določitev optimalne vsebnosti titanove sadre v cementu

1.4 Hidratacija portlandskega cementa
Hidratacija je reakcija cementa z vodo, pri kateri cement vodo veže in se strjuje ter
po strditvi ohrani trdoto in stabilnost. Minerali klinkerja s kalcijevim sulfatom CaSO 4
in vodo predstavljajo osnovo za hidratacijski proces, pri katerem cementni minerali
reagirajo z vodo, iz raztopine pa rastejo slabo topni hidrati in kristali Ca(OH) 2 .
Kemijske reakcije, ki ob tem potekajo, niso enostavni prehodi brezvodnih spojin v
hidrate, ampak gre za zelo zapleten sistem, v katerem potekajo reakcije vzporedno. V
začetku je proces hidratacije odvisen od hitrosti raztapljanja klinkerskih mineralov in
sadre. V nadaljevanju pa postane proces vedno bolj pogojen s hitrostjo nukleacije in
z rastjo kristalov hidratacijskih produktov, v končni fazi pa s hitrostjo difuzije vode
skozi plasti reakcijskih produktov in raztapljanja ionov. (Taylor, 1997)
1.4.1 Časovni potek hidratacije
Hidratacija je eksotermen kemični proces, pri katerem se sprošča toplota, kot produkt
pa nastaja slabo kristalična snov C-S-H gel, ki je odlično vezivo. Glede na hitrost
sproščanja toplote, lahko potek hidratacije razdelimo na več stopenj:
• predindukcijsko dobo,
• indukcijsko dobo,
• dobo pospešene hidratacije,
• dobo upočasnjene hidratacije,
• difuzijsko dobo.
Slika 2: Toplotni tok med hidratacijo C 3 S (Benedejčič, 2003)
10