3.3 Ekonomska struktura davkov in prispevkov - UMAR

146 Poročilo o razvoju 2013
Kazalniki razvoja Slovenije
3.3 Ekonomska
struktura davkov in
prispevkov
Slovenija od povprečja EU odstopa po višjem deležu
davkov na potrošnjo in delo ter po nižjem deležu
davkov na kapital 1 . Delež davkov na potrošnjo v
celotnih davkih in prispevkih je bil leta 2010 v Sloveniji
37,5 % in je presegel povprečje držav EU (34,4 %). Tudi
delež davkov na delo je bil z 51.8 % višji od povprečja
EU (47.3 %). Delež davkov na kapital je bil v Sloveniji v
letu 2010 11,1 % vseh davkov in prispevkov (povprečje
EU 18,4 %). Med državami EU je bila Slovenija povsem
na repu, nižji delež so imele le Estonija, Litva in Latvija,
predvsem zaradi nižjega davka na dohodek podjetij.
Razdelitev davkov na tri skupine po ekonomski
funkciji se v zadnjih letih v Sloveniji približuje
povprečju evropskih držav. Delež davkov na kapital
v celotnih davkih in prispevkih se je v obdobju
2005–2010 povečal, v povprečju EU pa zmanjšal.
Pri nas je bil najvišji v letu 2007, ko so bile ugodne
razmere za doseganje kapitalskih dohodkov, veljala
je visoka davčna stopnja davka na dohodek pravnih
oseb (25 %) brez pomembnejših davčnih olajšav.
Po davčni reformi leta 2007 se je delež davkov na
kapital zmanjševal. Postopno se je zniževala zakonsko
določena davčna stopnja davka na dohodek pravnih
oseb (s 25 % na 20 % v letu 2010) in povečevale
davčne olajšave, kar je zniževalo efektivno davčno
stopnjo pod zakonsko določeno. Delež davkov na
delo v celotnih davkih in prispevkih se je v zadnjih
desetih letih v Sloveniji zmanjševal, v povprečju EU
pa je bil stabilen. Slovenija odstopa od povprečja
evropskih držav po višjem deležu davkov na delo
predvsem zaradi razmeroma visokih prispevkov za
socialno varnost. Po davčni reformi se je postopno
nižala tudi dohodnina. Delež dohodnine v BDP je
precej pod evropskim povprečjem. Leta 2010 je v
Sloveniji znašal 5,7 % BDP v povprečju držav EU-27 pa
7,7 % BDP, v evrskem območju pa celo 9,1 % BDP. Po
letu 2007 so se davki in prispevki na delo znižali tudi
zaradi postopne ukinitve davka na izplačane plače. V
Sloveniji in v povprečju EU se je med letoma 2005 in
2010 v strukturi davkov in prispevkov za malo povečal
1
Razvrstitev davkov temelji na njihovi klasifikaciji po ESR–95
in enotno definiranih osnovnih pravil za razvrstitev. Davki
na potrošnjo so davki na transakcije med potrošniki in
proizvajalci ter davki na končno potrošnjo dobrin. Davki na
delo so neposredno vezani na plače in jih plačujejo delavci ali
delodajalci. Davki na kapital so davki, ki se plačujejo na kapital,
dohodek pravnih oseb, dohodke iz kapitala gospodinjstev
(rente, dividende, obresti, drugi prihodki iz lastnine), kapitalske
dobičke, premoženje ipd.
delež davkov na potrošnjo. V Sloveniji so na to vplivale
predvsem spremembe pri trošarinskih dajatvah, v
EU pa zlasti povečevanje stopenj davka na dodano
vrednost med krizo.
Implicitne davčne stopnje 2 kažejo, da je bila leta
2010 v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU bolj
obdavčena potrošnja, manj pa kapital in delo.
Implicitna davčna stopnja na potrošnjo je bila v letu
2010 3 za Slovenijo 24,1 %, v povprečju držav EU pa
19,7 %. Glede na leto prej se je v letu 2010 v Sloveniji
povečala za 0,1 o. t., v povprečju evropskih držav pa za
0,6 o. t., ocenjujemo, da predvsem zaradi dvigovanja
stopenj DDV. Višjo stopnjo od slovenske je imelo
sedem držav. Izračunana implicitna davčna stopnja
na delo je bila leta 2010 v Sloveniji 35,0 % in je bila
nižja od povprečja držav EU (36,0 %). V letu 2010 se je
v Sloveniji zmanjšala za 0,1 o. t., v povprečju evropskih
držav pa je bila stabilna. Višjo stopnjo od slovenske je
imelo enajst držav EU. Implicitna davčna stopnja na
kapital je za Slovenijo za leto 2010 ocenjena na 22,5 %
in je nižja od povprečja EU-25 4 (27,0 %). Nižjo stopnjo
od Slovenije je imelo enajst držav.
Podatki SURS 5 za leto 2011 kažejo povečanje
implicitne davčne stopnje na delo in zmanjšanje pri
potrošnji in kapitalu. V letu 2011 je implicitna davčna
stopnja na delo izračunana na 35,1 %, kar je za 0,2 o. t.
več kot leto prej. Davki na delo so bili v letu 2011
sicer nominalno malo manjši kot leto prej, nominalno
zmanjšanje sredstev za zaposlene pa je bilo nekoliko
večje. Implicitna davčna stopnja na potrošnjo je
bila v letu 2011 23,0 % in se je, ob enaki nominalni
ravni davkov na potrošnjo kot v letu 2010 ob hkratni
skromni rasti davčne osnove, zmanjšala za 0,7 o. t.
Implicitna davčna stopnja na kapital je izračunana
na 20,5 % in je za 1,5 o. t. nižja kot leto prej. Davki na
kapital so se nominalno zmanjšali, predvsem zaradi
zmanjšanja davka na dohodek pravnih oseb, hkrati
pa se je povečala tudi davčna osnova.
2
Implicitna davčna stopnja na potrošnjo je definirana kot
razmerje med davki na potrošnjo in med končno potrošnjo
gospodinjstev v državi po metodologiji nacionalnih računov.
Implicitna davčna stopnja na delo je definirana kot razmerje
med davki na delo in sredstvi zaposlenih po metodologiji
nacionalnih računov, povečanih za davek na izplačane plače.
3
Po podatkih Eurostata, na podlagi izračuna Evropske komisije.
4
Ni podatka za EU-27.
5
Implicitne davčne stopnje, ki jih je SURS objavil letos prvič, se
nekoliko razlikujejo od izračunov Evropske komisije. SURS je
pri izračunu implicitnih davčnih stopenj sicer uporabil enako
metodologijo kot Evropska komisija, vendar razdelitev davkov
na posamezne ekonomske kategorije zahteva razčlenitev
davkov na najnižjo raven, odločitve glede uvrstitve davkov, ki
so na meji med dvema ekonomskima funkcijama, pa se lahko
razlikujejo.

Poročilo o razvoju 2013
Kazalniki razvoja Slovenije
147
Tabela: Implicitna davčna stopnja (IDS), 2005 in 2010, v % od osnove
IDS – potrošnja IDS – delo IDS – kapital
2005 2010 2005 2010 2005 2010
EU-27** 19,7 19,7 35,9 36,0 30,3 * 27,0*
Avstrija 21,7 21,4 40,8 40,5 24,2 24,1
Belgija 22,3 21,4 43,6 42,5 32,5 29,5
Bolgarija 22,8 22,8 33,2 24,4 np np
Ciper 19,7 18,8 24,4 27,0 27,2 31,1
Češka 21,1 21,1 41,3 39,0 20,4 16,7
Danska 33,9 31,5 37,1 34,8 49,9 np
Estonija 22,0 25,6 33,8 37,0 7,7 9,1
Finska 27,6 25,2 41,6 39,3 28,8 28,4
Francija 20,4 19,3 41,7 41,0 38,3 37,2
Grčija 15,5 15,8 33,7 31,3 17,9 16,5
Irska 26,0 21,6 25,4 26,1 19,5 14,0
Italija 16,6 16,8 41,1 42,6 29,3 34,9
Latvija 20,3 17,3 33,2 32,5 9,8 7,4
Litva 16,5 18,2 34,9 31,7 9,0 6,8
Luksemburg 26,3 27,3 30,0 32,0 np np
Madžarska 26,3 27,2 38,4 39,4 17,1 17,5
Malta 19,3 18,9 22,1 21,7 np np
Nemčija 18,4 19,8 37,5 37,4 20,4 20,7
Nizozemska 25,0 27,0 32,3 36,9 17,1 12,5
Poljska 19,7 20,2 33,8 30,1 20,7 20,5
Portugalska 19,6 17,4 22,4 23,4 30,0 30,7
Romunija 17,9 18,9 28,1 27,4 np np
Slovaška 21,8 17,7 32,9 32,0 20,3 15,9
Slovenija 23,5 24,1 37,6 35,0 23,1 22,5
Španija 16,7 14,6 32,3 33,0 37,5 np
Švedska 27,2 28,1 43,6 39,0 33,5 34,9
Zdr. kraljestvo 18,1 18,4 26,2 25,7 39,3 np
Vir: Taxation trends in European Union, 2012.
Opombe:* podatek za EU-25; ** ponderirano povprečje; np - ni podatka.
Slika: Implicitna davčna stopnja na potrošnjo, delo in kapital (v % od osnove)
Implicitna davčna stopnja, v %
33
30
27
24
21
18
15
12
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Vir:Taxation trends in European Union, 2012 Edition.
Opomba: * Podatek za EU je ponderirano povprečje.
39
38
37
36
35
34
33
32
Implicitna davčna stopnja, v %
SLO potrošnja
(leva os)
EU-27 potrošnja*
(leva os)
SLO kapital
(leva os)
EU-25 kapital*
(leva os)
SLO delo
(desna os)
EU-27 delo*
(desna os)