RAZISKOVALNA NALOGA PLAÄŒILNA SREDSTVA SKOZI ÄŒAS - Arnes
RAZISKOVALNA NALOGA PLAÄŒILNA SREDSTVA SKOZI ÄŒAS - Arnes
RAZISKOVALNA NALOGA PLAÄŒILNA SREDSTVA SKOZI ÄŒAS - Arnes
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
2.2. NAČINI PLAČEVANJA IN PLAČILNA <strong>SREDSTVA</strong><br />
Ker je bilo pred drugo svetovno vojno življenje kmečkih ljudi v naših vaseh zelo skromno,<br />
denarja je bilo zelo malo, so pogosto plačevali s pridelki.<br />
Delo na polju<br />
Marija Kaiser, ki je živela v revni kočarski družini, se spominja, da je že s petimi leti pomagala<br />
mami in sestram pri delu na polju. Ker družina ni imela svoje hiše in zemlje, so si z delom pri<br />
bogati gruntarski družini plačevali stanovanje in hrano. Če so delali več dni, so dobili tudi<br />
plačilo, največkrat v obliki pridelka, le redko pa denar.<br />
Pobiranje krompirja<br />
Marija Hergan se spominja pobiralcev krompirja. Jesensko pobiranje krompirja, ki je bil v naših<br />
vaseh nekoč glavni pridelek, so opravljali ročno. To je zahtevalo veliko delovne sile. To delo so<br />
poleg družine in sosedov opravljali pobiralci krompirja iz Haloz, ki so jih kmetje od tam<br />
pripeljali z vozovi. V vasi so ostali več dni in se selili od kmeta do kmeta. Pobirali so ves dan,<br />
plačilo je bila hrana in košara krompirja. Nekateri kmetje so kasneje pobiralce krompirja<br />
plačevali z denarjem.<br />
Mlačev žita<br />
Jožef Goričan pripoveduje, da so v starih časih žito mlatili ročno. To delo so moški opravljali v<br />
parni. Ker je bilo za to delo potrebnih veliko močnih rok, so velike kmetije najele mlatiče, ki so<br />
prihajali iz Haloz. Mlatiči so ostali pri družini tudi več dni. Plačilo je bilo odvisno tudi od letine.<br />
Plačilo za mlatiče je bila hrana in stanovanje, poleg tega pa vsak deseti mecl žita. Poleg tega je<br />
mlatič dobil za vsak dan četrt hleba kruha. Če je bila slaba letina, so dobili manj žita. Le redko<br />
so mlatiče plačali delno tudi z denarjem. Pri plačilu za delo so bili nekateri kmetje bolj<br />
radodarni, nekateri manj. O tem priča Pesem mlatičev, ki je nastala v Dragonji vasi v petdesetih<br />
letih 20. stoletja. Povedal nam jo je Andrej Korez, ki je bil takrat mlatič.<br />
Pesem mlatičev<br />
Haloški mlatič je en bogi hudič.<br />
Celi den bi tuko,<br />
jau pa bi samo župo.<br />
Ko pa mati kruh pečejo,<br />
zmerom tako rečejo:<br />
»Keri bo najbol mali, ga bomo mlatičom dali!«<br />
16
Change language