osnove računalništva in informatike - Lesarska šola Maribor

VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI IZOBRAŢEVALNI PROGRAM 

»LESARSTVO« 

Lesarska šola Maribor 

Višja strokovna šola 

Vlasak Tjašo 

OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE 

Interno študijsko gradivo – prva izdaja 

1. letnik 

__________________________________________________________ 

Gradivo je avtorsko delo, služi kot opomnik in je namenjeno zgolj študentom Višje strokovne šole Lesarske šole 

Maribor kot pripomoček za orientacijo pri osvajanju predpisane učne snovi. Gradivo je izdala Višja strokovna 

šola v interne namene in samo za lastno uporabo. Zato se brez dovoljenja avtorja in šole ne sme razmnoževati, 

javno prikazovati niti uporabljati za katerekoli javne namene. Naklada 60 izvodov.

Višješolski strokovni program: Lesarstvo 

Učbenik: Osnove računalništva in informatike – interno gradivo 

Gradivo za 1. letnik 

Avtor: 

Tjašo Vlasak 

LESARSKA ŠOLA MARIBOR 

Višja strokovna šola 

Strokovni recenzent: 

Maribor, januar 2012 

© Avtorske pravice ima Višja strokovna šola Lesarske šole Maribor. 

Razmnožil: 

Aleksander Marksl s.p.

KAZALO 

1 O PROGRAMSKEM PAKETU MICROSOFT EXCEL….. ................................ 1 

1.1 Dodajanje ukazov v orodno vrstico za hitri dostop ……………………………... 4 

2 UPRAVLJANJE Z DELOVNIMI LISTI ……………………………………...... 5 

2.1 Videz delovnega lista …….................................................................................... 5 

2.2 Vstavljanje in brisanje delovnih listov .................................................................. 6 

2.3 Preimenovanje in premikanje med delovnimi listi ………………………….…... 7 

2.4 Premikanje delovnih listov ……………………………………………………… 7 

2.5 Premikanje po delovnem listu s pomočjo tipkovnice ............................................ 8 

2.6 Skrivanje delovnih listov …................................................................................... 8 

2.7 Vstavljanje slike v ozadje delovnega lista ............................................................. 9 

3 VNOS, UREJANJE IN OBLIKOVANJE PODATKOV ...................................... 10 

3.1 Vnos podatkov v celice ......................................................................................... 10 

3.2 Ukazi za osnovno oblikovanje podatkov ……………………………………….. 11 

3.3 Dodatne možnosti oblikovanja vsebine celic …………………………..……….. 12 

3.4 Oblikovanje vsebine celic ………………………………………………………. 12 

3.5 Izbira in označevanje vsebine celic ....................................................................... 13 

3.6 Uporaba tem ………….......................................................................................... 14 

3.7 Hitrejši način vnosa podatkov v celice .................................................................. 14 

3.8 Komentarji ............................................................................................................. 15 

3.9 Vstavljanje dodatnih vrstic in stolpcev …………………………………………. 16 

3.10 Določanje širine in višine stolpca in / ali vrstice ................................................... 17 

3.11 Skrivanje vrstic in stolpcev ................................................................................... 18 

3.12 Ukazi: Prilepi, Izreži, Kopiraj in Preslikovalnik oblik ……………….….……… 19 

3.13 Iskanje in zamenjava besedila …………………………………………………... 21 

3.14 Oblikovanje glave in noge dokumenta ………………………………………...... 22 

3.15 Pogojno oblikovanje …………………………………………………………….. 24 

4 IZDELAVA IN UREJANJE GRAFIKONA ........................................................ 26 

4.1 Izbira ustreznega grafikona ……………............................................................... 26 

4.2 Vrste grafikonov ………………………………………………………………… 27 

4.3 Urejanje grafikona …………………..................................................................... 29 

4.4 Dodatne informacije o elementih grafikona …………………………………….. 32 

4.5 Izdelava učinkovitih grafikonov ………………….……………………………... 32 

4.6 Primeri stolpčnih 2D / 3D grafikonov …………………………………………... 33 

4.7 Primeri paličnih 2D / 3D grafikonov ……………………………………………. 35 

4.8 Primeri črtnih 2D / 3D grafikonov ………..…………………………………….. 35 

4.9 Primeri tortnih grafikonov …………………………………………..…………... 35 

4.10 Primeri xy raztresenih grafikonov ………………………………………………. 36 

4.11 Primeri borznih grafikonov ……………………………………………………... 37 

4.12 Primeri kombiniranih grafikonov ……………………………………………….. 38 

4.13 Dodajanje trendne črte .......................................................................................... 38 

4.14 Izdelava alfa numeričnega grafikona …………………...………………………. 40 

4.15 Tiskanje grafikona ................................................................................................. 41 

5 FORMULE IN FUNKCIJE V EXCELU ………….............................................. 42 

5.1 Ukazi za delo s funkcijami in formulami ……………………………………….. 42 

5.2 Številke in ulomki ………………………………………………………………. 43 

5.3 Uporaba relativnih in absolutnih naslovov ……………………………………… 44 

5.4 Uporaba računskih operatorjev …………………………………………………. 45 

5.5 Vrstni red računskih operatorjev ........................................................................... 47 

i

5.6 Vstavljanje formul ………………………………………………………………. 47 

5.7 Opozorila o napakah …………………………………………………………..... 49 

5.8 Opis vgrajenih funkcij …………………………………….……………………. 50 

5.9 Besedne …………………………………………………………………………. 50 

5.10 Računske ………………………………………………………………………... 51 

5.11 Časovne …………………………………………………………………………. 53 

5.12 Statistične ……………………………………………………………………….. 55 

5.13 Uporaba formul in funkcij s poimenovanimi obsegi celic …………….……....... 57 

5.14 Funkcija if in njen pomen ...................................................................................... 58 

5.15 Ugnezdene funkcije ……………………………………………………………... 60 

5.16 Nadpovezave ……………………………………………………………………. 62 

6. DODATEK 1 …………………………………………………………………… 63 

ii

Microsoft® Excel® 2007 – O programskem paketu Microsoft Excel 

1. O PROGRAMSKEM PAKETU MICROSOFT EXCEL 

Z novim Microsoftovim operacijskim sistemom Vista je na prodajne police prišel tudi 

prenovljeni pisarniški paket MS Office 2007 v paketih: basic, home&student, standard, 

small business, professional, ultimate, professional plus in enterprise. V vseh omenjenih 

verzijah je prisoten tudi Excel 2007 (v nadaljevanju Excel). Omenjeno dejstvo potrjuje 

pomembnost, ki jo imajo elektronske preglednice pri trženju celotnega pisarniškega paketa 

in posledično pokrivanju širokega spektra opravil, ki jih z Excelom lahko naredimo. 

V primerjavi z verzijo Excel 2003, je grafični vmesnik precej spremenjen, predvsem z 

organizacijskega vidika. Prejšnje verzije programa so vsebovale več kot tisoč ukazov, ki so 

bili razporejeni med različnimi meniji in orodnimi vrsticami. Ob tem pa nekateri ukazi 

sploh niso bili vidni. Večina uporabnikov jih ni niti poznala, kaj šele uporabljala. 

V novem grafičnem imamo sedem kartic katerih razporeditev, tako skupin kot ukazov, se 

ne da spreminjati. Število ukazov se poveča šele, ko delamo z izbranim elementom 

(grafika, tabele, grafikoni …). Takrat se prikažejo nove kartice z dodatnimi ukazi za ta 

element. 

Trak, oziroma ribbon, je nadomestil menijsko vrstico. Sestavljen je iz: 

 

 

 

kartic (zavihkov) … čez 

celoten zaslon se razteza 

sedem kartic, v kateri so 

tematsko združeni ukazi, 

ki jih pogosto uporabljamo 

skupaj, 

skupin … na vsaki kartici 

so skupine, v katerih so 

združeni sorodni ukazi in 

ukazov … mednje sodijo 

ikone, polja za vnos 

podatkov in meniji. 

Videz grafičnega vmesnika je bil predmet mnogih kritik in pohval, kar je po svoje 

razumljivo, saj predstavlja za uporabnika prvi stik s programom. Zagotovo je sprememba 

grafičnega videza najbolj opazna, čeprav so druge novosti v Excelu vsaj tako pomembne, 

oziroma dobrodošle. Mednje sodijo: vgrajene nove funkcije, mini orodna vrstica, večje 

število vrstic in stolpcev na delovnem listu, varnejše in manjše datoteke, lažje prenašanje 

podatkov med pisarniškimi programi. Nova je tudi oblika zapisa datotek. Le-ta omogoča 

povečano varnost datotek, zmanjšuje možnosti njihove poškodbe, manjša pa je tudi 

velikost samega zapisa. Končnica datoteke delovnega zvezka je sedaj xlsx in ne več xls. 

Bližnjice sedaj imenujemo namigi za tipke. Če jih želimo prikazati, moramo 

najprej pritisniti tipko ALT. Istočasno se bodo prikazali vsi namigi za tipke 

za vse ukaze na kartici, orodno vrstico za hitri dostop in gumb Office. 

1


Spremenjen grafični vmesnik zahteva drugačen način opisa mesta (poti), 

kjer se nahaja ukaz. V skripti najprej navedemo ime kartice, nato ime 

skupine ter nazadnje še ime ukaza. 

npr.: (kartica) Osnovno | (skupina) Pisava | (ukaz) Barva polnila 

Najhitrejši dostop do pogosto uporabljenih ukazov je možen preko orodne vrstice za hitri 

dostop. Nahaja se desno od gumba Office na naslovni vrstici. Ukaze v to vrstico lahko 

poljubno dodajamo, urejamo in odstranimo. 

2


Gumb Office je še ena izmed novosti v Excelu. V prejšnji verziji je bila večina nastavitev 

delovanja in odzivanja programa dosegljiva preko različnih menijskih vrstic. Z novo 

verzijo so bili vsi ti ukazi združeni in premaknjeni v pogovorno okno Excelove možnosti. 

Dosegljivi so preko gumba Excelove možnosti. 

Glavni deli okna so: 

1. osnovni ukazi za delo z datotekami, 

2. nedavno odprti dokumenti in 

3. gumb Excelove možnosti z dodatnimi nastavitvami 

ime ikone 

pomen 

Pri ustvarjanju nove datoteke lahko izbiramo med praznim delovnim 

zvezkom ali že narejeno predlogo. Dodatne predloge se nahajajo na 

Microsoftovi spletni strani. 

Odpiranje in iskanje datotek s pomočjo pogovornega okna Odpri. 

Nazadnje uporabljene datoteke so prikazane v desnem okvirju. 

Privzeto ime pri shranjevanju delovnega zvezka je Zvezek1, razen če 

že prej ni bil poimenovan drugače. 

Z ukazom Shrani kot lahko spremenimo ime delovnega zvezka ter 

tudi tip zapisa v katerem bodo shranjeni podatki. Ukaz je 

enakovreden tipki F12. 

3


Ukaz Natisni nam v oknu Predogled in tiskanje dokumenta pokaže 

tri ikone, ki omogočajo dodatne nastavite glede priprave na tiskanje 

in samega tiskanja. 

Datoteki lahko dodamo dodaten opis lastnosti (avtor dokumenta, 

ključne besede, osebne informacije …). Dodani atributi v dokumentu 

nam pomagajo pri kasnejšem iskanju le-tega. 

V pogovornem oknu Priprava dokumenta za distribucijo lahko 

dokument še: šifriramo, omejimo dostop do vsebine drugim osebam, 

dodamo elektronski podpis, označimo dokument kot končno verzijo. 

Izbiramo lahko med štirimi možnimi načini pošiljanja delovnega 

zvezka drugim uporabnikom preko medmrežja. 

Možni načini objave Excelove datoteke s pomočjo medmrežja. 

Zapiranje delovnega zvezka. Če se je vsebina datoteke od zadnjega 

shranjevanja spremenila nas program pred zaprtjem na to tudi 

opozori. 

Dodajanje ukazov v orodno vrstico za hitri dostop 

Večina ukazov, ki jih uporabljamo v Excelu, se nahaja na trakovih. Kljub temu se v 

vsakdanjem delu srečamo s primeri, ko se je potrebno pri delu s preglednico premikati med 

večimi ravni uporabniškega vmesnika, kar posledično pomeni veliko klikanja in iskanja 

ikon. Če določen ukaz pogosto uporabljamo je smiselno, da ga dodamo v vrstico za hitri 

dostop. Tako bo le-ta vedno viden in dosegljiv. 

Opis postopka: (gumb) Office (gumb) Excelove možnosti (ukaz) Prilagajanje 

4

Microsoft® Excel® 2007 – Upravljanje z delovnimi listi 

2. UPRAVLJENJE Z DELOVNIMI LISTI 

Excelov delovni zvezek privzeto vsebuje tri delovne liste (List1, List2 in List3), ki jih lahko 

prilagodimo našim potrebam. Delovne liste je možno dodajati, brisati, premikati, 

preimenovati, skrivati, barvno označiti ali zaščititi pred spreminjanjem vsebine. Nazornejša 

razporeditev in prikaz podatkov, ki se nahajajo na enem ali več delovnih listov, je eden izmed 

glavnih ciljev prikazovanja podatkov s pomočjo elektronskih preglednic. Z večanjem količine 

podatkov in posledično števila listov na katerih so ti podatki shranjeni, dobi pravilni pristop k 

organiziranem svoj pravi pomen. 

Osnovni ukazi za delo z delovnimi listi se nahajajo v priročnem meniju, ki je dosegljiv preko 

desnega miškinega klika, so naslednji: 

Vstavi … vstavljanje novih delovnih listov. 

Izbriši … brisanje delovnih listov. 

Preimenuj … preimenovanje delovnega lista. 

Premakni ali kopiraj … premikanje / kopiranje 

označenega delovnega lista na drugo mesto v tem 

ali drugem delovnem zvezku. 

Ogled kode … odpre se okno urejevalnika 

Microsoft Visual Basic . 

Zaščiti list … zaščiti list pred nepooblaščeni 

spreminjanjem vsebine. 

Barva jezička … barvanje jezičkov. 

Skrij / Razkrij … skrivanje / razkrivanje listov. 

Izberi vse liste … izberemo vse delovne liste 

enega delovnega zvezka. 

Videz delovnega lista 

Izbira pogleda na delovni list se nahaja v orodni vrstici Ogled, ki je del statusne vrstice. V 

novi verziji Excela so dodali še pogled Postavitev strani. Sedaj lahko izbiramo med tremi 

možnimi pogledi: Navaden, Postavitev strani in Predogled preloma strani. 

Pogled Postavitev strani prikaže robove strani na vrhu in ob strani. S pomočjo ravnil lahko 

prilagodimo rob tiskanja dokumenta, prav tako pa je možno enostavno dodajanje glave in 

noge. 

5


Več nastavitev pogleda postavitve strani se nahaja na kartici 

Ogled v skupinah Pogled zvezka in Pokaži/Skrij. 

Vstavljanje in brisanje delovnih listov 

Excel privzeto prikaže delovni zvezek s tremi delovnimi listi. V mnogih primerih to ni dovolj. 

Zato je možno kasneje dodatno vstavljati ali brisati delovne liste. Obe dejanji lahko izvedemo 

s pomočjo priročnega menija, ki je dosegljiv preko desnega klika na jezičku poljubnega 

delovnega lista. 

Vstavljamo, brišemo in urejamo lahko več delovnih listov hkrati. Ko 

izbiramo liste moramo pritisniti tipko CTRL in izbrati želene liste. 

Če želimo izbrati več priležnih delovnih listov, kliknemo na prvi list, 

pritisnemo tipko SHIFT ter kliknemo na zadnji list, oziroma njegov jeziček. 

V pogovornem oknu Excelove možnosti imamo pri možnostih gumba 

Priljubljeno tudi nastavitev števila prikazanih listov. 

Opis postopka (gumb) Office | (gumb) Excelove možnosti | (ukaz) 

Priljubljeno 

6


Preimenovanje in premikanje med delovnimi listi 

Privzeto ime za delovne liste je List oziroma Sheet. Kadar količina podatkov presega vidni 

obseg zaslona, postane urejanje podatkov nepregledno, se zelo hitro izgubimo v množici 

podatkov. S pravilno razporeditvijo podatkov in poimenovanjem listov postane iskanje in 

prikaz podatkov prijaznejši in nazornejši. 

Ime delovnega lista spremenimo z dvoklikom na jezičku lista, lahko pa uporabimo ukaz 

Preimenuj, ki se nahaja v priročnem meniju. Ko vtipkamo novo ime pritisnemo tipko Enter 

ali kliknemo z miško na poljubnem delu elektronske preglednice. 

Pri delu z Excelovimi delovni zvezki se lahko zgodi, da vsi listi trenutno niso vidni. Omenjen 

"problem" je opazen pri večjem številu delovnih listov ali uporabi dolgih imen listov. Takrat 

za premikanje med delovnimi listi uporabimo enega izmed naslednjih treh načinov: 

premikanje med delovnimi listi s pomočjo tipkovnice (CTRL + PgDn ali PgUp), 

hitro premikanje s pomočjo gumbov nad vrstico stanja ali 

izbiro delovnega lista iz priročnega menija. 

Premikanje delovnih listov 

Z ustrezno razporeditvijo delovnih listov dosežemo večjo preglednost podatkov na celotnem 

delovnem zvezku. Premikanje, enega ali več delovnih listov, izvedemo s pomočjo levega 

miškinega gumba. Izbrani list "primemo" in ga premaknemo na želeno mesto. 

7


Dodatno nazornost dosežemo s spreminjanjem (dodajanjem) barve posameznim jezičkom. 

Tudi tako lahko smiselno "združujemo" podatke na različnih delovnih listih. 

Premikanje po delovnem listu s pomočjo tipkovnice 

Pri vsakdanjem delu z elektronskimi preglednicami naletimo na primere, kjer je obseg 

podatkov mnogokrat večji od širine (dolžine) zaslona. Zato se moramo, če jih želimo videti v 

celoti, premikati po njem. Premikanje po listu je možno tako z miško, preko navpičnega ali 

vodoravnega drsnega traku, kot s tipkovnico. Pri premikanju s tipkovnico imamo na 

razpolago več načinov: 

tipka 

dejanje (premik) 

↑, ←, →, ↓ premikanje po celicah (smerne tipke) 

PgUp ali PgDn 

premikanje po straneh (ena stran) navzgor in navzdol 

Alt + (PgUp ali PgDn) premikanje po straneh (ena stran) levo in desno 

Enter 

premik za eno celico navzdol 

Tab(ulator) 

premik za eno celico na desno 

Shift + Tab 

premik za eno celico na levo 

Ctrl + End 

premik v zadnjo uporabljeno celico (skrajno desno) na 

delovnem listu 

Ctrl + Home 

premik v celico A1 

Ctrl + (↑, ←, →, ↓) premik v različne skrajne kote delovnega lista 

Na delovnem listu se nahaja 17.179.869.184 celic! Razporejene so v 16.384 (ali 

2 14 ) stolpcev in 1.048.576 (ali 2 20 ) vrstic. 

V posamezno celico lahko v vnosno vrstico vpišemo največ 32.767 znakov, kar je 

okoli 30 strani besedila. Kljub temu v celici ni vidnih več kot 1024 znakov. 

Skrivanje delovnih listov 

Liste delovnega zvezka lahko tudi skrijemo in tako preprečimo uporabniku, da bi videl 

podatke, ki se nahajajo na listu. Skriti podatki se lahko kadar koli s pomočjo ukaza Razkrij 

ponovno prikažejo in po potrebi spremenijo. 

8


Če je dokument – delovni zvezek zaščiten posameznih listov ne moremo skrivati. 

Vstavitev slike v ozadje delovnega lista 

Na grafično podobo vpliva tudi ozadje delovnega lista. Zato lahko v ozadje vstavimo 

poljubno sliko in tako popestrimo prikazane podatke. 

Opis postopka: (kartica) Postavitev strani (skupina) Priprava strani (ukaz) Ozadje 

9

Microsoft® Excel® 2007 – Vnos, urejanje in oblikovanje podatkov 

3. VNOS, UREJANJE IN OBLIKOVANJE PODATKOV 

Vnos, urejanje in oblikovanje podatkov je v Excelu zelo enostavno in preprosto opravilo. Pri 

vnašanju in kasnejšem urejanju podatkov moramo upoštevamo, da bodo podatki predstavljeni 

v razumljivi in nazorni obliki tako za nas kot tudi druge uporabnike. V mislih nimamo samo 

podatke v tabeli ampak tudi druge grafične elemente. 

Največ izboljšav glede urejanja podatkov v primerjavi s starejšimi verzijami Excela je bilo 

narejenih pri pogojnem oblikovanju, tako da je sedaj možno bolj natančno postavljanje 

pogojev. Prav tako imamo na razpolago mnogo več barvnih shem in slogov za natančnejši in 

nazornejši prikaz. 

Vnos podatkov v celice 

Najpogostejši način vnašanja podatkov je vpisovanje neposredno v celice, lahko pa 

uporabimo tudi vnosno vrstico. Celice, v katere vnašamo podatke, imajo točno določene 

naslove, ki so sestavljeni iz oznake stolpca in oznake vrstice (vsaka celica se navezuje na tri 

stvari: na naslov (B2), vsebino (Breda) in samim prikazom). Vneseni podatki v celicah so 

lahko različnih oblik in sicer kot: številka, besedilo, komentar, datum, čas, formula ali 

funkcija. Vnos lahko poteka preko vnosne vrstice ali neposredno v celico. 

Celica, v katero vpisujemo podatek, se temneje obrobi, vpisano besedilo pa se istočasno 

prikazuje tako v celici kot tudi vnosni vrstici. V primeru, da želimo vsebino celice naknadno 

urejati, brez nevarnosti brisanja vsebine, pritisnemo tipko F2. Po končanem vnosu potrdimo 

zapis s pritiskom na tipko Enter ali Tab. 

Novost pri oblikovanju vsebine celic je prikaz mini orodne vrstice. 

Aktiviramo je z desnim miškinim klikom. 

10


Če želimo v celici uveljaviti prelom besedila (zapis v celici vsebuje več 

vrstic) se najprej postavimo v želeno celico ter začnemo pisati besedilo. Ko 

želimo narediti prelom – pisati v novo vrstico pritisnemo kombinacijo tipk 

Alt + Enter. Postop ponovimo za vse preostale vrstice. 

Ukazi za osnovno oblikovanje podatkov 

V povezavi z vnosom, urejanjem in oblikovanjem podatkov se najpogosteje uporabljajo 

osnovni ukazi, ki se nahajajo v kartici imenovani Osnovno. Glavni in najpomembnejši ukazi 

se nahajajo v skupinah Pisava, Poravnava in Število. 

skupina 

pomen 

Ukazi za lepljenje, rezanje in kopiranje besedila in grafičnih objektov. 

Ukaz Preslikovalnik oblik omogoča uveljavljanje že narejenih oblikovnih 

slogov nad eno ali več celicami, ki še niso oblikovane. 

Ukaz Posebno lepljenje vsebuje dodatne ukaze pri lepljenju besedila ali 

grafičnih objektov. 

Ukazi za izbiro: tipa, velikosti in slogov pisave. 

Spreminjamo lahko tudi barvo ozadja in barvo pisave. 

Označene celice lahko tudi obrobimo. 

Ukazi v skupini Poravnava omogočajo vodoravno ali 

navpično poravnavo besedila. Besedilo v celicah lahko 

zamikamo ali pišemo pod kotom. Program omogoča spojiti 

več, med seboj povezanih celic. 

Številski podatki imajo pri grafičnem prikazu ali računanju velik 

pomen. Zaradi tega obstaja v Excelu mnogo možnosti pri izbiri 

želenega videza številk. 

Ukaz za pogojno oblikovanje podatkov ter grafično 

oblikovanje celic. 

11


Pri delu s celicami lahko naknadno vstavljamo, brišemo ali spreminjamo 

nastavitve celic, vrstic ali stolpcev. 

Ukazi za iskanje in urejanje podatkov. Ikona sum nam omogoči 

dostop do nekaterih najpogosteje uporabljenih funkcij. 

Dodatne možnosti oblikovanja vsebine celic 

Skupine Pisava, Poravnava in Število, ki se nahajajo na kartici Osnovno, imajo v desnem 

spodnjem kotu zaganjalnik pogovornega okna Oblikovanje celic. V tem pogovrnem oknu se 

nahajajo dodatni ukazi za oblikovanje in urejanje besedila. 

Oblikovanje vsebine celic 

Celicam, ki predstavljajo naslovno vrstico ali naslovni stolpec, delne ali končne rezultate ali 

vsebujejo druge pomembne vrednosti v tabeli, z dodatnim oblikovanjem poudarimo njihov 

pomen. Tako dodatno poudarimo njihovo vlogo pri nazornejši predstavitvi podatkov. 

Z enostavnim spreminjanjem velikosti in tipa pisave, spreminjanjem barve pisave in/ali barve 

ozadja, obrob celic, pogojnega oblikovanja … lahko ustvarimo nazorno oblikovane tabele. 

12


Oblikovno je možno istočasno vplivati na več celic in / ali delovnih 

listov. Celice, oziroma liste najprej označimo s pomočjo tipke Ctrl ter 

nato izvedemo želeno opravilo. 

Izbira in označevanje vsebine celic 

Kadar želimo hkrati vplivati na več celic naenkrat je najenostavnejša rešitev v izbiri ustreznih 

celic in njihovem poimenovanju. Obseg podatkov (ang. range) predstavlja enega ali več 

pravokotno označenih skupin celic pri čemer je posamezen blok podatkov definiran z dvema 

celicama (leve zgornje in desne spodnje), ki sta ločeni z dvopičjem. Označene celice se lahko 

nahajajo na različnih mestih delovnega lista. 

Pri označevanju več različnih blokov celic uporabimo tipko Ctrl. Prikazan označen obseg celic 

vsebuje bloke celic: B2:C4, E2:E3 in F4:F5. 

Ime bloka podatkov ne sme vsebovati presledka. Prav tako niso 

dovoljeni nekateri posebni znaki! 

V delovnem zvezku se lahko ime bloka uporabi samo en krat! 

13


Uporaba tem 

Izdelava vizualno privlačnih podatkovnih tabel predstavlja "dodano vrednost" pri urejanju in 

prikazu podatkov. Uporaba ukazov za oblikovanje na karticah Osnovno in Vstavljanje, ki 

smo jih obravnavali na začetku poglavja, omogočajo osnovno oblikovanje, vendar končni 

rezultat ni primerljiv z možnostmi, ki jih imamo če uporabimo teme. 

Excel ima vgrajenih veliko 

kakovostnih tem, ob tem pa je 

mogoče temo samostojno 

izdelati ali jo poiskati preko 

spleta (Microsoft Online). V 

okviru izbrane teme lahko 

kasneje spreminjamo barvo, 

pisave in grafične učinke 

izbranim temam … Omenjeni 

učinki pridejo še posebej do 

izraza, če jih uporabimo z 

Oblikami in SmartArt-om, 

ki se nahajata na kartici 

Vstavljanje. 

Lastno oblikovane teme lahko 

shranimo in jih kasneje 

uporabljamo ali pa jih damo v 

uporabo drugim uporabnikom. 

Opis postopka: (kartica) Postavitev strani (skupina) Teme (ukaz) Teme 

Hitrejši način vnosa podatkov v celice 

Pri vnašanju podatkov nam program želi pomagati na "najboljši" možni način. Tako se nam, 

ko začnemo vpisovati v celico, prikaže celoten zapis, ki ga potrdimo s pritiskom na tipko 

Enter (pomik navzdol) ali Tab (pomik na desno). Pri premikanju lahko uporabimo tudi 

smerne (kurzorske) tipke. 

14


Do omenjene lastnost lahko 

pridemo tudi na drugi način. 

Postavimo se v naslednjo 

celico pod že narejen 

seznam, pritisnimo DMG in 

izberemo ukaz Izberi s 

seznama. Prikaže se celoten 

seznam zapisov med katerimi 

lahko izbiramo. 

Komentarji 

Urejenost podatkovnih tabel v preglednicah v veliki meri prispeva k večji nazornosti ter 

lažjemu delu in hitrejšemu delu. V veliko pomoč nam je ukaz Komentarji, s pomočjo 

katerega na kratko opišemo pomen, oziroma vsebino celice. 

Besedilo v komentarjih lahko oblikujemo podobno kot ostala besedila! 

15


Komentarje uporabljamo predvsem za naslovne celice ter formule in funkcije. Lep 

primer uporabe komentarjev je obrazec za napoved dohodnine izdelan v Excelu. 

Opis postopka: (kartica) Pogled (skupina) Komentarji 

Vstavljanje dodatnih vrstic in stolpcev 

Tabelo lahko kadarkoli dodamo ali izbrišemo eno ali več vrstic in / ali stolpcev ter tako 

razširimo ali skrčimo tabelo podatkov. Najpreprostejši način je uporaba ukaza Vstavi, ki se 

nahaja na kartici Osnovno. Pred izvršitvijo ukaza moramo označiti želeno vrstico (stolpec). 

Do iste rešitve bi lahko prišli tudi po drugi poti. Izbrano vrstico (stolpec) označimo s klikom 

na naslov (številka za stolpce ali črka za vrstice) ter pritisnemo desni miškin gumb in 

izberemo ukaz Vstavi. Na isti način lahko zbrišemo nepotrebno vrstico. 

Opis postopka: (kartica) Osnovno (skupina) Celice (ukaz) Vstavi 

Vstavljanje stolpca / vrstice je možno izvesti tudi s pomočjo naslednjega zaporedja 

tipk na tipkovnici Ctrl in + ali –. Predhodno je potrebno označiti celoten stolpec / 

vrstico. 

V primeru, da namesto stolpca / vrstice označimo samo celico in pritisnemo 

izbrano kombinacijo, se nam odpre okno Vstavi (za +) ali Izbriši (za -), ki 

premakne preostale celice v ustrezno smer, glede na izbran ukaz. 

16


prikazani nastavitvi sta privzeti vrednosti 

Vstavimo lahko tudi več vrstic (stolpcev) naenkrat. Označiti moramo le število 

vrstic (stolpcev), ki jih želimo vstaviti ter pritisniti DMG. Iz priročnega menija 

nato izberemo ukaz Vstavi. 

Določanje širine in višine stolpca in / ali vrstice 

Pri delu s tabelami želimo včasih, predvsem zaradi boljše nazornosti prikazanih podatkov, 

prilagoditi velikosti celic, oziroma pripadajočih vrstic ali stolpcev. Prilagajanje se lahko 

izvede na dva načina: 

Z miško, kjer se postavimo na rob označene vrstice ali stolpca, pritisnemo LMG ter 

razširimo ali zožimo označen stolpec. Pri premikanju je izpisana trenutna širina stolpca 

(višina vrstice). 

S tipkovnico preko zaporedja ukazov. Postopek je sicer počasnejši, vendar omogoča 

natančnejšo nastavitev širine (višine). 

Prilagoditev s pomočjo miške 

Prilagoditev z vnosom natančne vrednosti 

17


Če želimo hkrati vplivati na širino več kot enega stolpca (vrstice), jih moramo 

predhodno vse označiti ter nato izvesti potrebno zaporedje ukazov. 

Excel včasih samodejno ne razširi vsebino celice, ampak namesto prave vsebine 

"napolni" celico z znaki #. V takšnem primeru pomaga le ročna razširitev vrstice 

ali stolpca. Omenjen problem se pojavi predvsem pri lepljenju vsebin iz drugih 

dokumentov. 

Posebna oblika poravnave je t. i. 

samodejno poravnavanje stolpcev. 

Izvedemo ga tako, da se z miško 

premaknemo na rob naslovne celice 

(sprememba oblike kurzorja) ter dva 

krat hitro kliknemo nanj. Izbrani 

stolpec se razširi, oziroma zoži na 

dolžino vsebine najdaljše celice v 

vrstici. 

Skrivanje vrstic in stolpcev 

Skrivanje vrstic in / ali stolpcev omogoči prikaz dela celotne tabele podatkov. Če so označeni 

poda 

18


Možnost skrivanja vrstic ali stolpcev lahko zelo koristno uporabimo v povezavi s 

formulami in funkcijami, ki jih podrobneje obravnavamo v 5. poglavju. Pri 

računanju lahko nekatere vrste podatkov, ki se nahajajo v posameznih vrsticah ali 

stolpcih, skrijemo in naredimo s tem izpis bolj pregleden. 

Opis postopka: Z DMG kliknemo na glavo stolpca. V padajočem meniju si 

izberemo ukaz Skrij (Razkrij). 

Skrijemo lahko tudi celoten delovni zvezek. Če imamo shranjene skrite 

preglednice in zapremo delovni zvezek, nas program vpraša, kaj naj naredi s tem 

delovnim zvezkom. 

Opis postopka: Okno Skrij 

Ukazi: Prilepi, Izreži, Kopiraj in Preslikovalnik oblik 

Ukaze Izreži, Kopiraj in Prilepi uporabljamo, kadar želimo iste podatke čim hitreje vnesti na 

različna mesta delovnega lista istega ali drugega delovnega zvezka. Podatke lahko prenesemo 

tudi v nekatere druge programe in obratno. 

Različne možnosti ukaza Prilepi. 

Posebno pozornost je potrebno posvetiti ukazu 

Posebno lepljenje … 

19


Lepljenje vsebine s pomočjo ikone. 

Pri lepljenju kopiranih podatkov le-ti ohranijo 

svojo obliko (spremeni se le širina celic). Če 

želimo, da pri lepljenju ne pride do takšnih 

sprememb, kliknemo na gumb (ikono) 

Možnosti lepljenja ter izberemo želen ukaz. 

Ukaz posebno lepljenje je 

mnogo "močnejši" od ukaza 

prilepi, saj omogoča, da 

izberemo katere lastnosti celice 

želimo prilepiti. Na ta način 

lahko odpravimo nekatere 

pomanjkljivosti, ki jih povzroči 

ukaz Prilepi. 

Označeno vsebino lahko poljubno krat prilepimo, vse dokler imamo označen blok 

podatkov – izvorni vir lepljenja. Preklic (blokado) ukaza prilepi dosežemo s 

klikom na celico izven označenega bloka podatkov in pritisnemo tipko Esc. 

Pisarniški paket MS Office ima še eno zanimivo možnost kopiranja podatkov, npr. 

Excelovih tabel Namesto pritiska tipke PrtSc (PrintScreen) kjer se posnetek 

zaslona obravnava kot slika, lahko s pritiskom na tipko SHIFT in izbiro menija 

Urejanje dostopamo do ukaza Kopiraj sliko, ki označen del preglednice prenese 

v odložišče, ne kot besedilo ali zaslonsko sliko z nizko ločljivostjo, ampak kot 

sliko z enako ločljivostjo kot je privzeta nastavitev tiskalnika. Le ta je mnogo 

boljše kakovosti. 

20


Iskanje in zamenjava besedila 

Podatki, ki smo jih vnesli (zapisali in shranili) v delovni zvezek niso trajni ampak se lahko 

tudi spreminjajo. Da bi lahko čim hitreje prišli do iskanih podatkov in jih po potrebi 

spremenili imamo v Excelu na razpolago dve orodji: najdi in zamenjaj. 

21


S pritiskom na gumb Možnosti lahko izbiramo med dodatnimi možnosti. 

Poenostavljeno bi dejali, da z omenjenim gumbom izbiramo med 

enostavnejšim in zahtevnejšim načinom iskanja in zamenjave podatkov. 

Oblikovanje glave in noge dokumenta 

Urejanje natisnjenih podatkov je mnogo enostavnejše in nazornejše, če so opremljeni z 

ustreznim besedilom. Najosnovnejše podatke (naslov naloge, datum, št. strani ...) vpišemo kar 

v glavo in / ali noge dokumenta. V glavo ali noge, kar je sicer manj običajno, lahko vstavimo 

tudi sliko. Napisano besedilo je vidno v predogledu tiskanja in seveda pri natisnjenem 

besedilu. 

Samostojno oblikovanje glave in / ali 

noge dokumenta je možno s pritiskom 

na gumb Glava po meri, oziroma 

Noga po meri. 

22


ikona pomen ikona pomen 

Nastavitve za pisavo 

Prikaz poti do trenutne datoteke 

Vstavitev številke trenutne strani 

Prikaz imena trenutne datoteke 

Vstavitev številke zadnje (končne) strani Prikaz imena trenutnega delovnega lista 

Vstavitev današnjega datuma 

Vstavitev slike preko okna Vstavi sliko 

Vstavitev trenutnega časa (ure in minute) Možnost "dodatnega" oblikovanja slike 

Oblikovanje glave po meri. Vpisano besedilo je lahko na: levi, sredinski ali desni strani odseka. 

Oblikovanje noge po meri. Vpisano besedilo je lahko na: levi, sredinski ali desni strani odseka. 

Če želimo, da bo besedilo napisano v glavi in nogi dokumenta vidno na več listih, jih 

moramo pred vnosom besedila (oblikovanjem glave) označiti. 

23



pomen 

Preklop traku za vnašanje podatkom med glavo in nogo dokumenta 

Vstavljanje 

dodatnih 

informacij v glavo 

in nogo 

dokumenta. 

Prekop med vnosnim poljem za glavo in nogo dokumenta. 

Dodatne nastavitve pri prikazu 

informacij dokumenta. 

Pogojno oblikovanje 

Pogojno oblikovanje uporabimo, ko želimo vizualno raziskati in analizirati podatke ter odkriti 

vzorce in smernice podatkov in njihovih medsebojnih povezav. Pri vprašanjih tipa: kakšne so 

smernice javnomnenjskih raziskav v zadnjih petih letih, kakšna je starostna struktura 

prebivalstva neke regije, kateri študenti prvega letnika imajo najboljše / najslabše rezultate … 

uporabljamo pogojno oblikovanje, saj nam olajša poiskati odgovore na postavljena vprašanja. 

Pogojno oblikovanje spremeni nastavitve vsebine in oblike celic na osnovi postavljenih 

kriterijev. Celice so lahko besedilne, datumske, časovne ali številske vrednosti. Nad 

posamezno celico ali blokom celic lahko izvedemo več pogojev! 

24


Pravila za označevanje celic… postavljanje pogojev za 

iskanje ujemanja številskih vrednosti in besedila. Ukaz 

omogoča tudi iskanje in označevanje podvojenih vsebin 

celic 

Zgornja/spodnja pravila… iskanje številskih vrednosti, 

ki ustrezajo danim pogojem. 

Podatkovne vrstice… grafični (palični) prikaz v samih 

celicah imenovan tudi dvobarvna lestvica; vrednosti 

morajo biti številskega tipa pri čem odtenki barve 

predstavljajo nižje ali višje vrednosti. 

Barvna merila… grafični (palični) prikaz številskih 

vrednosti v samih celicah imenovan tudi tribarvna 

lestvica; barvni razpon se določi na osnovi velikosti 

števil. Priročno pri prikazu: temperatur, poseljenosti, 

količine padavin … 

Nabori ikon… ikonski prikaz (3, 4 ali 5 ikon) števil; 

števila se grupirajo v intervale, glede na število ikon. 

Spodnji trije ukazi se uporabljajo za spreminjanje obstoječih pravil pogojnega oblikovanja! 

Pri vsaki izmed predstavljenih možnosti imamo na koncu spustnega seznama ukaz Več 

pravil, kjer lahko spreminjamo posamezne nastavitve. 

25

Microsoft® Excel® 2007 – Izdelava in urejanje grafikona 

4. IZDELAVA IN UREJANJE GRAFIKONA 

V Excelu lahko številčne podatke v tabeli prikažemo tudi v grafični obliki s pomočjo 

grafikonov. V primerjavi tabele z grafičnim prikazom, ki vizualno prikaže razmerja in 

primerjave med posameznimi skupinami podatkov, je slednji prikaz mnogo bolj nazoren in 

tudi lažje (hitreje) berljiv. Mnogokrat šele z grafikonom prikazani podatki omogočijo 

prepoznavnost vzorcev in odnosom med podatki. 

Grafikon ustvarimo tako, da najprej označimo želene celice v tabeli, nato izberemo kartico 

Vstavljanje v skupini Grafikoni ter si med ponujenimi grafikoni izberemo ustreznega. 

Ustvarjen grafikon je vedno dinamičnega tipa. Vsaka sprememba podatkov se samodejno 

prikaže tudi grafično. Spremembe se upoštevajo le v okviru podatkov, ki smo jih predhodno 

označili pri risanju grafikona. 

Območje označenih podatkov je vidno, če kliknemo na grafikon. 

Obstaja več definicij, kaj je grafikon. Ena bolj natančno definiranih je tale:" Grafikon pomeni 

grafično predstavitev podatkov. Z uporabo elementov (npr. stolpcev, palic, krogov ali črt) 

prikazuje grafikon nize številskih podatkov v grafični obliki. 

Izbira ustreznega grafikona 

Excel vsebuje široko paleto grafikonov s katerimi lahko na različne načine prikažemo različne 

tipe podatkov. Ko ustvarjamo ali spreminjamo obstoječe grafikone lahko izbiramo med 

številnimi vrstami grafikonov (npr. palični grafikon) in njihovimi podvrstami (npr. 100 

odstotno naložen vodoravni valjasti grafikon). Program nam omogoča tudi, da v enem samem 

grafikonu uporabimo več vrst grafikonov in ustvarimo t.i. kombinirani grafikon. 

26


S pritiskom na puščico desnem v spodnjem delu skupine Grafikoni dobimo prikaz vseh 

preostalih (pod)vrst grafikonov. 

Vrste grafikonov 

Grafični prikaz, glede na tip podatkov, zahteva uporabo različnih vrst grafikonov. V Excelu 

lahko izbiramo med mnogimi grafikoni, ki pokrivajo različna področja dela. Vsak grafikon pa 

ima še na voljo še dodatne podvrste – izpeljanke iz osnovnih vrst. 

vrsta grafikona 

stolpčni 

palični 

črtni 

tortni 

raztreseni 

ploščinski 

kolobarni 

polarni 

področje uporabe 

Univerzalni grafikoni za 2D in 3D prikaz različnih primerjav med skupinami 

} 

podatkov v navpični / vodoravni obliki. Primerni so tudi za prikaz 

spreminjanja vrednosti v določenem časovnem obdobju. 

Z njihovo pomočjo prikazujemo trende gibanja predvsem z vidika spremembe 

podatkov po času. Prikaz je možen s točkami (markerji) ali črtami, ki 

povezujejo posamezne točke. 

Uporablja se za predstavitev odstotkovnega načina, oziroma prikaza 

sorazmerne velikosti posameznih elementov v odnosu do celote (vsota 

vrednosti vseh elementov). Za prikaz lahko uporabimo samo podatke iz enega 

stolpca / vrstice. 

XY (raztreseni) grafikon prikazuje odnos med številskimi vrednostmi v več 

nizih podatkov. Pri teh grafikonih morata biti X in Y obvezno številski 

vrednosti; v nekaterih primerih je X neodvisna in Y odvisna spremenljivka. Za 

posamezen X imamo lahko tudi več vrednosti Y s čemer se XY grafikon 

bistveno razlikuje od črtnega grafikona. 

Te grafikone uporabljamo v primeru, ko je vsak podatkovni element povezan s 

celoto po času ali zvrsti. Podatke lahko prikažemo v številski ali odstotkovni 

obliki. 

Kolobarni grafikon prikazuje razmerja posameznih vrednosti v odnosu do 

celote. V primerjavi s tortnim grafikonom lahko kolobarni grafikon vsebuje več 

nizov podatkov. 

Polarni grafikon primerja združene vrednosti več nizov podatkov. Grafikon ima 

lahko toliko y osi, kolikor je podatkov na x osi, kar pomeni, da je vsak podatek 

27


površinski 

mehurčni 

borzni 

cilindrični 

stožčni 

piramidni 

na x osi predstavljen z lastno y osjo. Spremembe vrednosti prikazuje glede na 

središčno točko. Takšno obliko grafikona uporabljamo med drugim za analizo 

anket, kadar želimo grafično prikazati razporeditev odgovorov. 

Smiselna uporaba površinskih grafikonov je v primeru, ko želimo najti 

optimalno kombinacijo dveh nizov podatkov. Prikaz je podoben topografskim 

kartam, kjer barve in vzorci predstavljajo področja z istim obsegom vrednosti. 

Mehurčni grafikon primerja med seboj tri vrednosti in je vrsta grafikona XY. 

Velikost mehurčka ali podatkovne oznake (podatkovna oznaka je lahko palica, 

pika, rezina ali kakšen drug simbol na grafikonu) označuje vrednost tretje 

spremenljivke. 

Borzne grafikone najpogosteje uporabljamo za prikaz podatkov o delnicah, 

lahko pa jih uporabimo tudi pri predstavitvi raznih sprememb (nihanje 

temperature skozi leto). 

} 

funkcijsko so podobni stolpčnim in paličnim grafikonom. Od njih se 

razlikujejo po obliki cilindrična, stožčna in piramidna oblika. 

V pogovornem oknu Vstavi grafikon, do katerega pridemo preko ukaza Vse vrste grafikonov, 

se nahajajo vse razpoložljivi (pod)vrste grafikonov. Mapa Predloge v zgornjem delu levega 

okvira vsebuje lastne sloge grafičnega oblikovanja grafikonov. 

Če želimo iz večjega obsega podatkov izbrati le nekatere, moramo pri označevanju 

podatkov (po navadi kar celih stolpcev ali vrstic) držati pritisnjeno tipko Ctrl. 

Alternativen postopek predstavlja možnost skrivanja vrstic ali stolpcev. 

Hitro označevanje podatkov v tabeli, na osnovi katerih bomo oblikovali grafikon, 

dosežemo s kombinacijo tipk Ctrl + * (vendar ne na numeričnem delu 

tipkovnice). Območje označenih celic zajema vse tiste celice, ki se označene 

28


celice (ne)posredno dotikajo. 

Hitri izris grafikona dosežemo s pritiskom tipke F11 (grafikon je prikazan kot 

vgrajen grafikon – prikaz na istem listu) ali Alt + F11 (grafikon je prikazan na 

svojem delovnem listu). Predhodno je potrebno še vedno označiti podatke! 

Urejanje grafikona 

Ustvarjen grafikon je vedno v osnovni obliki. Kadar koli kasneje lahko vedno spremenimo 

različne nastavitve izbranega elementa grafikona. Vse dodatne nastavitve in prilagoditve 

njegovega videza prilagajamo s pomočjo novih treh trakov (jezičkov): Načrt (spremenimo 

vrsto grafikona ali premaknemo mesto grafikona), Postavitev (spremenimo naslov in druge 

elemente grafikona) in Oblika (dodamo barve polnila in spremenimo sloge vrstic). 

Ikone na traku Načrt 


pomen 

Skupina Vrsta vsebuje dva ukaza. Z ukazom Spremeni vrsto 

grafikona hitro zamenjamo grafikon, če ugotovimo, da grafični 

prikaz ne prikazuje dovolj primerno obravnavanih podatkov. Z 

ukazom Shrani kot predlogo pa oblikovan grafikon shranimo kot 

predlogo in jo lahko kasneje uporabljamo. 

Shranjene predloge se, če ne določimo drugače, nahajajo v 

pogovornem oknu Vstavi grafikon, v mapi Predloge. 

Excel pri risanju grafikonov privzeto jemlje podatke iz tabele po 

vrsticah. Podatki iz prve vrstice (po navadi glava podatkovne tabele) 

so tako prikazani na x osi (vodoravna os), podatki iz naslednjih vrstic 

pa so prikazani v grafikonu. Če želimo grafično prikazati podatke po 

stolpcih, moramo je spremeniti prikaz med vrsticami in stolpci. 

V primeru kakršne koli spremembe izvornih podatkov ali 

nepravilnega prikaza s pomočjo ikone Izberi podatke preoblikujemo 

grafikon. Odpre se pogovorno okno Izbira vira podatkov, kjer 

lastnoročno določimo kateri podatki bodo prikazani v katerem delu 

grafikona. 

Ukazi v skupini Postavitve grafikona omogočajo 

postavitev v naprej določenih slogov grafikona in s tem 

prikaz dodatnih informacij o grafikonu (naslov grafikona, 

postavitev legende, dodajanje tabele k grafikonu) z enim 

samim klikom. 

Slogi grafikona so v naprej 

pripravljene predloge, ki 

ponudijo uporabniku hiter 

način grafičnega 

oblikovanja. Nabor predlog 

in njihova funkcionalnost 

29


sta omejeni 

Pri izrisu grafikona se lahko izberemo ali bo prikazan grafikon na istem listu kot 

podatki ali ga želimo imeti bo svoji strani. V tem primeru se premeni tudi ime 

lista. Privzeto ime je Grafikon 1, ki ga lahko kasneje poljubno spremenimo. 

Ikone na traku Postavitev 


pomen 

Kadar koli želimo spremeniti dele grafikona (legenda, navpična 

/ vodoravna os, risalna površina, glavne mrežne črte) si iz 

območja grafikona izberemo ustrezni element. Odpre se 

pogovorno okno s tem imenom in vsemi možnimi 

nastavitvami. 

Zaradi lažjega in bolj nazornega razumevanja prikazanih podatkov 

lahko grafikonom dodamo: slike, razne oblike (puščice, 

matematični liki/telesa, drugi liki poljubnih oblik) in opise v obliki 

polja z besedilom. 

Grafikoni postanejo "polno" funkcionalni 

šele, ko jim dodamo vsebinske oznake v 

obliki: naslova grafikona, naslova 

navpične/vodoravne osi, prikaza podatkov na 

grafikonu ali podatkovne tabele. 

Različne možnosti prikaza in skrivanja (primarnih in sekundarnih) osi ter 

pomožnih črt, ki naredi branje podatkov iz grafikona bolj nazorno. 

Dodatne nastavitve se nahajajo v pogovornem oknu Oblikovanje osi in so 

dosegljive preko ikone Osi (zadnji ukaz Več možnosti za …). 

Pri grafičnem oblikovanju grafikona lahko vplivamo 

(izberemo barvo) na steno in ravnino grafikona, 

vplivamo lahko na risalno površino, grafikon pa 

lahko tudi zavrtimo okoli x (y) osi. 

(posamezne ikone so dosegljive glede na tip 

grafikona) 

Na osnovi danih podatkov v tabeli lahko izvedemo grafični 

prikaz analize podatkov. 

Trendna črta omogoča analizo za preteklo, sedanje in 

prihodnjo obdobje tudi če nimamo na razpolago vseh 

podatkov 

(trendno črto je možno uporabiti samo pri nekaterih 

grafikonih) 

30


Vsak grafikon ima svoje ime. Privzeto je to Grafikon in njegova zaporedna 

številka. Ime grafikona lahko poljubno spreminjamo. 

Ikone na traku Oblika 


pomen 

Izbor posameznega dela grafikona in možnost njegovega nadaljnjega 

spreminjanja. 

Grafične dele 

grafikona 

označimo in jih 

nato poljubno 

barvno in 

oblikovno 

spreminjamo 

Urejanje slogov besedila na grafikonu. Mednje sodijo: 

naslov grafikona, naslovi osi in legend 

Izbira načina prikaza grafikonov v primeru, ko imamo na istem 

delovnem listu več različnih grafikonov ali druge grafične 

elemente (slike, izrezki, SmartArt elemente …). 

Prikaz in spreminjanje velikosti grafikona. Alternativa spreminjanja velikosti 

predstavlja ročno vlečenje ročic na obrobi grafikona do ustrezne velikosti. 

Dodatne informacije o elementih grafikona 

Grafikon je sestavljen iz večjega števila elementov. Nekateri izmed njih so privzeto prikazani, 

druge lahko dodamo, spremenimo ali odstranimo po potrebi. 

Glavni elementi grafikona so: 

1. območje grafikona, 

2. risalna površina grafikona (notranja siva obroba), 

31


3. podatkovne točke podatkovne serije, ki so narisane na grafikonu, 

4. vodoravna in navpična os, 

5. legenda grafikona in 

6. naslov grafikona in osi. 

Vrednost v grafikonih na x, y ali z osi so lahko včasih zelo velike. Zaradi večje 

nazornosti jih je smiselno prikazati brez tisočic (npr.: 245.000 245). V 

pogovornem oknu Oblikovanje celic, jeziček Številke zvrst Po meri vnesemo 

naslednjo obliko #. in s tem odpravimo prikaz tisočic. 

Izdelava učinkovitih grafikonov 

Pri izdelavi in oblikovanju grafikona moramo upoštevati oblikovalske standarde. Ustvarjeni 

grafikoni morajo biti pregledni ter informacijsko hitro razumljivi. Pri nekaterih vrstah 

grafikonov (npr. tortni ali mehurčni) je potrebno uporabiti prilagojeno razporeditev podatkov. 

Samo oblikovanje grafikona zahteva, da upoštevamo naslednja dejstva: 

Izbira ustrezne vrste (podvrste) grafikona – odvisno od podatkov izberemo grafikon, ki 

te podatke nazorno predstavi. Najpogosteje izbrani grafikoni so: stolpčni, palični, črtni in 

tortni. 

Izdelava nazornih oznak – predstavljeni podatki dobijo svojo pravo veljavo šele z 

uporabo jasnih naslovov in drugih oznak na oseh. 

Prikaz želenih podatkov – v grafikonu predstavimo samo podatke, ki so resnično 

zanimivi (potrebni) in ne vseh, ki se nahajajo v tabeli (elektronski preglednici). 

Grafikon mora vsebovati naslov grafikona, naslov vodoravne / navpične osi ter po potrebi 

tudi legendo in podatkovno tabelo. 

32


PRIMERI STOLPČNIH 2D / 3D GRAFIKONOV 

Dodajanje druge y osi – primarna in sekundarna os 

Podatki, ki jih želimo grafično predstaviti, se včasih zelo razlikujejo med seboj. Razlika v 

vrednosti je lahko v razmerju ena proti nekaj deset, sto ali tisoč. Zaradi prevelikih razlik bi bil 

prikaz, takšnih podatkov na istem grafu, nemogoč. V Excelu rešimo takšne primere s pomočjo 

dodajanja druge y osi na grafikonu, ki mora biti 2D oblike. 

Ko imamo graf narisan se podatki enega stolpca zaradi velikostnega faktorja ne vidijo. 

Označimo jih ter si izberemo ukaz Izbrani niz podatkov. V zavihku Os vključimo 

sekundarno os, v zavihku Možnosti pa spremenimo širino vrzeli, saj se grafikona prekrivata. 

33


Prilagajanje kategorije osi x 

Glede na velikost številk, ki jih želimo grafično predstaviti, se vrednost osi x pri grafikonu 

včasih samodejno prilagodi. To po navadi ni dovolj, saj 

želimo včasih podatke grafično prikazati v drugačni obliki 

od prikazane; npr. odstopanju od izbrane vrednosti. V 

takšnem primeru se kot ustrezna rešitev izkaže 

sprememba vrednosti osi x. 

Primer: Zavod je sestavljen iz večih OE (območnih enot) 

s približno istim številom zaposlenih. Vsaka OE bi morala 

mesečno rešiti enako število vlog t.j. 300. Podatki za 

posamezne enote so v tabeli. Prikaži odstopanja od 

zahtevanih normativov s številskimi vrednostmi in nato še 

odstotkovno. 

NAMIG Za pravilni grafični prikaz moramo izbrati razvrstilni stolpčni grafikon 

OE Ljubljana Maribor Celje Kranj Koper 

št. vlog 305 307 283 287 302 

% na normo 101,67% 102,33% 94,33% 95,67% 100,67% 

34

ešene vloge v % 

rešene vloge 


Normativi 

Normativi 

104,00% 

102,00% 

100,00% 

98,00% 

96,00% 

94,00% 

92,00% 

101,67% 

102,33% 

100,67% 

Ljubljana Maribor Celje Kranj Koper 

95,67% 

94,33% 

Območne Enote 

309 

306 

303 

300 

297 

294 

291 

288 

285 

282 

307 

305 

302 

Ljubljana Maribor Celje Kranj Koper 

287 

283 

Območne Enote 

PRIMERI PALIČNIH 2D / 3D GRAFIKONOV 

Področji uporabe stolpčnih in paličnih grafikonov se ne razlikujeta preveč. Prednost uporabe 

paličnih grafikonov pride do izraza pri prikazu časovnih podatkov (ure, dnevi). 

PRIMERI ČRTNIH GRAFIKONOV 

Širša možnost uporabe črtnih grafikonov je na področju statistike (npr.: izris Gaussove 

krivulje). 

PRIMERI TORTNIH GRAFIKONOV 

Odstotkovni prikaz med razmerji posameznih skupin podatkov je najprimernejši s pomočjo 

tortnega grafikona. Posebej zanimiva za podrobnejše analize sta tortni in palični grafikon 

rezine, ki omogočata združevanje manjših vrednosti v celoto in nato njihovo ponovno 

razdelitev v manjšem tortnem / paličnem grafikonu. 

Primer: V zavodu je zaposlenih 187 ljudi v 9 OE. Prikaži delež zaposlenih po organizacijskih 

enotah v odstotkih. Vse OE, ki imajo manj ko 10 zaposlenih naj bodo prikazana v svojem 

grafikonu. 

NAMIG: Podatke je potrebno najprej urediti po padajočem vrstnem redu!! 

35


OE Število zaposlenih 

OE Mb 34 

OE Lj 46 

OE Ce 32 

OE Sg 5 

OE Kk 19 

OE Kp 42 

OE Kr 2 

OE Po 4 

OE Ms 3 

Nastavitve jezička Možnosti 

pogovornega okna Oblikuj nize 

podatkov, kjer lahko vplivamo na videz 

tortnega grafikona rezine. 

PE Kk 

10,16% 

Št. zaposlenih 

PE Ce 

17,11% 

PE Lj 

24,60% 

PE Kp 

22,46% 

PE Mb 

18,18% 

Drugo 

7,49% 

PE Kr 

1,07% 

PE Po 

2,14% PE Ms 

1,60% 

PE Sg 

2,67% 

PRIMERI XY RAZTRESENIH GRAFIKONOV 

Uporabimo jih, ko želimo analizirati odvisnost med dvema skupinama podatkov; npr.: 

odvisnost med porokami in rojstvi, obsegom prodaje in stroški za reklamo, stopnjo 

izobrazbene strukture in ustvarjanju dodane vrednosti izdelkom / proizvodom … 

PRIMERI BORZNIH GRAFIKONOV 

36

vrednost delnice 


Borzni grafikoni imajo ob možnosti prikaza gibanja delnic tudi smiselno uporabo v 

monetarnih prikazih, kot je npr. gibanje valutnega tečaja … Poznamo naslednje podvrste 

borznih grafikonov: 

Končno intervalni grafikon; običajno se uporablja za prikaz gibanja vrednosti delnic. 

Potrebuje tri vrste podatkov; najvišjo, najnižjo in srednjo vrednost delnice. 

Začetno - končno intervalni grafikon; za grafični prikaz potrebuje štiri vrednosti in sicer: 

začetno, najvišjo, najnižjo in končno vrednost. 

Količinsko končno intervalni grafikon; zahteva štiri nize vrednosti: količina, najvišja, 

najnižja in zadnja vrednost. Ker v tem primeru merimo in prikazujemo dve različni enoti 

je potrebno grafikonu dodati sekundarno os. 

Količinsko začetno - končno intervalni grafikon; za prikaz tega grafikona potrebujemo pet 

nizov podatkov: količina, začetna, najvišja, najnižja in zadnja vrednost. 

vrednosti delnic 

datum najvišja najnižja končna 

1.12.07 18,6 € 18,1 € 18,2 € 

2.12.07 18,4 € 17,8 € 18,0 € 

3.12.07 17,8 € 16,5 € 17,7 € 

4.12.07 16,9 € 15,3 € 15,9 € 

5.12.07 18,2 € 17,7 € 18,1 € 

Končno intervalni grafikon 

Tabela s podatki za končno intervalni 

grafikon s prikazano najvišjo, najnižjo in 

končno vrednostjo delnice glede na 

tedensko poslovanje. 

Gibanje delnic 

19 

18,5 

18 

17,5 

17 

16,5 

16 

15,5 

15 

1.12.07 2.12.07 3.12.07 4.12.07 5.12.07 

datum 

loti 1 in njihova vrednost 

datum število najvišja najnižja končna 

1.12.07 80 18,6 € 18,1 € 18,2 € 

2.12.07 85 18,4 € 17,8 € 18,0 € 

3.12.07 72 17,8 € 16,5 € 17,7 € 

4.12.07 93 16,9 € 15,3 € 15,9 € 

Količinsko končno intervalni grafikon 

Tabela s podatki za količinsko končno 

intervalni grafikon s prikazano količino 

(številom) delnic, najvišjo, najnižjo in 

končno vrednostjo delnice glede na 

1 Lot je enota za "merjenje" delnic. En lot je ena delnica. 

37

število delnic 

vrednost delnice 


5.12.07 62 18,2 € 17,7 € 18,1 € tedensko poslovanje. 

Gibanje delnic 

95 

90 

85 

80 

75 

70 

65 

60 

1.12.07 2.12.07 3.12.07 4.12.07 5.12.07 

19 

18,5 

18 

17,5 

17 

16,5 

16 

15,5 

15 

datum 

Kombinirani grafikoni 

Uporaba kombiniranih grafikonov je smiselna, kadar želimo na istem grafikonu uporabiti več 

vrst grafičnih prikazov in tako poudariti različne vrste podatkov. Grafikon lahko npr. 

prikazuje en niz podatkov kot stolpčno vrsto grafikona in drugi niz kot črtno vrsto. 

Del grafikona spremenimo tako, da si ga najprej izberemo ter nato spremenimo njegovo vrsto. 

Dodajanje trendne črte 

Grafični prikaz podatkov ni edina možnost, ki jo omogoča Excel. Na osnovi znanih podatkov 

program nakaže različne možnost gibanja le-teh v prihodnosti. S pomočjo trendne črte lahko 

grafično predvidimo gibanje vrednosti v naprej. Takšno "grafično" analizo imenujemo 

regresijska analiza. 

Prikaz trendne črte za prihodnje obdobje lahko izvedemo na dva načina: 

Označimo le znane, že vnesene, vrednosti. Izberemo in ustvarimo grafikon (npr. črtni), 

ki mu nato dodamo še trendno črto. Trendna črta bo prikazana samo na tistem delu 

grafikona, kjer že imamo podatke. Če želimo imeti prikazano trendno črto tudi za 

38


 

prihodnost (še neznane podatke) moramo v jezičku Možnosti, okna Dodaj trendno 

črto, spremeniti vrednost razdelka Napredovanje. 

Označimo znane vrednosti in vrednosti, ki bi jih želeli dobiti – imeti prikazane. 

Izberemo grafikon (npr. črtni), ki mu nato dodamo še poljubno trendno črto. 

Do dodatnih nastavitev trende črte pridemo najhitreje, če z DMG kliknemo na trendno črto in 

izberemo ukaz Oblikuj trendno črto. Nastavitve trendne črte se razlikujejo glede na izbrano 

vrsto trenda. 

Pri točnosti t. i. "napovedi" smo odvisni od količine in zanesljivosti podatkov, 

časovne dolžine napovedi ter pravilno izbranega tipa gibanja podatkov v 

prihodnosti. Bližja kot je vrednost R 2 številu 1 bolj zanesljiva je trendna črta. Če 

želimo, Excel izračuna koeficient R 2 ter nam ga tudi izpiše. 

Črtne podatke lahko ustvarimo tudi brez grafikona. Funkcije, ki se uporabljajo za 

tovrstno analizo so growth, forecast in trend. 

vrsta trenda 

pomen 

39


eksponentna 

linearna 

logaritemska 

polinomska 

potenčna 

drseče povpr. 

Eksponentna trendna črta je primerna takrat, ko vrednosti podatkov naraščajo 

ali padajo z vedno "večjo hitrostjo". Eksponentna trendna črta mora vedno 

vsebovati le pozitivne vrednosti. 

Linearna, oziroma "ravna" trendna črta prikazuje enakomerno naraščanje ali 

padanje podatkov. 

Uporabimo jo v primerih, ko podatki v začetnem delu (obdobju) hitro 

naraščajo, nato pa se trend upočasni. 

Uporabljamo jo ko podatki nihajo. Stopnja polinoma je povezana s številom 

"nihanj" (minimum in maksimum) krivulje. Npr.: polinomska trendna črta 2. 

stopnje ima en minimum ali maksimum (splošni zapis polinoma je ax 2 +bx+c), 

polinomska trendna črta 3. stopnje ima en minimum in maksimum … 

Potenčna trendna črta se uporablja v primeru, ko podatki naraščajo z določeno 

stopnjo. Če so podatki ničelne ali negativne vrednosti ne moremo ustvariti 

potenčne trendne črte. 

Zgladimo neskladnost podatkov (velika odstopanja od "povprečja") in bolj 

nazorno prikažemo vzorec oziroma trend. Videz (obnašanje) krivulje je delno 

odvisno vrednosti v polju s seznamom Obdobje. Pri izračunu točk za grafični 

prikaz izračunamo povprečno vrednost določenega (vrednost iz Obdobja) 

števila točk. S povezavo teh točk dobimo iskani grafikon. 

Grafični način prikaza podatkov pri nekaterih grafikonih izključuje možnost uporabe 

trendne črte za napovedovanje gibanja podatkov v prihodnosti. Grafikoni, ki 

podpirajo trendne črte so: nenaložen 2D ploščinski, palični, stolpčni, črtni, borzni, xy 

(raztreseni) in mehurčni grafikon. 

Izdelava alfa numeričnega grafikona 

V posameznih primerih prisotni grafikoni ne ustrezajo našim zahtevam glede razpoložljivih 

oblik grafikona. V Excelu je možno oblikovati preprost a učinkovit in nazoren alfa numerični 

grafikon, ki za prikaz uporablja kar simbole. 

Funkcija, ki spremeni številčna vrednosti v izbrane simbole se imenuje rept. 

Sintaksa =rept("besedilo";št_ponovitev) 

besedilo … znak ali zaporedje znakov, ki se bodo ponovili 

št_ponovitev … pozitivno število ponovitev za besedilo 

primeri: 

a) =rept("-";3) izpiše --- 

b) =concatenate(rept("****-";3);right(B2;4)) z zvezdicami prekrije prve tri dele številk 

c) =concatenate(rept("";trunc(c3/5));rept("";mod(c3;5))) 

40


Vsaka rešena vloga 

je predstavljena z 

listom papirja. Pet 

listov tvori mapico 

zaradi večje 

nazornosti. 

Funkcija trunc 

nam vrne 

celoštevilčni del pri 

deljenju, funkcija 

mod pa ostanek pri 

deljenju. 

Za prikaz posebnih znakov uporabimo pisave Webdings in Windings. 

Prikaz alfa numeričnih simbolov je še posebej zanimivo in smiselno pri statističnih 

prikazih podatkov, kot npr. št. avtomobilov (televizorjev, radijskih sprejemnikov) 

na 1000 prebivalcev. 

Tiskanje grafikona 

Elektronska preglednica Excel po navadi ob podatkih v tabeli na istem delovnem listu vsebuje 

tudi grafikone, če tega pri izdelavi nismo posebej drugače določili. Pri "navadnem" tiskanju se 

vedno natisneta tako tabela kot grafikon, kar je v nekaterih primerih moteče. Če torej želimo 

imeti natisnjen samo grafikon, brez pripadajoče tabele s podatki, ga je potrebno predhodno 

označiti in nato šele zatem natisniti. 

S pomočjo ukaza Predogled tiskanja lahko primerjamo razliko med "tiskanjem" z 

označenim grafom ali brez označenega grafa. 

Opombe 

 

41

Microsoft® Excel® 2007 – Formule in funkcije 

5. FORMULE IN FUNKCIJE V EXCELU 

Vnos in urejanje formul in funkcij največkrat izvajamo v vnosni vrstici. Glavni namen 

uporabe je odpraviti zamudne in zapletene računske operacije. Pri posamezni izračunih lahko 

uporabljamo tako formule kot funkcije ali celo kombinacijo obeh. Pri računskih operacijah 

smo večinoma omejeni le z iznajdljivostjo, oziroma podrobnim poznavanjem možnosti, ki jih 

omogočajo formule in funkcije. 

Pri računanju s formulami lahko uporabimo dva načina. 

Ročno pisanje formul je hitrejši a zahtevnejši način, saj zahteva natančno poznavanje 

pomena posameznih argumentov. Program nam pri tem primeru pomaga, a le s prikazom 

sintakse (strukture) ukaza. 

Formule je možno ustvariti tudi s pomočjo pogovornega okna Vstavi funkcijo. Gre za 

avtomatizirano opravilo z uporabo čarovnika za delo s funkcijami, kjer preko 

pogovornega okna za izbrano funkcijo vnašamo želene parametre. 

Excel je v novi verziji pridobil tudi nekaj novih funkcij. Mednje sodijo: 

AverageIf, AverageIfs, SumIfs, CountIfs in IfError. 

Ukazi za delo s funkcijami in formulami 

42


Trak Formule ima, v primerjavi s pogovornim oknom Vstavi funkcijo, urejene ikone po 

skupinah, kar omogoča hitrejše iskanje po razpoložljivih formulah. 


pomen 

Prikaz 

združenih 

funkcij po 

pomenu 

S poimenovanjem celice ali skupine celic kot eno (več) 

zložnim imenom naredimo računanje s formulami in 

funkcijami bolj nazorno in pregledno. 

Ukazi za nadzor nad formulami omogočajo spremljanje 

poteka računskega postopka. Z njihovo pomočjo lahko 

hitreje in enostavneje najdemo napako v izračunu. 

Različni načini izračuna formul in funkcij. Privzeta vrednost je nastavljena 

na avtomatični izračun. 

Dodatna Excelova orodja, ki jih lahko uporabimo pri 

računanju. 

Številke in ulomki (Osnovno | Število | (zvrst) Ulomek) 

Računanje s pomočjo formul in funkcij je neločljivo povezano s številskimi vrednostmi. 

Številske vrednosti so lahko predstavljene v različnih oblikah (cela, realna, racionalna … 

števila). Precej neznano dejstvo je, da Excel omogoča zapis ulomka s pomočjo poševne črte, 

ki je sicer simbol za računsko operacijo deljenja. 

Računanje z ulomki poteka enako kot računanje s katero koli drugo številsko vrednostjo. 

V vnosni vrstici je viden decimalni zapis 

ulomka iz celice B2. 

In še matematični zapis 7 32 

7, 6 

Dodatne nastavitve zapisa ulomkov so dosegljive v pogovornem oknu Oblikovanje celic. 

43


Uporaba relativnih in absolutnih naslovov 

Sestavljanje formul in funkcij je povezano s sklicevanjem na posamezne celice in / ali 

območja celic, t. i. izvorne (vhodne) podatke. Če želimo oblikovano formulo ali funkcijo 

uporabiti na večih mestih in jo zato zaradi pohitritve postopka ponovnega sestavljanja kopirati 

ter nato prilepiti na različna mesta v tabeli, lahko pride do težav in napak pri računanju. Da bi 

razumeli vzrok problema je potrebno podrobneje obravnavati način sklicevanja na celice. V 

Excelu poznamo dva načina sklicevanja in sicer: 

relativni način sklicevanja: mesta celic z razdaljami, merjenimi v vrsticah in stolpcih 

ter 

absolutni način sklicevanja: mesta celic v formuli ali funkciji so opisana s točno 

določenimi celicami, podanimi s točno določenimi vrsticami in stolpci. 

Kratka obrazložitev med različnimi načini sklicevanja na celice: 

Relativni sklic A1; če formulo prekopiramo preko vrstic ali stolpcev se relativni sklic 

samodejno prilagodi. Nove formule privzeto uporabljajo relativne sklice. 

Mešani sklic $A1 ali A$1; vsebuje absolutni stolpec in relativno vrstico ($A1) ali 

relativni stolpec in absolutno vrstico (A$1). Če formulo prekopiramo preko stolpca in 

preko vrstice, se relativni sklici samodejno prilagodijo, absolutni pa ne. 

Absolutni sklic $A$1; če formulo prekopiramo preko vrstic ali stolpcev se absolutni 

sklic ne prilagodi. 

premik vsebine 

celice C5 na 

G5 pri 

relativnem 

sklicu 

premik vsebine 

celice C5 na 

G5 pri 

absolutnem 

sklicu 

Excel omogoča enostavno pretvorbo tipov sklicevanja (iz relativnega v absolutni). 

Zadostuje, da označimo del ali celotno funkcijo in pritisnemo tipko F4. 

44


Uporaba računskih operatorjev 

V primeru, da je delo s podatki povezano z računskimi operacijam ali izvajanji povpraševanja 

nad podatki, so obvezno prisotni tudi operatorji. Z operatorji določimo vrsto operacij, prav 

tako pa lahko z njihovo pomočjo sestavimo tudi zahtevnejše formule in funkcije. Operatorje 

delimo na: 

aritmetične operatorje - uporabljajo se za izvajanje osnovnih matematičnih operacij 

operator pomen 

+ seštevanje - znak plus 

- odštevanje - znak minus 

* množenje - znak zvezdica 

/ deljenje - znak poševnica 

^ potenciranje in korenjenje - znak strešica (korenjenje je inverzna - obratna funkcija 

od potenciranja; zaradi tega uporabljamo isti simbol); 

% računanje z odstotki (procentni račun ) 

Primer simbolnega in Excelovega zapisa 

} potenciranja in korenjenja 

3 5 3 

2 2 2^5 

3 

45 

3 

4 

3^4 

primerjalne operatorje - uporabljajo se za primerjavo dveh ali večih vrednosti. Kot logični 

rezultat nam vrne vrednost true ali false 


= je enako 

> je večje 

> = je večje ali enako 

< je manjše 

< = je manjše ali enako 

< > je neenako (različno) 

logične operatorje - uporabljajo se za primerjavo ali negacijo dveh ali večih vrednosti. Kot 

logični rezultat nam vrnejo vrednosti true ali false. 


and logični in 

or logični ali 

5


not negacija 

true in false resnična in neresnična izjava 

Primeri: 

=and(pogoj1;pogoj2;pogoj3) 

=or(pogoj1;pogoj2;pogoj3) 

=not(pogoj1) 

Sintaksa logičnih operatorjev 

Primer operatorja and, ki vrne vrednost false in or, ki 

vrne vrednost true 

besedilni operator - uporablja se za združevanje dveh ali večih vrednosti 


& združevanje vrednosti (ang. ampersand) 

Pri delu z logičnimi operatorji, z izjemo operatorja not, kjer negiramo neko logično vrednost 

oziroma pogoj, moramo uporabiti vsaj dva pogoja, za medsebojno primerjavo. Logični 

operatorji se po navadi uporabljajo v povezavi z nekaterimi drugimi funkcijami, predvsem s 

funkcijo if. 

operator sklicev - uporablja se za združevanje dveh ali večih vrednosti 


: operator obsega - ustvarimo en sklic na vse celice med začetno in končno 

celico, vključno z le-tema - znak dvopičje 

; operator unije - ustvarimo več sklicev v en sam sklic - znak dvopičje 

operator preseka - ustvarimo en sklic na celice večih (ponavadi) dveh sklicev - 

znak presledek 

Primer 

Uporaba operatorjev sklicev na funkciji vsote (sum). V zgornjem delu slike je tabela katerih 

podatke uporabljamo, v spodnjem pa funkcije ter rezultati. 

Uporaba operatorjev v funkciji SUM 

SUM(A1:B4) … seštejemo številske 

vrednosti označenega obsega celic, 

SUM(A1:B4;B1:C4) … seštejemo številske 

vrednosti dveh obsegov celic, ki se delno 

prekrivata (enako mat. pojmu unije) in 

SUM(A1:B4 B1:C4) … seštejemo le tiste 

številske vrednosti, ki se prekrivajo med 

dvema označenima obsegoma – stolpec B 

(enako mat. pojmu preseka). 

46


Vrstni red računskih operatorjev 

Formula je sestavljena iz enega ali več operatorjev. Izvajanje operacij v formuli je povezano z 

matematičnimi pravili računanja. Poteka od leve strani proti desni, ob predhodnem 

upoštevanju prioritete operatorjev ter postavljenih oklepajev. Prioriteta operatorjev je sledeča: 


: (dvopičje) 

; (podpičje) operatorji sklicev (za boljše razumevanje glej zgornji primer) 

(presledek) 

- negacija 

^ 

potenciranje in korenjenje 

* in / množenje in deljenje 

+ in - seštevanje in odštevanje 

& 

združevanje 

= < > … primerjalni operatorji 

Primer uporabe povezovalnega operatorja ter ekvivalentne rešitve s pomočjo funkcije 

Vstavljanje formul 

Formula je matematični zapis, ki izračuna izbrane vrednosti. Obvezno se mora začeti z 

enačajem, saj drugače program obravnava matematični zapis kot navadno besedilo. 

Primeri formul: 

statični zapis =1+5+9 (seštevanje konstant), 

dinamični zapis =A1+B4+F5 (s spreminjanjem vsebine celic se spreminja rezultat) 

ali 

mešani zapis = A1+4 

Hitro računanje, brez uporabe formul ali 

funkcij, je z nekaterimi omejitvami 

omogočeno tudi z ukazom Posebno 

lepljenje. 

Vstavljanje funkcij 

opis postopka: 

1. kopiramo številsko vrednost, 

2. označimo želen stolpec in 

47 

3. izberemo ustrezno računsko operacijo


Funkcije so v Excelu "vgrajene" formule in pokrivajo različna tematska področja od statistike 

do financ. Funkcije uporabljamo pri poenostavljanju in skrajševanju formul na delovnem 

listu. Splošna oblika funkcije izgleda: 

= funkcija(argument_1;[argument_2];[argument_3]; …) 

Prvi argument obvezen, preostali pa ne in so zato označeni z oglatimi oklepaji! 

Argumenti v funkcijah, ki lahko vsebujejo različne podatkovne vrednosti (številke, logične 

vrednosti, sklici na celice …), so med seboj ločeni s podpičji. Delimo jih tudi na: 

a) obvezne (Argumenti brez katerih vrednosti funkcije ne moremo izračunati. Program nam 

v takšnem primeru sporoči, da je prišlo do napake) in 

b) neobvezne (Lahko jih pustimo prazne. V tem primeru Excel privzame določeno vrednost. 

Lahko se zgodi, da privzeta vrednost spremeni končni rezultat funkcije. Pri izpuščanju 

pogojnih argumentov je potrebna ustrezna mera previdnosti). 

Vnašanje ustreznih argumentov v funkcijo poteka na dva načina: 

a) ročno (sintaktično strukturo funkcije moramo v tem primeru poznati na pamet) - pri 

ročnem vnašanju vpisujemo (in kasneje tudi urejamo) funkcijo v vnosno vrstico. 

b) preko pogovornega okna – vgrajen čarovnik poenostavi vnašanje in z dodatnim opisom 

pomena posameznih argumentov pomaga pri preprečevanju napake pri oblikovanju 

funkcije. 

Ročno vnašanje formul. Prikazano 

sintakso formule je možno premikati po 

zaslonu 

Vnašanje formul s pomočjo čarovnika. Prikazane so vrednosti 

argumenta {2;5;3;-7} in trenutni rezultat funkcije min -7. 

Pri ročnem vnašanju 

(pisanju) funkcij nam 

progam intuitivno 

pomaga s prikazom 

funkcij, ki ustrezajo 

vpisanim črkam. Ob 

vsaki funkciji je viden 

kratek namig s pomenom 

te funkcije. 

48


Izvedbo funkcij poenostavi čarovnik, saj je potrebno le vpisati (označiti) potrebne podatke, 

oziroma njihove celice. 

Okno za vstavljanje funkciji 

Meni z izborom posameznih 

funkcij 

Če imamo problem s posameznimi parametri funkcije ali ne vemo natančno kaj 

funkcija naredi, uporabimo vgrajeno pomoč za to funkcijo. Vgrajena pomoč je 

dosegljiva preko okna Vstavi funkcijo in nato še v oknu izbrane funkcije. 

Opozorila o napakah 

Uporaba vgrajenih funkcij, možnost njihove prilagoditve ter samostojno oblikovanje formul 

ponuja skoraj neomejeno število možnost pri reševanju problemov. Kot stranski produkt 

omenjene raznovrstnost lahko posledično vodi k večji možnosti pojavljanja napak. 

V primeru napačno oblikovane funkcije ali narobe izbranih vrednosti za funkcije nas Excel 

opozori, da je pri sestavljanju prišlo do napake. Ker imamo pri tem omejen nabor sporočil, 

oziroma je zelo težko predvideti vse možne scenarije oblikovanja in vnašanja formul in 

funkcij, nas program opozori na tip napake. Omenjeno opozorilo ni vedno dovolj natančno pri 

opisu, kaj, oziroma kje leži vzrok za napako, saj imamo na razpolago samo sedem različnih 

možnih opisov napake. Kljub temu nam javljanje napak zelo olajša njihovo odpravljanje. 

izpis 

# DEL/0! 

#N/V 

#IME? 

opis napake 

Oblikovana formula vsebuje deljenje z nič, ki po matematičnih pravilih ni 

definirano (slika pod tabelo prikazuje možne rešitve nastale napake). 

Izpuščen je eden ali več argumentov funkcije, ki so potrebni pri izračunu. 

V formuli se sklicujemo na ime obsega, ki ga predhodno nismo določili. 

49


#NIČ! 

#ŠTEV! 

#SKLIC! 

#VREDN! 

Določiti smo poskušali presečišče dveh področji, ki nimata skupnih vrednosti. 

Vsaj eden od argumentov ne ustreza pogojem. 

V formuli (ali funkciji) se sklicujemo na celico, katere vsebina je izbrisana ali 

ne ustreza kriterijem. 

Formula vsebuje napačno vrsto argumenta ali operanda (poleg številčnih 

vrednosti se pojavljajo tudi besede). 

S pritiskom na zelen trikotnik v celici z napačno oblikovano formulo ali funkcijo se nam 

odpre ikona z dodatnimi informacijami, kako odpraviti nastalo napako. 

Glavna vzroka za pojav napake sta dva: 

napaka pri oblikovanju formule, oziroma funkcije ali 

napačen pristop pri iskanju rešitve problema. 

Nadzor formule ***** kasneje 

Nadzor formul – orodja za iskanje napak str 96-97 in 66 (stara skripta????) 

Opisi vgrajenih funkcij 

Excel ima vgrajene mnoge funkcije, ki omogočajo lažje delo s podatki. S funkcijami so 

"pokrita" področja: financ, splošne matematike, statistike … Ker je v Excelu vgrajenih mnogo 

funkcij, je njihova uporaba enostavnejša s podporo čarovnika. 

Opisane so le funkcije, ki se najpogosteje uporabljajo. Te so: 

BESEDNE 

funkcija pomen 

CHAR vrne znak, ki je določen s številom v ASCII tabeli. Število je lahko med 1 

in 255 =char(66) B 

CODE izpiše številsko kodo za prvi znak v besednem nizu. =code("Breda") 

B 

EXACT preverjamo enakost dveh besednih nizov, pri čemer loči med velikimi in 

malimi črkami; vrnjena vrednost je v obliki true (besedna niza sta enaka) 

ali false 

50


FIND 

LEFT 

LEN 

LOWER 

MID 

PROPER 

REPLACE 

RIGHT 

SUBSTITUTE 

T 

TEXT 

TRIM 

UPPER 

VALUE 

izpiše začetni položaj besedilnega niza v drugem nizu 

prikaže določeno (vneseno) število znakov vsebine celice od začetnega 

dela 

vrne dolžino (število) znakov v celici (ponavadi besedilni niz) 

velike črke pretvori v male črke 

izpiše znake iz sredine besedilnega niza, ob podanem začetnem in 

končnem položaju 

spremeni besedilni niz v velike in male črke; vsaka beseda ima veliko 

začetnico, vse ostale črke pa so zapisane z malimi črkami 

zamenja del vsebine celice (niz znakov) z drugim nizom 

prikaže določeno (vneseno) število znakov vsebine celice od končnega dela 

zamenja star del niza znakov z novim nizom 

vrne besedilo, na katerega se sklicuje vrednost. Če vrednost ni besedilo, 

npr. število 10, vrne prazen niz 

pretvori vrednost v besedilo z določeno obliko zapisa števila 

odstrani vse presledke iz besedila razen enojnih presledkov med besedami; 

uporabno uvažanju podatkov iz datotek drugega tipa v Excelov zapis 

male črke pretvori v velike 

pretvori besedni niz, ki predstavlja število, v številsko vrednot 

=value("1000€") 1000 

RAČUNSKE (matematika) 

funkcija 

pomen 

ABS 

izpiše absolutno vrednost števila 

CONVERT pretvori eno mersko enoto v drugo =convert(4;"m";"ft") (4 metre spremeni v 13,12 

čevljev); Več v dodatku A 

EVEN 

pozitivno število zaokroži navzgor, negativno pa navzdol k najbližjemu sodemu številu 

EXP 

Vrne e (e≈2,71828182845904) na potenco danega števila; konstanta e je osnova 

naravnega logaritma 

FACT Izračuna fakulteto števila (npr.: 4! 

1 

23 

4 24 ) 

INT 

navzdol zaokroži število do najbližjega celega števila 

MOD 

vrne ostanek pri deljenju =mod(17;5)=2 

ODD 

pozitivno število zaokroži navzgor, negativno pa navzdol k najbližjemu lihem številu 

POWER potenciranje števil =power(3;2) = 3 2 = 9 

51


PRODUCT množenje števil =product(3;2) = 3 

2 6 

ROMAN arabski tip števila spremeni v rimski tip števila 

ROUND zaokroži število na "n" mest natančno =round (12,46734;2)=12,48 

ROUNDDOWN zaokroži število navzdol – nastavimo lahko tudi število decimalnih mest 

ROUNDUP zaokroži število navzgor – nastavimo lahko tudi število decimalnih mest 

SIGN 

ugotovi predznak števila; če je število pozitivno izpiše 1, če je število nič izpiše 0 in če 

je število negativno izpiše -1. 

SQRT 

izračuna kvadratni koren števila 

SUBTOTAL Izračuna delno vsoto seznama ali zbirke podatkov 

SUM 

izračuna vsoto (le numerične vrednosti) označenih celic 

SUMIF sešteje le tiste vrednosti, ki ustrezajo enemu kriteriju 

SUMIFS sešteje le tiste vrednosti, ki ustrezajo večim kriterijem 

SUMPRODUCT zmnoži ustrezne vrednosti v tabeli (celice na istih mestih – zato morata biti tabeli istih 

dimenzij) ter izpiše vsoto zmnožkov. 

SUMSQ izračuna vsoto kvadratov 

TRUNC vrne celo mestno vrednost pri deljenju =trunc(17/5)=3 

primeri funkcij v Excelu 

oblikovanje funkcije 

Sintaksa formule: 

=TEXT(vrednost;oblika_zapisa) 

Sintaksa formule: 

=SUMIF(obseg;kriterij;vsota_obsega) 

52


Kriteriji v funkciji Sumif in 

Sumifs ne smejo biti funkcije! 

V primeru donacija 2 je drugi 

pogoj mesec november. V stolpcu 

B smo s funkcijo month 

pretvorili datume v mesece in 

nato skrili stolpec. 

ČASOVNE (datum in čas) 

funkcija 

pomen 

DATE 

vrne zaporedno številko, ki predstavlja določen datum 

DAY iz celotnega datuma prebere dan (npr: =day(8.4.2010) vrne 8) 

DAY360 izračuna število dni med začetnim in končnim datumom po sistemu 360 

dni (12 mesecev po 30 dni) 

HOUR vrne uro časovne vrednosti, v obsegu od 0 (12:00 a.m.) do 23 (11:00 

p.m.). 

MINUTE vrne minute kot celo število med 0 in 59 

MONTH iz celotnega datuma prebere mesec (npr: =month(8.4.2010) vrne 4) 

NETWORKDAYS izračuna število delovnih dni med dvema datumoma 

NOW 

vnos današnjega datuma in trenutne ure v celico (npr: =now()) 

SECOND vrne sekunde kot celo število med 0 in 59 

TODAY 

vnos današnjega datuma v celico (npr: =today()) 

WEEKDAY vrne številčno vrednost izbranega dneva, ki ga je nato mogoče 

spremeniti v besedni zapis (1 nedelja, 2 ponedeljek, ...) s pomočjo 

funkcije TEXT 

WEEKNUM izračuna teden v letu (npr: =weeknum(B1) pri čemer je vsebina celica 

B1 = 8.4.2010 vrne 15). 

WORKDAY izračuna "končni" delovni dan glede na začetni dan in število delovnih 

dni, upoštevajoč praznike. 

YEAR iz celotnega datuma prebere leto (npr: =year(8.4.2010) vrne 2010) 

primer v Excelu 


53


Sintaksna oblika zapisa funkcije: 

=WEEKDAY(zaporedna_številka;vrnjena_vrednost) 

Zaporedno številko obravnava kot datum 24.9.2006 = 38984 

Vrnjena vrednost je povezana z oštevilčenjem dnevov; vrednost 

lahko je izpustimo. 

primer funkcije (v celici B2) =WEEKDAY(B1) 

Sintaksna oblika zapisa formule v celici B3: 

=TEXT(številska_vrednost;oblika_zapisa) 

Številska vrednost se navezuje na številko dneva, ki smo jo dobili iz 

funkcije weekday. 

Oblika zapisa je povezana z jezičkom Številke okna Oblikovanje 

celic. Naša oblika se sklicuje na datum, ki je sestavljan in d-dneva, 

m-meseca in y-leta 

primer funkcije( v celici B3) =TEXT(B2;"dddd") 


=NETWORKDAYS(zač_datum;kon_datum;prazniki) 

primer funkcije (v celici B5) =NETWORKDAYS(B1;B2;B3:B4) 

Sobote in nedelje avtomatično obravnava kot dela proste dneva in jih 

zato ni potrebno posebej omenjati. 


=WORKDAY(zač_datum;št_delovnih_dni;prazniki) 

primer funkcije (v celici B5) =WORKDAY(B1;B2;B3:B4) 

Sobote in nedelje avtomatično obravnava kot dela proste dneve in jih 

zato ni potrebno posebej omenjati. 

Če sta enoti iz različnih skupin 

podatkov, izpiše CONVERT 

napako #N/V 

54


Dodaj primer 

Koliko tednov traja akcija 

weeknum 

1 – ned ali 2 -pon 

STATISTIČNE 

funkcija 

AVERAGE 

AVERAGEA 

AVERAGEIF 

AVERAGEIFS 

COUNT 

COUNTA 

pomen 

izračuna povprečno vrednost označenih celic in pri tem upošteva le celice 

s številskimi vrednosti. 

izračuna povprečno vrednost; ob številih imamo lahko v obsegu tudi 

besedilo in logične vrednosti 

vrne povprečno vrednost (aritmetično sredino) izbranih celic, ki ustrezajo 

enemu pogoju 

vrne povprečno vrednost (aritmetično sredino) izbranih celic, ki ustrezajo 

večim pogojem 

prešteje koliko označenih celic vsebuje številčne podatke 

prešteje koliko označenih celic vsebuje podatkov – ni praznih 

COUNTBLANK prešteje koliko označenih celic ne vsebuje podatkov – je praznih 

COUNTIF 

COUNTIFS 

FREQUENCY 

GROWTH 

LARGE 

MAX 

MAXA 

prešteje celice, ki ustrezajo enemu postavljenemu pogoju 

prešteje celice, ki ustrezajo večim postavljenim pogojem 

izračuna število ponovitev številskih vrednosti iz posameznih obsegov 

(intervalov); negativne vrednosti upošteva kot vrednost nič 

izračuna napovedano eksponentno rast z uporabo obstoječih podatkov 

izpiše n-to največjo vrednost iz množice podatkov =large(obseg;3) 

tretja največja vrednost v obsegu celic 

izpiše največje število med izbranimi 

Vrne največjo vrednost na seznamu argumentov. Besedilo in logične 

vrednosti, kot sta TRUE in FALSE, se primerjajo podobno kot številke 

55


MEDIAN 

MIN 

MINA 

SMALL 

TREND 

Vrne srednjo vrednost danih števil. Srednja vrednost je število na sredi 

množice (nabora) števil; polovica števil ima vrednost, ki je večja od 

srednje vrednosti, in polovica jih ima vrednost, ki je manjša od srednje 

vrednosti 

izpiše najmanjše število med izbranimi 

Vrne najmanjšo vrednost na seznamu argumentov. Besedilo in logične 

vrednosti, kot sta TRUE in FALSE, se primerjajo tako kot številke. 

izpiše n-to najmanjšo vrednost iz množice podatkov =small(obseg;3) 

tretja najmanjša vrednost v obsegu celic 

Vrne vrednost vzdolž linearnega trenda. Izračun temelji na priležni 

premici, ki jo izračunamo z metodo najmanjših kvadratov 

primer v Excelu 


Prikaz razlike med funkcijami: 

average (vsota števil je 16; številskih vrednosti je 10 

16/10 = 1,6), 

averagea (vsota števil je 16; nepraznih celic je 12 

16/12 = ) in 

averageif (povprečje pozitivnih števil) 

povprečje 1 =AVERAGE(B2:C7) 

povprečje 2 =AVERAGEA(B2:C7) 

povprečje 3 =AVERAGEIF(B2:C7;">0") 

Sintaksa funkcije averageifs: 

=AVERAGEIFS(average_range;criteria_range1;criteria1;criteria_range2;criteria2…) 

56


poizvedba 1 (kolikšna je povprečna mesečna 

cena najemnine lokala v Mariboru, ki ima vsaj 

dve sobi – dva prostora): 

=AVERAGEIFS(B2:B7;A2:A7;"Maribor"; 

C2:C7;">2") 

poizvedba 2 (kolikšna je povprečna kvadratura 

lokala z najemnino manjšo od 1000€ in brez 

zimskega vrta): 

=AVERAGEIFS(C2:C7;B2:B7;"


Uporaba formul in funkcij s poimenovanimi obsegi celic 

Preimenovanje celice olajša izvajanje računskih operacij in naredi računanje bolj pregledno. 

Na poimenovano celico ali obseg celic se lahko nato sklicujemo na poljubnem listu istega 

delovnega zvezka. Namesto, da bi se sklicevali na vrednosti iz enega ali več obsegov celic, se 

sklicujemo le na njihova imena. 

S poimenovanjem obsega celic označimo množico podatkov z neko skupno lastnostjo. Nad 

temi množicami podatkov lahko, kot je bilo to že prej omenjeno, izvajamo različne operacije 

(računanje, poizvedovanje, razvrščanje …) s pomočjo formul in funkcij. 

"klicanje" obsega celic A1:B3 v funkciji SUM 

"klicanje" obsega celic števila v funkciji SUM 

Funkcija if in njen pomen 

Funkcijo if uporabimo v primerih, ko je končni rezultat odvisen od določenih pogojev. 

Logični pogoj, podan kot vrednost ali izraz, mora biti nedvoumno postavljen. S tem 

dosežemo, da se postavljen pogoj ovrednoti kot resničen (true) ali neresničen (false). 

Funkcija if vedno vrne eno samo vrednost, ki jo dobimo kot rezultat omenjene funkcije. Le - 

ta je lahko besedni niz, formula, funkcija ali kombinacija naštetega. 

Sintaksa IF (logični pogoj ; "pogoj JE resničen" ; "pogoj NI resničen") 

58


Za lažje razumevanje predstavimo if funkcijo še z dvojiškim drevesom. 

Primer uporabe: Preprečiti želimo, da bi stranke plačevale zneske s kreditno kartico preko 

dovoljenega limita. Limit za vsako stranko je lahko drugačen. 

Za lažje razumevanje so celice 

poimenovane! 

B2 trr; 

B3 plačilo in 

B4 limit 

59


predstavitev pogoja z 

dvojiškim drevesom 

=IF(plačilo


Ugnezdena funkcija prešteje vse nedelje v obsegu A1:A14. 

Funkcija sum je funkcija prve ravni 

Funkcija if je ugnezdena funkcija druge ravni 

Funkcija weekday je ugnezdena funkcija tretje ravni. 

Prikazana funkcija je matrična funkcija (potrdimo jo s 

kombinacijo tipk CTRL + ALT + ENTER) 

Če ugnezdeno funkcijo uporabimo kot argument (npr. argument logičnega tipa) 

funkcije, nam le - ta vrne isti tip argumenta (v našem primeru true ali false). V 

nasprotnem primeru nam Excel izpiše #VREDN. 

"Edina" omejitev gnezdene funkcije je ta, da ima lahko formula do sedem gnezdenih 

ravni. Omejitev presežemo tako, da del formule zapišemo v drugo celico (celice) ter 

se nato sklicujemo nanjo. 

Najpogosteje se ugnezdene funkcije uporabljajo v povezavi s funkcijo if. Za lažje 

razumevanje "gnezdenih funkcij" if sta prikazani tako sintaksa te funkcije kot tudi grafična 

predstavitev s pomočjo dvojiškega drevesa. V vnosni vrstici mora biti celotna sintaksa 

napisana v eni sami vrstici. 

Sintaksa IF ( pogoj1 ; 

IF ( pogoj2 ; 

IF (pogoj3 ;"pogoj3 JE resničen" ; "pogoj3 NI resničen") ; 

IF (pogoj4 ; "pogoj4 JE resničen" ; "pogoj4 NI resničen") 

) ; 

"pogoj1 NI resničen" 

) 

61


Nadpovezave 

Osnovni namen uporabe nadpovezav je povezava "na klik" med posameznimi listi delovnega 

zvezka. Lahko pa odpiramo tudi druge programe (npr. Word, PowerPoint, AutoCAD, Internet 

Explorer …). 

Hiperpovezav so lahko v obliki besed, slik ali gumbov, ki jih lahko ustvarimo s pomočjo … 

Skok na list in ustrezno celico 

62


63

Microsoft® Excel® 2007 – Dodatek A 

DODATEK 1 (kodni zapis) 

Prikaz števil in besedila lahko v Excelu zelo prilagodimo svojim potrebam. Ob različnih 

možnostih izbire tipa zapisanih podatkov, lahko še dodatno vplivamo na obliko izpisa. Vsa 

prilagajanja se izvršijo v pogovornem oknu Oblikovanje celic. 

Izbrati moramo polje Po meri. Nato lahko v vnosni vrstici Vrsta ustvarimo želeno obliko 

izpisa. V oblikovanju lahko ustvarimo do štiri odseke, si sledijo v navedenem zaporedju oblik 

in jih ločimo s podpičji. Z njimi določimo: 

obliko za pozitivna števila, 

obliko za negativna števila, 

obliko za ničelne vrednosti in 

obliko za besedila. 

V primeru, da določimo le en odsek, se bo le-ta uporabljal za vsa števila. Če 

določimo dva odseka, se bo prvi uporabljal za pozitivna, drugi pa za negativna 

števila. Npr. [zelena]#.##0,00 €;[rdeča]-#.##0,00 € 

Če želimo prikazati pozitivne in negativne vrednosti brez predznaka uporabimo 

zapis 0;0. Ta tip zapisa lahko tudi prilagodimo glede na podatke, ki jih imamo 

(npr.: 0%;0% ali 0,00€;0,00€) 

Če izpustimo en odsek (npr. tretji za ničelne vrednosti) vključimo končno podpičje 

za njega. Zapis 0;0;; bo skril vrednost nič, saj med drugim in tretjim podpičjem ni 

zapisano ničesar. 

- 63 -


Oblikovanje kod uporabljamo, kadar želimo podrobneje, oziroma drugače od običajnega 

načina, predstaviti: števila, datum in čas, valuto, odstotke, znanstveni zapis ter besedilo in 

vstavljanje razmikov. 

V nekaterih primerih so ničelne vrednosti moteče. Excel omogoča 

skrivanje takšnih (ničelnih) vrednosti. 

V oknu Oblikovanje celic izberemo zvrst Po meri ter v polje Vrsta 

vpišemo obliko zapisa 0;-0;; Celice za katere velja ta zapis je potrebno 

predhodno označiti. 

Datum in čas 

Pod pojmom datum obravnavamo: dneve, meseca in leta. Pišem jih lahko v obliki števil ali 

besed. Med čas pa sodijo: ure, minute, sekunde in stotinke. Pri času imamo v angleško 

govorečem področju še "dodatno" zanimivost. Čas merimo v 12 (AM – dopoldanski del; PM 

– popoldanski del) ali 24 urnem zapisu. V tabeli sta predstavljena želen prikaz zapisa in 

potrebna oblika zanj, tako za datum kot čas. 

nastavitve za datum 

nastavitve za čas 

želen prikaz oblika zapisa želen prikaz oblika zapisa 

dnevi 1 do 31 d stotinke sekunde h:mm:ss.00 

dnevi 01 do 31 dd sekunde 0 do 59 s 

dnevi ned do sob ddd sekunde 00 do 59 ss 

dnevi nedelja do sobota dddd skupen čas 1 v sekundah [ss] 

meseci 1 do 12 m minute 0 do 59 m 

meseci 01 do 12 mm minute 00 do 59 mm 

meseci jan do dec mmm skupen čas v minutah [mm]:ss 

meseci januar do decem. mmmm ure 0 do 23 h 

leta 00 do 99 yy ure 00 do 23 hh 

leta 1900 do 9999 yyyy skupen čas v urah [h]:mm:ss 

1 S pojmom skupen čas obravnavamo primere, ko je število sekund večje kot 60 in je še vedno zapisano v 

sekundah (npr.: izpis 66 sek in ne 1 min in 6 sek). 

- 64 -


Samodejni barvni prikaz 

V Excelu lahko prilagodimo barvo pisave glede na postavljene pogoje. Ime barve mora 

obvezno biti v oglatih oklepajih. 

dodatni primeri 2 

zapis 

[zelena]#.##0 €;[rdeča]-#.##0 € 

[zelena]#.##0,00 €;[rdeča]-#.##0,00 € 

[zelena][50] 

pomen 

če je številska vrednost pozitivna jo napiše z zeleno 

barvo in doda simbol €; v primeru, da je številska 

vrednost negativna jo izpiše z rdečo barvo in prav tako 

doda simbol €. 

vsa števila, ki so manjša ali enaka kot 50 so zelene 

barve, vsa ostala (večja kot 50) so modre barve 

Izbiramo lahko med osmimi barvami 3 in sicer: bela (white); črna (black); modra (blue), rdeča 

(red), rumena (yellow); cijan (sinje modra); magenta (škrlatna); zelena (green). 

Pozorni moramo biti na jezikovno verzijo programa!!! 

Uporaba posebnih znakov 

Posebni znaki imajo dodaten pomen in nam omogočajo, da oblikujemo zapise pod posebnimi 

pogoji. 

posebni znaki 

znak pomen 

@ Dodajanje besedila v celico, ki postane vidno šele, ko vpišemo v celico poljubno 

vrednost 

_ S podčrtajem ustvarimo presledek; vsi znaki, ki so pred njim se pomaknejo za eno 

mesto (če uporabimo en podčrtaj) v levo. Znak, ki bi moral biti za podčrtajem se ne 

izpiše, oziroma naredi namesto njega presledek. 

POZOR Excel ne dovoli, da sta dva ali več podčrtaja skupaj; vmes mora biti presledek (poljuben znak) 

* Znak za zvezdico se bo dodal osnovnemu zapisu in izpolnil vsebino celice do konca – 

konec je mišljen glede na dolžino celice; če celico raztegnemo se razširi tudi zapis. 

# Prikažemo le dejanske števke in ne tudi nepotrebnih (gre za ničle, ki nimajo pomena). 

0 Prikažemo tudi "nepomembne" ničle, a le v primeru, ko ima število manj števk, kot je 

ničel v izbrani obliki. 

? Doda presledke "nepomembnim" ničlam na obeh straneh decimalne vejice, tako da so 

števila poravnana glede na decimalno vejico. 

2 Zapletenejše oblike prilagajanje barv glede na postavljene pogoje izvršimo s pomočjo Pogojnega oblikovanja. 

Omenjen ukaz se nahaja v meniju Oblika. 

3 Barvi cijan in magenta nista prevedeni. Slovenski imeni barve sta zato zapisani v oklepaju. 

- 65 -


dodatni primeri 

zapis 

pomen 

"Prejeta pomoč "@ 

ko v celico vnesemo poljuben zapis (številski ali 

besedni tip) se najprej izpiše Prejeta pomoč ter nato 

vsebina, ki smo jo vpisali v celico 

@ "Prejeta pomoč" 

najprej se prikaže vnesena vsebina celice ter nato še 

besedilo Prejeta pomoč 

0*- za vnesenim številom bo izpisano še določeno število 

minusov, tako da bo vsebina celice "polna" 

#.###;-#.###_n 

če je število pozitivno ga izpiše z ločilom na tisočicah; 

če je število negativno ga izpiše na enak način in ga 

hkrati premakne za eno mesto proti levi (namesto 

črke n bi lahko imeli poljuben znak) 

"Prihodek "0,00€;"Odhodek "-0,00€ če v celico vpišemo pozitivno vrednost (npr. 12), bo 

program izpisal Prihodek 12,00€; če v celico vpišemo 

negativno vrednost (npr. -3,4), bo program izpisal 

Odhodek -3,40€. 

Števila 

Oblika vnosa števil je še posebej dobro podprta 

Oblika kode 

Ustvarjen prikaz 

#,# 12,589 12,6 

0,00 0,3 0,30 

#,00 0,3 ,30 

0,# 0,34 0,3 

#,0# 12,589 12,59 ali 12 12,0 

???,??? 134,567 

8,59 

12,589 

#.### 12589 12.589 

#. 12500 13 

Poravnanost števil glede na 

decimalno vejico 

Oblika kode 0,000 Oblika kode 0,0## 

- 66 -


Vnašanje posebnih znakov 

Za vnašanje dodatnih znakov, ki jih ni na tipkovnici, uporabimo numerični del tipkovnice. 

Pritisnemo tipko ALT ter napišemo številko želenega znaka. 

Znak 

ANSI koda 

€ 128 

£ 163 

¥ 165 

- 67 -

osnove računalništva in informatike - Lesarska šola Maribor

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?