznanje in diploma.<br />
59
36. člen<br />
Pohvale, priznanja ali diplome lahko prejme dijak ali skupina dijakov za uspešno in<br />
prizadevno delo v šoli ali izven nje.<br />
37. člen<br />
Pohvale, priznanja in diplome dijakom ali skupini dijakov lahko predlagajo:<br />
– razrednik,<br />
– drugi strokovni delavci šole,<br />
– mentorji dejavnosti,<br />
– ravnatelj,<br />
– direktor,<br />
– oddelčne skupnosti in skupnosti dijakov šole,<br />
– športni klubi ali druge organizacije,<br />
– starši.<br />
38. člen<br />
Na podlagi podanih predlogov za podelitev pohval, priznanj in diplom dijakom ali skupini<br />
dijakov sprejme odločitev o podelitvi:<br />
– predlagatelj – za ustne pohvale,<br />
– razrednik – za pisne pohvale,<br />
– razredni učiteljski zbor – za priznanja,<br />
– učiteljski zbor šole – za diplome.<br />
Kriteriji za podelitev<br />
39. člen<br />
Pohvale so lahko ustne ali pisne.<br />
Ustne pohvale se izrečejo, kadar se dijak ali skupina dijakov izkaže s prizadevnostjo pri<br />
enkratni ali kratkotrajni aktivnosti. Ustne pohvale izreče predlagatelj.<br />
Pisne pohvale se podeljujejo za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.<br />
Pisne pohvale se podeljujejo za:<br />
– prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih<br />
dejavnostih šole;<br />
– doseganje vidnih rezultatov na šolskih športnih ali drugih tekmovanjih in srečanjih dijakov<br />
na različnih področjih znanja in delovanja;<br />
– posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti dijakov ali skupnosti dijakov<br />
šole;<br />
– nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo;<br />
– druge dejavnosti, ki jih razrednik, mentorji, učiteljski zbor šole ali ravnatelj ocenijo kot<br />
primerne za razlog pisne pohvale.<br />
Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno<br />
napredovanje dijaka.<br />
Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih.<br />
60
40. člen<br />
Priznanja se podeljujejo za:<br />
– večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem ali izvenšolskem delu;<br />
– doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so organizirana<br />
za območje občine, regije ali države;<br />
– večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih dejavnostih;<br />
– doseganje vidnih rezultatov na športnih področjih, kjer dijaki predstavljajo šolo;<br />
– večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti ali dijaški skupnosti šole;<br />
– druge dejavnosti, ki jih razrednik, mentorji, učiteljski zbor šole ali ravnatelj ocenijo kot<br />
primerne za podelitev priznanja.<br />
Priznanja podeljuje ravnatelj šole praviloma ob zaključku šolskega leta na slavnosten način.<br />
41. člen<br />
Diplome se podeljujejo za:<br />
− odličen uspeh ves čas šolanja;<br />
− osvojeno prvo skupino v raziskovalni dejavnosti v okviru akcije Znanost mladini;<br />
− doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so organizirana<br />
na državnem nivoju (prva tri mesta oziroma prve tri nagrade, plakete …);<br />
− večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri raznih interesnih dejavnostih<br />
(npr. pevski zbor ipd.);<br />
− druge dejavnosti, ki jih razrednik, mentorji, učiteljski zbor šole ali ravnatelj ocenijo kot<br />
primerne za podelitev diplome.<br />
Diplome podeljujeta direktor zavoda in ravnatelj šole praviloma ob zaključku šolskega leta na<br />
slavnosten način.<br />
42. člen<br />
V izjemnih okoliščinah se pohvale, priznanja in diplome lahko podeljujejo tudi med šolskim<br />
letom.<br />
IV. IZVAJANJE ZAKONA O SUBVENCIONIRANJU DIJAŠKE PREHRANE<br />
V skladu z Zakonom o subvencioniranju dijaške prehrane (Ur. l. 45/2008) in s Pravilnikom o<br />
subvencioniranju dijaške prehrane − dnevnega toplega obroka (Ur. l. 62/2008) bodo dijaki šol<br />
Šolskega centra <strong>Celje</strong> od 1. 9. 2008 v šolskem letu 2008/2009 upravičeni do toplega dnevnega<br />
obroka v višini 2,42 EUR dnevno.<br />
43. člen<br />
Upravičenci<br />
Upravičenci do dnevnega toplega obroka so vse osebe s statusom dijaka, ki se izobražujejo v<br />
šolah Šolskega centra <strong>Celje</strong> in niso zaposlene ali vpisane v evidenco brezposelnih oseb pri<br />
Zavodu za zaposlovanje.<br />
Dijaki imajo pravico do toplega obroka vsak šolski dan prisotnosti pri pouku.<br />
61
44. člen<br />
Izvedba<br />
V skladu z 12. členom Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane bo topla prehrana<br />
zagotovljena:<br />
– dijakom, ki so vpisani v šole in oddelke, ki imajo večinsko izvedbo pouka na lokaciji Pot<br />
na Lavo 22, v okrepčevalnici Slorest;<br />
– dijakom, ki so vpisani v šolo in oddelke, ki imajo večinsko izvedbo pouka na lokaciji<br />
Ljubljanska 17, v Dijaškem domu <strong>Celje</strong>;<br />
– dijakom, ki so vpisani v šolo in oddelke, ki imajo večinsko izvedbo pouka na lokaciji<br />
Kosovelova 12, na I. OŠ − v Pionirskem domu <strong>Celje</strong>.<br />
45. člen<br />
Način izvedbe<br />
Dijak bo lahko dobil dnevno topel obrok na lokaciji iz 2. člena ob uporabi elektronskega<br />
nosilca, s katerim bo dan prej na ustreznem mestu v jedilnici najavil, da želi naslednji dan<br />
prejeti topel obrok.<br />
Topel obrok bo lahko dobil tako, da bo na tem mestu elektronski nosilec približal čitalcu.<br />
Če dijak izostane od pouka, mora prejšnji dan najavljeni obrok odpovedati do 8.00 s SMS<br />
sporočilom na telefonsko številko 051/ 661 686 – Saša Lešnik Križnik ali na elektronski<br />
naslov sasalk@email.si. Prav tako, mora dijak, ki prejšnji dan ni naročil obroka zaradi<br />
opravičene odsotnosti od pouka, to storiti najkasneje do 8. ure zjutraj z elektronskim nosilcem<br />
na čitalcu v jedilnici.<br />
Dijak, ki se za topel obrok ni prijavil na opisani način, bo lahko ta obrok dobil samo, če<br />
bo pripravljenih dovolj obrokov.<br />
Dijak mora za plačilo kavcije za elektronski nosilec plačati 4 EUR; kavcijo dobi ob vrnitvi<br />
nazaj.<br />
46. člen<br />
Čas delitve obrokov<br />
Delitev toplih obrokov bo zaradi prostorske utesnjenosti potekala po posebnem razporedu,<br />
objavljenem na oglasni deski šole.<br />
Dijaki upoštevajo navodila ponudnika prehrane.<br />
47. člen<br />
Izguba elektronskega nosilca<br />
Izgubo elektronskega nosilca je potrebno čim prej javiti v tajništvo šole, ravnatelju ali<br />
svetovalni delavki. Dijak lahko dobi drug elektronski nosilec po preklicu starega in ob<br />
ponovnem plačilu kavcije.<br />
V. MERILA ZA PRIDOBITEV STATUSA IN NAČINI PRILAGAJANJA ŠOLSKIH<br />
OBVEZNOSTI<br />
Pravila šolskih obveznosti dijakov, ki se vzporedno izobražujejo ali se pripravljajo na<br />
mednarodna tekmovanja, in tistih, ki so perspektivni ali vrhunski športniki, ureja Pravilnik o<br />
prilagajanju šolskih obveznosti (Ur. l. RS št. 89/98, 56/07).<br />
62
Ta pravilnik ureja:<br />
– status dijaka, ki se vzporedno izobražuje,<br />
– status dijaka tekmovalca,<br />
– status dijaka perspektivnega športnika,<br />
– status dijaka vrhunskega športnika.<br />
Predlog za pridobitev statusa pisno vložijo dijakovi starši oziroma zakoniti zastopniki ali<br />
polnoletni dijak; priložijo tudi ustrezna potrdila. O dodelitvi statusa odloča ravnatelj po<br />
pridobitvi mnenja oddelčnega učiteljskega zbora. Pravice in obveznosti dijaka s statusom se<br />
določijo z dogovorom o prilagajanju šolskih obveznosti s sklepom o dodelitvi statusa.<br />
Pridobitev posebnega statusa<br />
Poleg statusa dijaka, ki ga ureja Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti, lahko po sklepu<br />
kolegija (z dne 21. 9. 2000) dobi dijak na predlog mentorja še status:<br />
– športnika, če sodeluje v Šolski košarkarski ligi kot član košarkarske ekipe, plesnonavijaške<br />
skupine ali akrobatske skupine;<br />
– kulturnika, če sodeluje v pevskem zboru Šolskega centra <strong>Celje</strong>, gledališki delavnici ali<br />
drugih dejavnostih šol.<br />
Predlog za pridobitev statusa pisno vložijo dijakovi starši oziroma zakoniti zastopniki ali<br />
polnoletni dijak; priložijo tudi ustrezno mnenje mentorja.<br />
Poseben status omogoča dijakom:<br />
– odsotnost od pouka v času naštetih dejavnosti,<br />
– dogovorno preverjanje in ocenjevanje v obdobju trajanja dejavnosti.<br />
Pravice in obveznosti dijaka s posebnim statusom se določijo z dogovorom o prilagajanju<br />
šolskih obveznosti s sklepom o dodelitvi statusa.<br />
Šolska pravila Šolskega centra <strong>Celje</strong> so bila obravnavana na učiteljskih konferencah šol, v<br />
skupnostih dijakov in svetu zavoda.<br />
Obravnavana so bila na seji strokovnega kolegija 31. avgusta 2009, uporabljajo pa se od 1.<br />
septembra 2009.<br />
Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko<br />
Veronika Kokot, ravnateljica<br />
Šolski <strong>center</strong> <strong>Celje</strong><br />
Igor Dosedla, direktor<br />
63
Change language