določitev optimalne vsebnosti titanove sadre v cementu

70.000 različnih faz. Ker je difraktogram karakterističen za posamezno fazo, je
možno s primerjavo določiti prisotnost posamezne faze v vzorcu.
Rentgenska praškovna difrakcija temelji na elastičnem sipanju rentgenske svetlobe v
periodično urejenih strukturah vzorčnega prahu. Do tega pojava pride zaradi
električnega polja vpadne rentgenske svetlobe, ki pri potovanju skozi vzorec
povzroči nihanje elektronov v atomih vzorca. Ker so elektroni nabiti delci in je
nihanje pospešeno gibanje, je vsak oscilirajoči vir sekundarnega sevanja. Sekundarni
valovi med seboj interferirajo in kažejo različne interferenčne slike, ki so močno
odvisne od prostorske porazdelitve sipalnih centrov po vzorcu. Če se v snovi nek
osnovni strukturni motiv periodično ponavlja, pride do interference uklona. Na videz
se zdi, kot da bi se svetloba odbijala na karakterističnih kristalnih ravninah kristala.
To je leta 1913 ugotovil W. L. Bragg in izrazil, da se vrednost 2dsinθ izračuna po
enačbi (1):
2dsinθ = nλ, (1)
kjer je d razdalja med vzporednimi kristalnimi ravninami, θ kot vpadnega žarka na
kristalno ravnino, λ valovna dolžina rentgenskih žarkov, n pa red uklona.
Iz Braggove enačbe lahko razberemo pogoje za konstruktivno interferenco med
dvema sosednjima ravninama iz iste družine. Enačba pravi, da je razlika poti
sekundarnih žarkov celoštevilski večkratnik valovne dolžine, kar pomeni, da dobimo
pri kotu θ natanko en uklon, ki je funkcija razdalje med sosednjima ravninama in
valovno dolžino. Prav tako vidimo, da je najmanjša razdalja med sosednjima
ravninama, ki je teoretično še lahko vidimo, enaka polovici valovne dolžine
rentgenske svetlobe, saj vrednost sin(θ) nikoli ne preseže 1.
Količino posamezne faze se določi na podlagi merjenja intenzitete karakteristične
uklonske črte. Umeritveno krivuljo se pripravi z merjenjem intenzitet za vzorce z
znano koncentracijo določene faze, ki jo določi. Poleg določitve posameznih faz v
cementu iz umeritvene krivulje t. j. primerjave s standardnimi vzorci, je mogoče
določiti fazno sestavo cementa tudi brez standardnih vzorcev.
Poleg štirih glavnih faz se v cementu določi še nekatere manjše faze, ki pa imajo zelo
pomemben vpliv na lastnosti. Med njimi so najpomembnejše prosto apno in kalcijevi
26