STO predstavništvo v Nemčiji: Slowenisches Fremdenverkehrsamt ...

STO predstavništvo v Nemčiji: 

Slowenisches Fremdenverkehrsamt 

Maximiliansplatz 12 a 

D-80333 München 

Telefon: ++49 89 29 16 12 02 

Faks: ++49 89 29 16 12 73 

E-pošta: slowenien.fva@t-online.de 

April 2006

KAZALO 

I. SPLOŠNI PREGLED 3 

II. STATISTIČNI PODATKI 10 

III. TURISTIČNI BAROMETER TIC 18 

IV. PODATKI TRŽNIH RAZISKAV 19 

V. NAČRTOVANE AKTIVNOSTI STO ZA LETO 2006 24 

TABELE 

TABELA 1: ŠTEVILO PRIHODOV IN PRENOČITEV NEMŠKIH TURISTOV V R SLOVENIJI V LETU 2005 IN 

SPREMEMBA ŠTEVILA PRENOČITEV 2005 GLEDE NA ISTI MESEC PRETEKLEGA LETA ______ 11 

TABELA 2: ŠTEVILO PRIHODOV IN PRENOČITEV NEMŠKIH TURISTOV V R SLOVENIJI OD LETA 1985 IN 

SPREMEMBA ŠTEVILA PRIHODOV TURISTOV IN PRENOČITEV GLEDE NA PRETEKLO LETO ___ 12 

TABELA 3: ŠTEVILO PRENOČITEV TUJIH TURISTOV PO POSAMEZNIH EMITIVNIH TRGIH IN NJIHOVI 

TRŽNI DELEŽI V LETU 2005 _______________________________________________ 13 

TABELA 4: 20 NAJPOMEMBNEJŠIH SLOVENSKIH OBČIN PO ŠTEVILU REALIZIRANIH PRENOČITEV 

NEMŠKIH IN VSEH TUJIH TURISTOV V LETU 2004________________________________ 14 

TABELA 5: ŠTEVILO PRENOČITEV NEMŠKIH TURISTOV V R SLOVENIJI V LETU 2004 PO TURISTIČNIH 

SUBREGIJAH__________________________________________________________ 14 

TABELA 6: ŠTEVILO PRENOČITEV VSEH, TUJIH IN NEMŠKIH TURISTOV V R SLOVENIJI V LETU 2004 

PO TURISTIČNIH SUBREGIJAH _____________________________________________ 15 

TABELA 7: ŠTEVILO PRIHODOV IN PRENOČITEV TUJIH IN NEMŠKIH TURISTOV V R SLOVENIJI PO 

NASTANITVENIH OBJEKTIH V LETU 2004______________________________________ 17 

TABELA 8: GLAVNI RAZLOGI ZA OBISK SLOVENIJE OBISKOVALCEV TURISTIČNIH ZNAMENITOSTI RS V 

POLETJU 2005 OBISKOVALCEV IZ VELIKE BRITANIJE, NEMČIJE IN ITALIJE _____________ 20 

TABELA 9: POMEMBNOST DEJAVNIKOV NEMŠKIH OBISKOVALCEV TURISTIČNIH ZNAMENITOSTI 

SLOVENIJE PRI ODLOČANJU ZA OBISK SLOVENIJE ______________________________ 20 

TABELA 10: POMEMBNOST DEJAVNIKOV NEMŠKIH OBISKOVALCEV TURISTIČNIH ZNAMENITOSTI 

SLOVENIJE PRI ODLOČANJU ZA POČITNIKOVANJE V KATERIKOLI DESTINACIJI ___________ 21 

TABELA 11: PRIMERJAVA VIROV INFORMACIJ ZA OBISK TURISTIČNIH ZNAMENITOSTI V SLOVENIJI 

MED OBISKOVALCI IZ VELIKE BRITANIJE, NEMČIJE IN ITALIJE_______________________ 22 

TABELA 12: PRIMERJAVA NAMENOV UPORABE INTERNETA MED POTNIKI NA LJUBLJANSKEM 

LETALIŠČU IZ NEMČIJE IN V. BRITANIJE ______________________________________ 22 

TABELA 13: OCENE POSAMEZNIH ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE NA PODLAGI VTISOV O 

BIVANJU V SLOVENIJI ZA NEMŠKE ANKETIRANCE _______________________________ 23 

TABELA 14: ŠTEVILO PRENOČITEV NEMŠKIH TURISTOV V R SLOVENIJI V LETU 2004 PO OBČINAH 28 

TABELA 15: STATISTIČNI PODATKI O ŠTEVILU PRENOČITEV NEMŠKIH TURISTOV PO POSAMEZNIH 

EVROPSKIH DRŽAVAH V LETU 2004 _________________________________________ 32 

TABELA 16: AKTUALNI PODATKI ZA NEMŠKI EMITIVNI TRG PO POSAMEZNIH EVROPSKIH DRŽAVAH ZA 

LETO 2005 (MAREC 2006) _______________________________________________ 33

3 ⎪STO poslovne publikacije ⎪ Tržni profili - Nemčija 

I. SPLOŠNI PREGLED 

Nemški turisti najpogosteje obiskujejo območje Julijskih Alp (narava in športne 

počitnice) in Obale (počitnice ob morju za seniorje). Pomemben je sicer tudi delež 

»touring« gostov in gostov slovenskih zdravilišč, vendar se število prenočitev 

zmanjšuje. Obenem se opazno skrajšuje tudi njihova povprečna doba bivanja v 

Sloveniji. Povprečna potrošnja nemškega turista je nekoliko nižja; nadpovprečno 

prenočujejo v kampih in zasebnih prenočiščih. Podrobnosti navajamo v spodnjih 

tabelah in grafih. 

Prebivalstvo: 

- 82,5 milijonov 

Najpomembnejša mesta: 

- Berlin 3.3mio, 

- Hamburg 1.7mio, 

- München 1.2mio, 

- Köln, 0,97mio, 

- Frankfurt am Main 0,64 

- Stuttgart 0,59 

Jezik: 

Nemščina (delno v omejenem obsegu tudi angleščina) 

Napoved rasti BDP 1 : 

2006: 1,6 % 

Napoved povprečne letne stopnje rasti drobnoprodajnih cen 2 : 

2006: 1,8 % 

Davčna stopnja: 

osnovna: 16 % 

znižana: 7 % Osnovna živila in storitve (npr. hrana in pijača) (ne velja za hrano in 

pijačo v gostinskih objektih), farmacevtski izdelki, časopis, knjige, kulturne storitve 

Povprečno število dni dopusta na leto: 

6 tednov 

Prazniki (2006): 

1. januar 6. januar* 

Velikonočni petek in ponedeljek 1. maj 

25. maj** 5. junij ** 

15 junij * 15. avgust * 

3. oktober 31. oktober * 

1. november * 25.-26.december 

* le posamezni deli Nemčije 

** se prilagaja vsako leto 

1 vir: www.viewswire.com (marec 2006) 

2 vir: www.viewswire.com (marec 2006)


Mediji: naklada 

Bild am Sonntag - nacionalni 2,365.983. 

Frankfurter Allgemeine - nacionalni 389.352 

Die Welt - nacionalni 244.242 

Süddeutsche Zeitung - nacionalni 422.445 

Die Zeit - nacionalno 483.700 

Stern – revija - nacionalni 1,083.377 

Abenteuer + Reisen – revija - nacionalni 102.740 

ADAC Reisemagazin – revija -nacionalni 193.663 

Merian – revija - nacionalni 112.432 

Geo – revija - nacionalni 450.000 

Sonntag Aktuell – regionalni – Baden 

937.857 

Württemberg 

Südwestpress Ulm –reg.- B.Württemberg 361.943 

Bayern Kombi – reg. – južna Nemčija 1,219.304 

Berliner Morgenpost – reg. –Berlin z okolico 340.908 

Tagesspiegel – reg.- Berlin z okolico 197.041 

Sachsen Kombi – reg. - Saško 340.908 

Rhein-Main-Media – reg. – zah.Nemčija 197.041 

Najpomembnejši strokovni tisk: 

FVW International 33.185 

Touristik Report 30.713 

Touristik Aktuell 30.628 

Eurobus 10.628 

Omnibusrevue 7.148 

Busplaner 7.650 

Tagungswirtschaft - MICE 20.323 

EVENTS - MICE 22.000 

Glavne konkurenčne države na nemškem trgu so: Nemčija, Italija, Hrvaška 

Španija, Turčija, Egipt (poleti), Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska,


Najpomembnejši organizatorji potovanj: 

(cena, ki jo pričakujejo organizatorji potovanj je do 50% od individualne objavljene 

cene) 

V spodnji tabeli so navedeni glavni organizatorji potovanj. Poudarjeno smo označili 

najpomembnejše organizatorje, ki imajo v svojih ponudbah / katalogih vključeno tudi 

Slovenijo: 

1-2- Fly* (2004) Ikarus Reisen Thürauf 

1-2- Fly zima (2004) Jäger Reisen Tour Project 

Alpetour Jahn Reisen TUI 

Appina Travel Jessek Reisen TUI VITAL 

Bayerisches Pilgerbüro Klingel Reisen - TUI Winter 

Behringer Touristik Kofahl Reisen Ulrich Sausner Omnibusbetrieb 

Berchtold Komm mit Urlaubs Pferd 

Berge & Meer Kontinent Reisen Voit Reisen 

Bottenschein Reisen Kreisboten-Reisedienst Wikinger Reisen 

BTO Kurreisen Chr. Gerlach Wir Reisen 

Burkhardt Reisen Marx Reisen Wolf Ost Reisen 

CEB Studienreisen Meissen Tourist Zeit Räume 

Neckermann Möller Reisedienst Anker Reisen International 

Neckermann Care Omnibus-Dannenmann Berger Reisen 

DCS- Touristik OTS Bus Partner 

Dietrich Touristik OVA + Reisen Binder Reisen 

Eberhardt Polster und Pohl DJH Service 

Eberhardt Kurreisen Reisebüro Dreßler Exzellent Reisen 

Edelweiss Touristik 

Reisebüro Grüninger Biblische Reisen 

Reisedienst Dresden 

Eichberger Reisen Remstal Reisen Fox Tours 

Euromed Remstal-Reisen Kolb Ferien Star 

EVR Sailer Reisen Karawane Reisen 

FIT Reisen Schäfer Touristik Neubauer Reisen 

FTI Touristik Scheibner Reisen Natours 

Gemeinsam Schöner Reisen Schlienz Reisen RVD BusReisen 

Gomera Trekking Tours Schmetterling Reisen ReNatour 

Grimm Touristik Schuman Reisen Reiseclub Cottbus 

Gruppen Reise Service Seitz Reisen Sittenauer Reisen 

Heideker Reisen Service Reisen SSB Reisen 

HIT-Motorradreisen Spar mit (internet) TRD-Reisen 

Hörmann- Reisen Studiosus Weiss & Nesch 

HzL Study Tours Welten Bummler 

I T S Teambus WTS 

Ideal Tours Thierfelder reisen 

Povezave z Nemčijo: 

Letalske povezave: Ljubljana - Frankfurt (Adria Airways), Ljubljana -. München 

(Adria Airways) 

Železniška povezava: Ljubljana - München


Splošen pregled nemškega trga za leto 2004 3 

Notranjepolitično prizorišče v letu 2004 je zaznamovala vrsta vladnih ukrepov, s 

katerimi naj bi Nemčija postala bolj konkurenčna in se lažje vključila v svetovne 

globalizacijske tokove. Kancler Schroeder, predsednik vodilne vladne stranke SPD, 

se je odpovedal položaju vodje stranke, da bi imel kot predsednik vlade več časa za 

uresničitev začrtane reforme. 

Nemčija je februarja 2004 dobila novega predsednika Horsta Köhlerja, ki je že v 

začetnem delu svojega mandata pustil prepoznaven pečat. Potekale so razprave o 

ustavnih reformah s poudarkom na definiranju pristojnosti zveze in posameznih 

zveznih dežel. 

Zvezna republika Nemčija je tudi v letu 2004 nadaljevala aktivno in angažirano 

zunanjo politiko, značilno za vlado kanclerja Schroederja in zunanjega ministra 

Fischerja. V okviru Evropske unije sta leto zaznamovali širitev z novimi članicami ter 

pogajanja o evropski ustavni pogodbi. V obeh procesih je Nemčija nedvoumno 

odigrala pozitivno vlogo, še zlasti pri pogajanjih o ustavi, kjer je bila pripravljena na 

kompromise in je konstruktivno prispevala k sklenitvi dogovora. 

V letu 2004 so se nadaljevala tudi prizadevanja Nemčije, da bi v procesu reforme 

Združenih narodov dobila mesto stalne članice Varnostnega sveta. 

Potem ko je nemško gospodarstvo v predhodnih dveh letih stagniralo, je nemška 

vlada zaradi nevarnosti, da Nemčijo zajame recesija, začela leta 2004 uresničevati 

paket socialnih in gospodarskih reform, t.i. agendo 2010. 

Leto 2004 je bilo za Nemčijo gospodarsko uspešno leto. BDP se je po treh letih 

stagnacije in nazadovanja povečal za 1,5 %. Število ljudi, ki se preživljajo sami, se je 

glede na leto 2003 povečalo od januarja do oktobra 2004 za 110.000 oseb, 

inflacijska stopnja ostaja z 1,7 % med najnižjimi v evropska uniji, Nemčija ostaja 

izvozni svetovni prvak 

Sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo 

Tudi v letu 2004 je bila Nemčija za Slovenijo ena najpomembnejših partneric. S 

članstvom Slovenije v NATO in Evropski uniji so se odprle nove možnosti za 

sodelovanje. Številni stiki na najvišjih in visoki ravni pričajo o obojestranskem 

interesu za nadaljnji razvoj in poglabljanje sodelovanja. Nemčija še naprej ostaja 

največja gospodarska partnerica Slovenije med državami Evropske unije. 

Slovenija je po podatkih za devet mesecev 2004 občutno povečala blagovno 

menjavo z Nemčijo za približno 8 %, pri čemer se je nesorazmerno povečal uvoz – 

pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo – za okoli 13,6 %, medtem ko se je izvoz 

povečal za 4,2 %. Tudi obseg storitvene menjave se je povečal. Logistika in transport 

sta povečala delež storitev za nemške nalogodajalcev. K temu je prispevala zlasti 

uvedba rednih tovornih blok vlakov na relaciji Ljubljana – München – Ljubljana s 

podaljškom za Koper. Luka Koper je kot novo evropsko pristanišče občutno povečala 

promet za nemške potrebe. Nemčija je tudi tretja najpomembnejša naložbenica v 

slovensko gospodarstvo, pri čemer naložbe iz Bavarske predstavljajo tretjino vseh 

naložb. 

3 Poročilo Ministrstva za zunanje zadeve RS za leto 2004 (v pripravi je poročilo za leto 2005)


Sodelovanje v kulturi, znanosti, izobraževanja in športa je razgibano in intenzivno, 

poteka neposredno na delovnih ravneh in tudi v povezavi z veleposlaništvom. Glavne 

aktivnosti so potekale v okviru priprav na vstop Slovenije v Evropsko unijo, kjer se je 

Slovenija na različnih prireditvah, ki so jih zvezne dežele in posamezna mesta 

posvetile širitvi Evropske unije, predstavila s kulturnimi dogodki. 

Splošen pregled nemškega trga za leto 2005 4 

Po zadnjih zveznih volitvah je na oblasti velika koalicija CDU/CSU – SPD s prvo 

kanclerko Angelo Merkel na čelu. Zaenkrat koalicija dveh nasprotnih in konkurenčnih 

strank kar dobro deluje, vsaj navidezno. Gospodarska situacija je namreč še vedno 

slaba, kljub temu da veliko podjetij izkazuje dobre rezultate. Vendar pa se to ne 

pozna pri zaposlovanju, saj se veliko proizvodnje seli na Vzhod. Švedski koncern 

Elektrolux namerava svojo firmo AEG v Nemčiji zapreti in proizvodnjo preseliti na 

Poljsko. Stavke se kar vrstijo (npr. delavci v javnih službah, povezani v sindikat 

Verdi). Volkswagen namerava odpustiti 20.000 delavcev. Zaupanje potrošnikov je na 

nizki ravni, prodaja na drobno se – razen v diskontnih trgovinah – zmanjšuje. Čutiti je 

velik odpor do prihoda cenejše delovne sile iz novih članic Evropske unije. Situacija 

sicer ni v vseh nemških regijah enaka; najslabše je v deželah bivše NDR z Berlinom, 

kjer nezaposlenost ponekod presega 20 %. 

Kljub temu pa po vseh analizah veselje do potovanj in počitnic pri Nemcih ne pojema; 

pri zmanjšani kupni moči si izbirajo cenejše destinacije, pri tem pa so jim v veliko 

pomoč tudi nizkocenovni prevozniki, ki prevzemajo vse večji tržni delež. Na trgu se 

bije prava cenovna vojna z atraktivnimi posebnimi ponudbami, kar je nedvomno 

lahko priložnost tudi za Slovenijo. Pravilo, da en otrok pripelje dva odrasla in se mu 

zato ponudi brezplačno bivanje v sobi s starši, je marsikje postala že stalna praksa 

tudi za otroke do 14 leta. Slovenija po mnenju nemških TO in TA izgublja na 

konkurenčnosti. Nemški ADAC je v svoji primerjalni analizi prikazal Slovenijo celo kot 

dražjo destinacijo od Nemčije. Povzetek analize je objavil skoraj ves nemški tisk in pri 

tem še posebej izpostavil Slovenijo, kar je dodatno vplivalo na odločitve nemških 

turistov. Na previsoke cene je opozoril tudi predsednik RDA g. Richard Eberhardt v 

intervjuju za Slowenien Aktuell. 

Za razliko od nekaterih drugih držav (npr. Italije) Nemčija nima bistvenih razlik med 

razvitimi in nerazvitimi deželami, obstaja pa še vedno razlika med bivšo ZRN in NDR, 

ki je predvsem opazna pri mesečnih dohodkih. S turističnega stališča pa lahko 

zvezne dežele po pomenu za Slovenijo razvrstimo približno takole: Bavarska, Saška, 

Baden Württemberg, Severno Porenje, Vestfalija. Ker smo za Nemce pretežno 

avtomobilska in avtobusna destinacija, ima oddaljenost pomembno vlogo. V Saški 

(Leipzig, Dresden) je visok delež prebivalstva, ki potuje, in tudi največja 

razpoznavnost Slovenije. Severno Porenje – Vestfalija pa ima največjo koncentracijo 

prebivalstva v Nemčiji, kjer eno veliko mesto kar prehaja v drugo. Iz tega območja je 

največ turističnih letov v tujino (iz Kölna, Düsseldorfa in Hahna), poleg tega pa 

4 Janez Repanšek, vodja predstavništva v Nemčiji


obstajajo tudi odlične železniške povezave z letališčem v Frankfurtu – npr. ICE med 

Kölnom in frankfurtskim letališčem vozi samo 50 minut. 

Povzetek potovalnih načrtov nemškega turista za leto 2005 5 

V letu 2005 je 47,8 milijona Nemcev odpotovalo na vsaj ene daljše počitnice (5 noči 

in več) in 64,1 milijona na krajše počitnice (od 2 do 4 dni), kar je nekoliko manj kot v 

letu 2004. Po podatkih FUR-a se je povpraševanje po potovanjih nekoliko zmanjšalo 

med nižjim in srednjim razredom ter med vzhodnimi Nemci (med katerimi v zadnjem 

času prevladuje interes za krajša potovanja). V letu 2005 je približno tretjina Nemcev 

počitnikovala doma (30,4 %), preostali pa v evropskih državah, ki ležijo ob 

mediteranskem morju (26,6 % oz. 17,1 milijona – sem je uvrščena tudi Slovenija), 

sledi S Afrika, zahodna in vzhodna Evropa (slednje 7,8 % oz. 5 milijonov), 

Skandinavija in prekooceanske države. Na prvem mestu ostaja Španija, sledijo Italija, 

Turčija (ki je že prehitela Avstrijo), Avstrija, Grčija, Francija, Hrvaška, Nizozemska in 

Poljska. Tradicionalne destinacije nemških turistov (kot npr. Grčija in Francija) 

izgubljajo svoj tržni delež, pridobivajo pa Hrvaška, Turčija in npr. Poljska ter baltske 

države. Povpraševanje na območju Alp se je umirilo po nekajletnem upadanju. 

V zadnjih desetih letih je povprečna poraba denarja nemškega turista na ene 

počitnice porasla za več kot 100 €, in sicer iz 721 € v letu 1995 na 833 € v letu 2005 

(oz. 971 € na počitnicah v tujini) – kljub težji gospodarski situaciji v Nemčiji in 

skrajševanju povprečne dobe bivanja iz 14,1 na 12,5 dni. 

V zadnji desetih letih se je delež Nemcev, ki na počitnice potujejo z letalom, povečal 

iz 28,0 % v letu 1995 na 36,8 % v letu 2005 (oz. 52,4 % v tujini), temu ustrezno pa se 

je zmanjšal delež tistih, ki potujejo z avtomobilom. Tako je npr. v letu 2005 32,9 % 

nemških turistov odpotovalo na počitnice v tujino z avtomobilom. Na približno 

enakem nivoju ostaja delež potujočih z avtobusom (10,1 % v letu 2005). Obenem je 

med nemškimi turisti zelo narasel delež povpraševanja po hotelih – iz 38,8 % v letu 

1995 na 50,3 % v letu 2005 (oz. 59,5 % v tujini), in zmanjšal delež po privatnih 

sobah, apartmajih in kampih. 

Tudi v letu 2005 ostajajo med nemškimi turisti po načinu rezervacije počitnic na 

prvem mestu turistične agencije (54 %), sledi neposredna rezervacija prenočišča (15 

%), neposredna rezervacija prevoza (13 %), neposredna rezervacija pri organizatorju 

potovanja (8 %) in rezervacija preko interneta (8 %). Vsi navedeni deleži so za 

rezervacijo počitnic v tujini. 

Pri napovedih za leto 2006 se lahko orientiramo po zadnji analizi Inštituta za 

raziskavo prostega časa BAT iz Hamburga. Po njihovih rezultatih, ki jih je prof. Horst 

W. Opaschowski objavil ob otvoritvi velikega turističnega sejma v Hamburgu, sta se 

kar dve tretjini prebivalstva že odločili za počitnice. Za počitnice v Nemčiji se je 

odločilo 23 % (lani 32 %), sledi Italija (8,4 %) pred Španijo (8,2 %), kar je veliko 

presenečenje. Velik vpliv na turistične tokove glede termina bo imelo svetovno 

prvenstvo v nogometu. Pričakuje se, da bo več Nemcev potovalo pred prvenstvom v 

juniju, naslednji val pa bo po prvenstvu v avgustu. To predstavlja velik problem »tour 

operaterjem«, ki želijo s posebnimi ponudbami pritegniti več turistov v juliju. Zanimiv 

5 Forschungsgemeinschaft Urlaub und Reisen e.V. (F.U.R) – Reiseanalyse RA 2006 (ITB Berlin 2006)


je tudi podatek, da se je povprečna dolžina bivanja od leta 1980 stalno zmanjševala, 

dosegla leta 2004 12,8 dni, lansko leto pa se je dvignila na 13,3 dni. Prvič pa se je 

raziskava BAT instituta lotila tudi ocenjevanja kakovosti po državah. Po njihovih 

rezultatih je na prvem mestu Avstrija, sledita Grčija in Nemčija. Analiza omenja tudi 

izredno povečan porast zahtev po večji kakovosti pri segmentu seniorji, ki je 

najhitreje rastoč segment v Nemčiji. Analiza je tudi opozorila na zmanjšanje interesa 

za kratke počitnice. 

V prilogi navajamo še aktualne informacije za nemški emitivni trg po posameznih 

evropskih državah za leto 2005 in statistične podatke o številu prenočitev nemških 

turistov za leto 2004.


II. STATISTIČNI PODATKI 

V Tabelah 1 in 2 ter grafih 1, 2, 3 in 4 navajamo podatke za leto 2005 s primerjavami 

za pretekla leta. Razvidno je, da z izjemo meseca marca (kot posledica premika 

velike noči) in maja v Sloveniji nismo opazili rasti števila prenočitev nemških turistov v 

primerjavi z istim mesecem preteklega leta. Temu primerno so se v celem letu 2005 

glede na leto 2004 zmanjšali prihodi turistov (za 8 % oz. skoraj 19.000) ter prenočitve 

(za 10 % oz. približno 78.000). 

Obenem je treba poudariti, da število prenočitev nemških turistov na letni ravni stalno 

pada vse od leta 2001. Po drugi strani se je v tem obdobju sicer zmanjšalo tudi 

število prihodov turistov, vendar je prvič stopnja padca nižja od stopnje padca števila 

prenočitev, v vmesnem obdobju (2003 in 2004) pa je število prihodov turistov celo 

nekoliko poraslo. Ti podatki nakazujejo močan trend skrajševanja povprečne dobe 

bivanja nemških turistov v Sloveniji (v zadnjih desetih letih za eno noč – iz 4,2 na 3,2) 

in porast povpraševanja po krajših in bolj intenzivnih počitnicah. Pri interpretaciji 

slovenskih statističnih podatkov za turizem iz nemškega emitivnega trga je treba med 

drugim upoštevati tudi že nekajletno recesijo, v kateri se nahaja nemško 

gospodarstvo, kar pripelje do manjšega povpraševanja oz. povečanega 

povpraševanja po cenejših destinacijah s strani nemških državljanov. 

Kljub vsemu ostaja tudi v letu 2005 Nemčija po številu prenočitev (693.317) in številu 

prihodov turistov (219.257) drugi največji emitivni trg slovenskega turizma, takoj za 

Italijo. 

V Tabeli 3 navajamo še število prenočitev tujih turistov po posameznih emitivnih trgih 

in njihove tržne deleže glede na število registriranih prenočitev v letu 2005. 

V Grafu 5 primerjamo stopnje rasti prihodov in prenočitev turistov ter tržne deleže za 

tri najpomembnejše emitivne trge slovenskega turizma za leto 2005. Bolj kot je trg na 

grafu uvrščen desno zgoraj in večji kot je njegov tržni delež (velikost kroga), 

pomembnejši in perspektivnejši je trg.


Tabela 1: Število prihodov in prenočitev nemških turistov v R Sloveniji v letu 2005 in 

sprememba števila prenočitev 2005 glede na isti mesec preteklega leta 

Mesec Prihodi tur. Prenočitve Sprememba 

Jan 3.546 12.185 -35,8% 

Feb 4.890 18.525 -14,1% 

Mar 11.926 40.034 51,9% 

Apr 12.363 37.274 -33,9% 

Maj 32.550 100.662 11,3% 

Jun 24.232 78.335 -19,6% 

Jul 29.501 96.558 -6,7% 

Avg 38.716 127.812 -11,1% 

Sep 33.120 100.758 -14,3% 

Okt 18.393 51.184 -17,6% 

Nov 5.651 17.612 -2,2% 

Dec 4.369 12.432 -20,4% 

skupaj 219.257 693.317 

Vir: SURS www.stat.si 

Graf 1: 

160.000 

140.000 

120.000 

100.000 

80.000 

60.000 

40.000 

20.000 

Št.prenočitev turistov iz Nemčije v Sloveniji 

(vir: SURS) 

12.185 18.525 

0 

Graf 2: 

Jan/Jan 

60,0% 

50,0% 

40,0% 

30,0% 

20,0% 

10,0% 

0,0% 

-10,0% 

-20,0% 

-30,0% 

-40,0% 

-50,0% 

Feb/Feb 

40.034 

37.274 

Mar/Mar 

Apr/Apr 

100.662 96.558 

78.335 

Maj/May 

Jun/Jun 

Jul/Jul 

127.812 

Avg/Aug 

2005 2004 

100.758 

Sep/Sep 

51.184 

Okt/Oct 

17.612 12.432 

Nov/Nov 

Sprememba prenočitev turistov iz Nemčije po mesecih leta 

2005 glede na isti mesec preteklega leta (vir: SURS) 

Dec/Dec 

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII


Tabela 2: Število prihodov in prenočitev nemških turistov v R Sloveniji od leta 1985 in 

sprememba števila prihodov turistov in prenočitev glede na preteklo leto 

Leto Prihodi tur. Prenočitve Sprememba pren 

1985 291.510 1.060.517 

1990 227.167 752.338 

1995 136.455 571.601 

1996 161.985 595.464 4,2% 

1997 198.681 782.128 31,3% 

1998 190.942 747.737 -4,4% 

1999 157.502 607.316 -18,8% 

2000 204.003 772.833 27,3% 

2001 234.209 877.795 13,6% 

2002 229.211 848.418 -3,3% 

2003 229.372 813.241 -4,1% 

2004 237.870 771.747 -5,1% 

2005 219.257 693.317 -10,2% 


Graf 3: 

(000) 

Graf 4: 

1.200 

1.000 

800 

600 

400 

200 

40,0% 

30,0% 

20,0% 

10,0% 

0,0% 

-10,0% 

-20,0% 

-30,0% 

0 

Št.prenočitev turistov iz Nemčije od l.1985 

(vir: SURS) 

1.060,5 

782,1 

877,8 

813,2 

752,3 

571,6 

747,7 

772,8 848,4 

595,5 607,3 

693,4 

771,7 

1985 1990 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 

Sprememba števila prenočitev tujih in nemških turistov po 

letih glede na preteklo leto (vir: SURS) 

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 

tuji turisti nemški turisti


Tabela 3: Število prenočitev tujih turistov po posameznih emitivnih trgih in njihovi tržni deleži v 

letu 2005 

Število prenočitev delež 

Italija 855.796 19,5% 

Nemčija 693.371 15,8% 

Avstrija 674.090 15,3% 

Velika Britanija 318.721 7,2% 

Hrvaška 258.209 5,9% 

Nizozemska 190.971 4,3% 

Madžarska 114.370 2,6% 

Francija 112.525 2,6% 

Ruska federacija 97.060 2,2% 

Belgija 90.412 2,1% 

Ostali 993.721 22,6% 

Skupaj tuji turisti 4.399.246 100,0% 


Graf 5: 

Sprememba prenočitev / Change overnight stays 

Sprememba (1) števila prihodov italijanskih, nemških in avstrijskih, britanskih in hrvaških turistov in 

(2) prenočitev v letu 2005 glede na leto 2004 ter njihov (3) tržni delež glede na število prenočitev vseh 

tujih turistov v RS v letu 2005 (vir: SURS) 

Nemčija; -7,8%; -10,2%; 

15,8% 

25,0% 

20,0% 

15,0% 

10,0% 

-5,0% 

-10,0% 

-15,0% 

-20,0% 

Hrvaška; 2,1%; -1,0%; 

5,9% 

Velika Britanija; 19,1%; 

19,4%; 7,2% 

Italija; 7,9%; 8,8%; 19,5% 

Avstrija; -1,9%; -2,5%; 

15,3% 

5,0% 

0,0% 

-15,0% -10,0% -5,0% 0,0% 5,0% 10,0% 15,0% 20,0% 25,0% 

Sprememba prihodov turistov / Change Arrivals 

V prilogi navajamo število prenočitev nemških turistov po slovenskih občinah in po 

mesecih leta 2004. 6 Za lažji pregled smo v spodnji tabeli (Tabela 4) zbrali 20 

najpomembnejših slovenskih občin po številu prenočitev nemških turistov ter za 

primerjavo tudi vseh tujih turistov. Največ prenočitev ustvarijo nemški turisti na 

območju občine Piran oz. četrtino na območju celotnega Slovenskega primorja. 

Približno vsak tretji nemški turist je v letu 2004 prenočeval na območju občin Bled, 

Kranjska Gora in Bohinj. Tako na območju Slovenskega primorja kot tudi na 

zgornjesavskem območju število prenočitev postopno narašča od marca do avgusta, 

nato pa se zmanjšuje vse do novembra. Relativno malo je nočitev nemških turistov v 

zimskem času. 

6 V maju 2006 bomo objavili podatke za leto 2005


Tabela 4: 20 najpomembnejših slovenskih občin po številu realiziranih prenočitev nemških in 

vseh tujih turistov v letu 2004 

Nemčija (jan.-dec.04) Tuji (jan.-dec.04) 

Piran/Pirano 156.530 Piran/Pirano 825.738 

Bled 98.145 Bled 495.045 

Kranjska Gora 62.254 Ljubljana 480.363 

Bohinj 55.052 Kranjska Gora 282.166 

Ljubljana 45.741 Moravske Toplice 219.934 

Izola/Isola 41.602 Bohinj 196.198 

Bovec 37.545 Rogaška Slatina 167.618 

Radovljica 33.978 Brežice 145.672 

Moravske Toplice 33.799 Izola/Isola 126.504 

Radenci 18.263 Radovljica 119.567 

Dobrna 18.038 Koper/Capodistria 107.044 

Koper/Capodistria 16.296 Bovec 101.851 

Maribor 12.729 Nova Gorica 82.072 

Brežice 11.817 Maribor 81.751 

Šoštanj 10.895 Radenci 75.669 

Ptuj 9.705 Zreče 74.043 

Zreče 8.405 Novo mesto 63.696 

Lendava/Lendva 7.694 Podčetrtek 46.719 

Novo mesto 7.580 Sežana 46.294 

Rogaška Slatina 6.397 Šoštanj 40.207 


Tabela 5: Število prenočitev nemških turistov v R Sloveniji v letu 2004 po turističnih subregijah 

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 

Obala 1.799 2.150 8.286 18.790 24.236 28.920 30.352 39.084 35.073 18.445 4.647 2.646 

Primorski Kras 76 66 99 479 1.056 658 614 1.035 808 366 142 73 

Notranjski Kras 24 9 17 101 752 914 1.272 2.181 1.144 129 10 30 

Goriška - Vipavsko 74 92 115 274 393 463 312 433 799 420 128 121 

Posočje 150 323 212 1.353 6.114 6.443 6.993 13.379 6.394 1.319 81 195 

Ribniško - Kočevsko 18 39 24 81 82 226 59 77 47 63 23 19 

Ljubljana z okolico 3.086 2.492 2.996 3.867 5.830 5.605 5.984 7.275 5.864 4.252 2.739 2.387 

Škofjeloško 23 71 51 50 93 213 238 162 148 98 25 42 

Kranj z okolico 266 451 464 451 1.269 892 1.384 1.609 1.816 1.037 428 159 

Zgornje Savsko 5.113 6.966 5.068 13.689 28.346 33.799 39.888 57.035 37.813 17.225 1.210 3.376 

Bela krajina 48 49 31 27 73 122 146 258 117 87 19 70 

Osrednja Dolenjska 521 342 315 777 1.388 977 859 1.256 952 896 548 628 

Zasavje 25 108 169 86 88 142 102 176 165 24 46 50 

Posavje 149 374 989 981 1.465 1.660 1.190 2.347 1.568 1.444 376 270 

Obsotelje 343 302 724 1.181 1.124 877 2.046 1.263 1.343 1.559 226 177 

Celje z okolico 2.725 3.426 1.422 3.587 4.724 3.084 2.189 2.790 6.530 3.153 1.765 2.546 

Zgornje Savinjsko 17 2 34 51 83 305 250 221 227 119 21 28 

Spodnje Podravje 70 160 146 592 1.617 1.944 2.018 2.490 2.300 860 126 118 

Dravinjsko 423 696 651 562 961 572 1.059 1.394 1.858 1.226 167 205 

Koroška 48 195 178 150 242 150 201 228 311 86 64 108 

Maribor z okolico 717 1.028 688 1.027 1.987 1.190 1.362 1.355 1.801 1.280 1.219 493 

Prlekija 765 726 1.213 2.777 2.788 4.326 1.025 2.536 2.788 2.652 1.139 714 

Prekmurje 2.505 1.493 2.457 5.483 5.743 3.987 3.895 5.194 7.707 5.366 2.857 1.158 

SKUPAJ 18.985 21.560 26.349 56.416 90.454 97.469 103.438 143.778 117.573 62.106 18.006 15.613 

Vir: SURS www.stat.si


Graf 6: 

60.000 

50.000 

40.000 

30.000 

20.000 

10.000 

0 

Gibanje števila prenočitev vseh nemških turistov po izbranih turističnih območjih RS po mesecih leta 2004 

(vir: SURS) 


Zgornje Savsko Obala Ljubljana z okolico Prekmurje 

Tabela 6: Število prenočitev vseh, tujih in nemških turistov v R Sloveniji v letu 2004 po 

turističnih subregijah 

Turistične 

Skupaj Tuji Nemčija 

subregije 

Obala 2.002.002 1.059.286 214.428 

Primorski Kras 84.571 68.215 5.472 

Notranjski Kras 46.043 42.418 6.583 

Goriška - Vipavsko 114.605 99.875 3.624 

Posočje 204.011 136.130 42.956 

Ribniško - Kočevsko 7.077 3.023 758 

Ljubljana z okolico 579.184 530.069 52.377 

Škofjeloško 9.606 7.583 1.214 

Kranj z okolico 121.247 78.436 10.226 

Zgornje Savsko 1.378.230 1.094.617 249.528 

Bela krajina 13.646 5.448 1.047 

Osrednja Dolenjska 243.266 80.546 9.459 

Zasavje 10.538 6.639 1.181 

Posavje 555.292 175.750 12.813 

Obsotelje 529.310 214.343 11.165 

Celje z okolico 361.769 129.097 37.941 

Zgornje Savinjsko 11.707 6.590 1.358 

Spodnje Podravje 87.431 46.499 12.441 

Dravinjsko 239.117 80.051 9.774 

Koroška 32.713 10.890 1.961 

Maribor z okolico 187.462 106.849 14.147 

Prlekija 273.786 97.825 23.449 

Prekmurje 496.124 282.604 47.845 

SKUPAJ 7.588.737 4.362.783 771.747 



Graf 7: 

Zgornje Savsko 

Obala 

Ljubljana z okolico 

Prekmurje 

Posočje 

Celje z okolico 

Prlekija 

Maribor z okolico 

Posavje 

Spodnje Podravje 

Obsotelje 

Kranj z okolico 

Dravinjsko 

Osrednja Dolenjska 

Notranjski Kras 

Primorski Kras 

Goriška - Vipavsko 

Koroška 

Zgornje Savinjsko 

Škofjeloško 

Zasavje 

Bela krajina 

Ribniško - Kočevsko 

Skupno število prenočitev nemških turistov po turističnih regijah RS v letu 2004 (vir: SURS) 

5.472 

3.624 

1.961 

1.358 

1.214 

1.181 

1.047 

758 

14.147 

12.813 

12.441 

11.165 

10.226 

9.774 

9.459 

6.583 

23.449 

47.845 

42.956 

37.941 

52.377 

214.428 

249.528 

0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000 300.000


V spodnji tabeli (Tabela 7) prikazujemo podatke o strukturi prihodov in prenočitev 

nemških turistov v Sloveniji po nastanitvenih objektih v letu 2004. Istočasno 

prikazujemo še primerjavo s tujimi turisti. 7 Iz deležev je razvidno, da nemški turisti – 

glede na vse tuje turiste v Sloveniji (označeno z modro pisavo) – nadpovprečno 

prenočujejo v hotelih s tremi zvezdicami (srednja kategorija) in kampih. 

Tabela 7: Število prihodov in prenočitev tujih in nemških turistov v R Sloveniji po nastanitvenih 

objektih v letu 2004 

TUJI ..Nemčija 

2004 

Prihodi 

turistov 

Število 

prenočitev 

delež 

prenočitev 

Prihodi 

turistov 

Število 

prenočitev 

delež 

prenočitev 

Hoteli 1.009.517 3.021.636 69,3% 143.317 491.809 63,7% 

..Hoteli* 12.762 26.226 0,6% 727 1.332 0,2% 

..Hoteli** 63.534 144.213 3,3% 5.787 11.186 1,4% 

..Hoteli*** 377.740 1.025.109 23,5% 63.503 193.011 25,0% 

..Hoteli**** 492.213 1.670.741 38,3% 67.997 272.135 35,3% 

..Hoteli***** 63.268 155.347 3,6% 5.303 14.145 1,8% 

Moteli 32.110 48.017 1,1% 3.817 5.000 0,6% 

Penzioni 35.285 84.438 1,9% 5.217 13.238 1,7% 

Gostišča 28.014 59.054 1,4% 4.167 7.864 1,0% 

Prenočišča 20.194 45.263 1,0% 1.963 4.121 0,5% 

Apartmaji 34.124 138.053 3,2% 3.879 17.945 2,3% 

Kampi 182.689 559.591 12,8% 49.402 152.827 19,8% 

Turistične kmetije 3.660 9.671 0,2% 756 2.544 0,3% 

Sobodajalstvo 44.708 164.727 3,8% 9.058 41.233 5,3% 

Sobe 11.326 24.080 0,6% 1.657 2.807 0,4% 

Planinski domovi in koče 22.005 24.942 0,6% 4.321 4.493 0,6% 

Marine 7.656 9.724 0,2% 2.547 3.350 0,4% 

Ostalo 173.587 4,0% 24.516 3,2% 

4.362.783 100,0% 771.747 100,0% 


7 V maju 2006 bomo objavili podatke za leto 2005


III. TURISTIČNI BAROMETER TIC 

Na STO-ju smo v sodelovanju s povprečno štiridesetimi TIC-i po Sloveniji spremljali 

tudi število obiskovalcev TIC-a po dnevnih in državah ter razloge za obisk TIC-a. V 

spodnjih dveh grafih prikazujemo gibanje števila nemško govorečih obiskovalcev 

TIC-a po Sloveniji po dnevih v primerjavi z vsemi obiskovalci. Hkrati podajamo tudi 

strukturo obiskovalcev po najpomembnejših jezikovnih skupinah (ZDA in Kanada sta 

zaradi tržnih razlogov ločeni od podatkov za Veliko Britanijo). Gibanje števila nemških 

obiskovalcev je skladno z gibanjem števila prihodov turistov in prenočitev v 

nastanitvenih objektih, kar je v skladu s pričakovanji. 

Graf 8 

vsi 

6.000 

5.000 

4.000 

3.000 

2.000 

1.000 

Graf 9 

0 

Število obiskovalcev TIC Slovenije po dnevnih (jun-sep 2005) vir: STO 

1 

4 

7 

10 

13 

16 

19 

22 

25 

28 

1 

4 

7 

10 

13 

16 

19 

22 

25 

28 

31 

3 

6 

9 

12 

15 

18 

21 

24 

27 

30 

2 

5 

8 

11 

14 

17 

20 

23 

26 

29 

Ostali 

HRV 

F 

CZ+SK 

Izrael 

ZDA&CAN 

I 

VB 

N+AV 

SLO 

vsi obiskovalci nemško govoreči obiskovalci 

Število obiskovalcev TIC Slovenije glede na državo od koder 

prihajajo obiskovalci (jun-sep 2005) vir: STO 

2.647 

5.723 

12.635 

15.677 

21.152 

46.981 

56.150 

62.364 

64.223 

91.378 

1.000 

900 

800 

700 

600 

500 

400 

300 

200 

100 

0 

D


IV. PODATKI TRŽNIH RAZISKAV 

V nadaljevanju navajamo podatke iz raziskav med tujimi turisti v Sloveniji (raziskava 

med obiskovalci turističnih znamenitosti v Sloveniji in raziskava med potniki na 

ljubljanskem letališču), ki smo jih v letu 2005 izvedli na STO-ju. Navajamo le 

najpomembnejše ugotovitve za učinkovito načrtovanje trženjskih aktivnostih na 

nemškem trgu. Podrobnejše informacije o metodologiji raziskave (časovni okvir, 

velikost vzorca, metoda zbiranja podatkov, namen raziskave) in o demografiji 

anketirancev, njihovih najpomembnejših aktivnostih, potrošnji, dolžini bivanja, 

pričakovanjih in motivih, načinu prihoda v Slovenijo, virih informacij, distribucijskih in 

komunikacijskih poteh, načinu organizacije potovanja oz. počitnic ipd. vključno s 

priporočili, najdete v poročilih, objavljenih na naših poslovnih spletnih straneh 

(www.slovenia.info/tra). Prav tako so tu objavljena še druga poročila iz lanskega in 

preteklih let, kot npr.: 

• raziskava med turisti v slovenskih zdraviliščih v letu, 

• raziskava o obiskovalcih TIC-a po Sloveniji v poletni sezoni, 

• raziskava o tujih turistih v Ljubljani v poletni sezoni, 

• raziskava med tujimi turisti v zimskošportnih središčih RS. 

Obenem smiselno navajamo primerjave značilnosti nemških turistov z značilnostmi 

turistov iz drugih držav. 

Opozarjamo, da je treba pri interpretaciji podatkov iz raziskav vedno upoštevati 

čas in lokacijo anketiranja, število odgovorov in stopnjo značilnosti! 8 

Kot glavni razlog (Tabela 8) so za obisk Slovenije nemški obiskovalci turističnih 

znamenitosti po Sloveniji navedli počitnice. Pomemben razlog predstavlja še obisk 

znamenitosti, nadpovprečno pa tranzit ter šport in rekreacija. Med najpomembnejše 

dejavnike (Tabela 9) za obisk Slovenije so nemški anketiranci uvrstili neokrnjeno 

naravo in zavarovana območja narave, gostoljubnost domačega prebivalstva in 

možnosti za počitek in sprostitev. Tudi na splošno so kot najpomembnejša dejavnika 

za počitnikovanje v kateri koli destinaciji anketiranci iz Nemčije navedli vračanje k 

naravi in oglede dežel oz. znamenitosti, ki jih še niso obiskali. 

Zelo pomembna je tudi podatek, da so za nemške obiskovalce slovenskih 

znamenitosti pomemben vir informacij priporočila prijateljev, sorodnikov in znancev. 

Visok je tudi delež tiskanih publikacij (vodiči, katalogi, brošure), delež cestne 

signalizacije in portala. 

Druge informacije najdete v spodnjih tabelah in na poslovnih spletnih straneh STO-ja. 

8 sig.


Tabela 8: Glavni razlogi za obisk Slovenije obiskovalcev turističnih znamenitosti RS v poletju 

2005 obiskovalcev iz Velike Britanije, Nemčije in Italije 

Razlogi 

V. 

Britanija 

Nemčija Italija 

Počitnice (na morju, v gorah, na podeželju, v zdravilišču) 

N 

% 

70 

73,7 % 

157 

58,1 % 

210 

64,8 % 

Obisk znamenitosti / potovanje 

N 

% 

14 

14,7 % 

40 

14,8 % 

54 

16,7 % 

Rekreacija / športne aktivnosti 

N 

% 

2 

2,1 % 

21 

7,8 % 

4 

1,2 % 

Obisk prijateljev / sorodnikov / znancev 

N 

% 

4 

4,2 % 

17 

6,3 % 

34 

10,5 % 

Posel (izključene so konference in kongresi) 

N 

% 

1 

1,1 % 

Tranzit / vmesni postanek 

N 

% 

3 

3,2 % 

23 

8,5 % 

21 

6,5 % 

Drugo (npr. romanje) 

N 

% 

5 

1,8 % 

1 

0,3 % 

Enodnevni izlet brez nočitve 

N 

% 

1 

1,1 % 

7 

2,6 % 

Skupaj 

N 

% 

95 

100 % 

270 

100 % 

324 

100 % 

Vir: Raziskava med obiskovalci turističnih znamenitosti v Sloveniji v letu 2005 (STO 

www.slovenia.info/tra) 

Tabela 9: Pomembnost dejavnikov nemških obiskovalcev turističnih znamenitosti Slovenije pri 

odločanju za obisk Slovenije 

Dejavnik N Povprečna ocena 

Neokrnjena narava in zavarovana območja narave 264 4,31 

Gostoljubnost domačega prebivalstva 263 4,20 

Možnosti za počitek in sprostitev 263 4,19 

Klimatske razmere in ugodno vreme 260 4,17 

Osebna varnost med bivanjem 259 4,14 

Lokalna kulinarika 259 4,07 

Kakovost plaže 247 4,00 

Stara mesta, gradovi, cerkve 265 3,96 

Ponudba različnih izletov 263 3,90 

Privlačne vasi in zanimivo podeželsko življenje 258 3,87 

Gorski svet 262 3,85 

Poceni prenočišča 261 3,84 

Raznolika kultura in kulturna dediščina ter ponudba kulturnih prireditev 253 3,81 

Možnosti za oglede muzejev, galerij in razstav 257 3,73 

Možnosti nakupov tradicionalnih izdelkov 252 3,47 

Sporazumevanje v maternem jeziku 259 3,39 

Zanimiva domača obrt (rokodelstvo) 248 3,29 

Ponudba zabave 239 3,21 

Razpoložljivost športnih objektov in rekreacijskih aktivnosti 252 3,19 

Ponudba zdravilišč 226 3,11 

Obvladljiva velikost dežele 250 3,08 

Prvovrstni hoteli 242 2,91 

Bližina doma 234 2,84 

Priročnost in pogostost letalskih letov v državo 233 2,80 


www.slovenia.info/tra)


Graf 10 

Pomembnost dejavnikov pri odločanju za obisk Slovenije med obiskovalci turističnih znamenitosti 2005 (vir: STO) 

Kakovost plaže 

Neokrnjena narava in zav.območja narave 

Osebna varnost med bivanjem 

Razpoložljivost šport.objektov in rekr.akt. 

Bližina doma 5 

Poceni prenočišča 

Ponudba zdravilišč 

Stara mesta, gradovi, cerkve 

Ponudba zabave 

Možnosti nakupov tradicionalnih izdelkov 

Možnosti za oglede muzejev, galerij in razstav 

Možnosti za počitek in sprostitev 

4 

3 

2 

1 

0 

Klimatske razmere in ugodno vreme 

Letalski leti v državo 

Raznolika kultura 

Prvovrstni hoteli 

Možnost sporazumevanja 

Lokalna kulinarika 

Gostoljubnost domačega prebivalstva 

Ponudba različnih izletov 

Privlačne vasi in zanimivo podeželsko življenje 

Gorski svet 

Zanimiva domača obrt (rokodelstvo) 

Obvladljiva velikost dežele 

Italija Nemčija V. Britanija 

Tabela 10: Pomembnost dejavnikov nemških obiskovalcev turističnih znamenitosti Slovenije 

pri odločanju za počitnikovanje v katerikoli destinaciji 

Dejavnik N Povprečna ocena 

Vračanje k naravi 271 4,42 

Ogledi dežel/ znamenitosti, ki jih še nisem obiskal 263 4,34 

Občutek varnosti 267 4,23 

svobodno početi tisto, kar čutim in se zabavati 259 4,22 

Poskušanje novih lokalnih jedi in pijač 265 4,19 

Biti skupaj z družino 252 4,13 

Videti čim več 263 4,11 

Boljše poznavanje dežel in ljudi 264 4,09 

Praktičnost lastnega prevoza do in po počitniški destinaciji 261 4,07 

Doživetje novega in drugačnega življenjskega sloga (odklop od vsakdanjika) 261 4,03 

Biti fizično aktiven 265 3,96 

Spoznavanje novih ljudi 265 3,88 

Doživetje vznemirjenja 260 3,84 

Obiskovanje dežel o katerih bom lahko veliko govoril ob mojem povratku 263 3,84 

Razvajanje v razkošju 242 3,77 

Realizacija moje kreativnosti 254 3,41 

Obujanje preteklih časov 244 3,14 

Nizke cene letalskih kart 218 3,13 

Obiskovanje sorodnikov, znancev in prijateljev 228 2,92 


www.slovenia.info/tra)


Tabela 11: Primerjava virov informacij za obisk turističnih znamenitosti v Sloveniji med 

obiskovalci iz Velike Britanije, Nemčije in Italije 

Velika Britanija Nemčija Italija 

da da da Sig. 

N % N % N % 

Reklamni časopis, revija 93 97,9% 13 4,7% 44 12,7% 0,000 

Članek v časopisu, reviji, na radiu 2 2,1% 13 4,7 39 11,2% 0,001 

(rjavi) smerokazi na cestah 4 4,2% 36 12,9% 20 5,8 0,002 

Katalog, brošura, zloženka 14 14,7% 47 16,9% 36 10,4% 

Sorodniki, znanci, prijatelji 14 14,7% 75 27,0% 126 36,3% 0,000 

Letak znamenitosti 6 6,3% 12 4,3% 20 5,8% 

Slovenski turistični portal 10 10,5% 35 12,8% 26 7,5% 

Obisk znamenitosti je del izleta oz. 

potovanja 

10 10,5% 12 4,3% 9 2,6% 0,003 

Druge internetne strani 1 1,0% 16 6,1% 19 5,5% 

Znamenitost že poznam oz. sem doma 

iz bližine 

7 7,4% 12 4,3% 6 1,7% 0,018 

Priporočilo nastanitvenega objekta, 

kjer počitnikujem 

5 5,3% 4 1,4% 4 1,1% 0,024 

Priporočilo druge slovenske 

znamenitosti 

2 2,0% 7 

2,5% 

13 3,7% 

Znamenitost sem opazil na zeljevidu, 

avtokarti 

4 4,2% 16 6,1% 14 4,0% 

Tiskani turistični vodič 25 26,3% 51 18,3% 30 8,6% 0,000 

Priporočilo TIC-a 4 4,2% 15 5,4% 16 4,6% 


www.slovenia.info/tra) 

Tabela 12: Primerjava namenov uporabe interneta med potniki na ljubljanskem letališču iz 

Nemčije in V. Britanije 

NEMCI V. BRITANIJA 

DA DA 

N % N % 

za pridobitev splošnih informacij 7 29,2 24 72,7 

za pridobitev prometnih in turističnih 

informacij 

4 16,7 11 33,3 

za rezervacijo prevoza 

10 41,7 12 36,4 

za rezervacijo prenočišča oz. pridobitev 

ponudbe 

16 66,7 31 93,9 

za plačilo prevoza 2 8,3 2 6,1 

za plačilo prenočišč 

1 4,2 4 12,1 

za rezervacijo oz. plačilo drugih storitev 0 0 0 0 

drugo 

2 8,3 0 0 

Vir: Raziskava med potniki na ljubljanskem letališču 2004/2005 (STO: www.slovenia.info/tra)


Tabela 13: Ocene posameznih elementov turistične ponudbe na podlagi vtisov o bivanju v 

Sloveniji za nemške anketirance 

zelo dobro dobro niti niti slabo zelo slabo težko 

ocenim 

N % N % N % N % N % N % 

kakovost okolja 55 48,7 55 48,7 1 0,9 0 0 0 0 2 1,8 

urejenost kraja 39 34,5 3 2,7 3 2,7 0 0 0 0 3 2,7 

dostopnost turističnih 

informacij 

10 8,8 37 32,7 9 8,0 1 0,9 0 0 56 49,6 

ponudba različnih izletov 13 11,6 24 21,4 8 7,1 2 1,8 0 0 65 58,0 

kulturne znamenitosti in 

ponudba 

20 17,7 29 25,7 7 6,2 1 0,9 0 0 56 49,6 

zdravstvene storitve v 

zdraviliščih 

7 6,3 13 11,7 5 4,5 0 0 0 0 86 77,5 

ponudba rekreativnih 

11 9,9 20 18,0 7 6,3 1 0,9 0 0 72 64,9 

dejavnosti 

kopališka ponudba 18 16,1 14 12,5 1 0,9 1 0,9 0 0 78 69,6 

igre na srečo 12 10,8 19 17,1 2 1,8 1 0,9 0 0 77 69,4 

možnosti za razvedrilo in 

zabavo 

35 31,5 43 37,8 0 0 0 0 0 0 33 29,7 

možnosti za nakupovanje 14 12,5 57 50,9 12 10,7 0 0 0 0 29 25,9 

primernost za družinske 

51 45,5 36 21,1 3 2,7 1 0,9 0 0 21 18,8 

počitnice 

možnosti za mir počitek 52 46,0 30 26,5 1 0,9 0 0 0 0 30 26,5 

gostoljubnost prebivalstva 48 42,5 61 54,0 0 0 0 0 0 0 4 3,5 

možnost sporazumevanja v 

tujih jezikih 

44 39,3 65 58,0 2 1,8 0 0 0 0 1 0,9 

osebna varnost med 

bivanjem v Sloveniji 

67 59,8 41 36,6 2 1,8 0 0 0 0 2 1,8 

raven čistoče v gostinskih 

objektih 

17 15,2 65 58,0 6 5,4 0 0 0 0 24 21,4 

kakovost gostinskih storitev 19 17,1 64 57,7 3 2,7 0 0 0 0 25 22,5 

možnosti za posel in 

30 26,8 40 35,7 1 0,9 1 0,9 0 0 40 35,7 

izobraževanje 

zdrava prehrana 29 26,1 69 62,2 11 9,9 1 0,9 0 0 1 0,9 

razmerje cena/kakovost 30 26,8 76 67,9 4 3,6 0 0 0 0 2 1,8 

Vir: Raziskava med potniki na ljubljanskem letališču 2004/2005 (STO: www.slovenia.info/tra)


V. NAČRTOVANE AKTIVNOSTI STO ZA LETO 2006 

Ciljni turistični proizvodi: 

• Kolesarjenje 

• Wellness in zdravilišča 

Pospeševanje 

prodaje 

* datum v fazi usklajevanja 

• Enogastronomija 

• Kulturne poti in stara mestna jedra 

• Naravni parki 

Januar Februar Marec April Maj Junij 

Študijsko 

potovanje 

Service Reisen * 

Študijsko 

potovanje ADAC 

Študijsko 

potovanje za TO 

in agente po 

izbranih 

slovenskih mestih 

in zdraviliščih, 4 

dni, cca 45 oseb 

Študijsko 

potovanje 

specializiranih TO 

in novinarjev, 

tematika: 

kolesarjenje po 

Sloveniji, 4 dni, 

10–15 oseb


Oglaševanje v tujini 


Oglaševanje v medijih skozi leto: Frankfurter Allgemeine Zeitung + F.A. Sonntagzeitung, Die Welt + Welt am 

Sonntag, Sonntag Aktuell, Bayern Kombi, Sűdwest Kombi, Sűdwestpresse, Berliner Zeitung, Tagesspiegel, Berliner 

Morgenpost, Sachsen Kombi, Sűddeutsche Zeitung, Augsburger Wellness (priloga), Rhein-Main-Media, Abenteuer und 

Reisen, Wellfit - Freundin, Merian, ADAC Resiemagazin, Busplanner, Omnibusrevue, FVW International, Touristik 

Report, Touristik Aktuell, Eurobus, Busblickpunkt, Tagungswirtschaft, Events (MICE), katalogi, internet 

Oglaševanje za poslovne in ostale javnosti na linijah (ICS in ostali mednarodni vlaki): München 

Sofinanciranje 

izdaj katalogov in 

oglaševanja TO – 

v skladu s kriteriji 

(le-ti so še v 

izdelavi): TUI, 

Neckermann, ITS 

internetni TO 

»Sparmit«, 

Reisen, Eberhart 

Travel 

Priprava 

publikacije 

Slowenien Aktuell 

2006/2007 

E-oglaševanje na 

vstopni strani 

interneta: Yahoo, 

AOL. Seven one 

Interactive 

Oglaševanje na 

TV (Berlin) 

Oglaševanje na 

plakatih na 

postajah 

mestnega 

prometa v 

Münchnu in 

Berlinu 

E-oglaševanje na 

vstopni strani 

interneta: Yahoo, 

AOL. Seven one 

Interactive 

Dodatne partnerske aktivnosti tržnega komuniciranja bodo vključene po dokončni uskladitvi s STG.



Skozi vse leto individualna študijska potovanja za novinarje in fotografe 

Odnosi z javnostmi 

Študijsko 

potovanje 

novinarjev, Organizacija 

tematika: snemanja TV- 

Zgodovinska ekipe ZDF 

mesta Slovenije, 4 

dni, 6–8 oseb 

Študijsko 

potovanje 

novinarjev, 4 dni, 

tematika: Turizem 

na podeželju s 

predstavitvijo 

starih obrti, 

kulturne 

dediščine, 6–8 

oseb 

Študijsko 

potovanje 

novinarjev in 

specializiranih TO, 

tematika: 

kolesarjenje po 

Sloveniji, 4 dni, 

10–15 oseb 

Izvedba snemanja 

TV-ekipe ZDF 

Sejmi in borze 

14. 1.–22. 1. CMT 

Stuttgart 

8. 3.–13. 3. ITB 

Berlin 

30. 5.–1. 6 IMEX Frankfurt 

Dodatne partnerske aktivnosti tržnega komuniciranja bodo vključene po dokončni uskladitvi s STG.


Pospeševanje 

prodaje 

Odnosi z javnostmi 

Oglaševanje v tujini 

Sejmi in borze 

Julij Avgust September Oktober November December 

Workshop v 

Frankfurtu 

Skozi vse leto individualna študijska potovanja za novinarje in fotografe 

Študijsko 

potovanje 

novinarjev: 4 dni, 

tematika: 

Camping z 

vodnimi športi, 

Soča, Krka, Kolpa 

Študijsko 

potovanje 

novinarjev: 4 dni, 

tematika: 

pohodništvo, 

vzpon na Triglav, 

Študijsko 

potovanje 

novinarjev, 4 dni, 

tematika: 

kulinarika, vino in 

wellness, 

Oglaševanje v medijih: FAZ, Welt, Sonntag Aktuell, Sűdwest Kombi, Sűdwestpresse, Berliner Zeitung, Tagesspiegel, 

Berliner Morgen, Sachsen Kombi, Sűddeutsche Zeitung, Touristik Aktuell, Busplanner, Omnibusrevue; 

Izdelava posebne samostojne priloge Slowenien Aktuell 2006/2007, katalogi, internet 

Oglaševanje za poslovne in ostale javnosti na linijah (ICS in ostali mednarodni vlaki): München 

8. 8.–10. 8. RDA 

Köln 

31. 8.–3. 9. 

Eurobike 

Friedrichshafen 

Dodatne partnerske aktivnosti tržnega komuniciranja bodo vključene po dokončni uskladitvi s STG. 

T&C Leipzig

PRILOGE: 

Tabela 14: Število prenočitev nemških turistov v R Sloveniji v letu 2004 po občinah 


Ajdovščina 4 39 1 22 58 29 35 79 28 30 12 2 

Beltinci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Benedikt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Bistrica ob Sotli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Bled 2.704 1.950 2.244 9.460 14.148 12.852 13.343 16.581 14.211 7.990 754 1.908 

Bloke 7 1 4 5 15 13 15 47 30 2 10 0 

Bohinj 257 950 352 409 2.817 6.654 13.322 21.281 7.814 626 80 490 

Borovnica 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 

Bovec 103 247 159 1.144 5.760 5.676 6.359 11.240 5.606 1.085 13 153 

Braslovče 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Brda 0 0 0 3 9 30 6 7 5 11 0 0 

Brezovica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Brežice 90 349 962 953 1.391 1.595 1.016 2.187 1.424 1.319 301 230 

Cankova 8 4 8 4 0 0 0 0 0 0 0 0 

Celje 116 179 247 191 384 296 256 410 461 368 337 243 

Cerklje na 

38 138 159 40 184 81 58 59 254 67 128 28 

Gorenjskem 

Cerknica 2 0 0 12 15 9 21 30 27 1 0 8 

Cerkno 4 43 29 35 114 168 48 205 32 39 31 17 

Cerkvenjak 0 0 0 0 0 0 60 34 30 28 0 0 

Črenšovci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Črna na Koroškem 0 0 1 1 0 30 0 16 0 5 0 0 

Črnomelj 36 36 31 22 40 71 42 103 55 77 17 70 

Destrnik 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Divača 0 0 0 0 0 23 14 20 0 0 0 1 

Dobje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Dobrepolje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Dobrna 2.002 2.654 921 1.219 2.117 1.530 1.132 652 2.780 1.355 468 1.208 

Dobrova - Polhov 

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Gradec 

Dobrovnik/Dobronak 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Dol pri Ljubljani 1 5 3 5 0 4 5 0 10 0 0 17 

Dolenjske Toplice 176 50 21 149 211 224 184 288 41 125 144 15 

Domžale 85 100 98 145 246 295 86 148 39 143 103 47 

Dornava 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Dravograd 20 150 129 46 117 58 124 81 34 16 17 11 

Duplek 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Gorenja vas - Poljane 0 2 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 

Gorišnica 0 0 6 29 95 25 14 0 0 48 0 0 

Gornja Radgona 0 0 0 0 0 0 0 0 81 0 0 4 

Gornji Grad 0 0 0 0 10 0 6 0 12 0 0 0 

Gornji Petrovci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Grad 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Grosuplje 67 56 55 70 211 152 245 312 152 73 92 54 

Hajdina 18 14 24 34 86 123 216 275 192 108 25 13 

Hoče - Slivnica 154 46 28 38 126 9 161 86 33 7 16 57 

Hodoš/Hodos 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Horjul 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Hrastnik 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 

Hrpelje - Kozina 7 6 14 52 167 111 213 363 156 42 4 6

Idrija 41 30 21 40 41 97 104 129 95 87 27 21 

Ig 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Ilirska Bistrica 0 0 0 0 0 15 30 34 0 0 0 0 

Ivančna Gorica 0 0 0 21 0 0 0 33 6 6 0 10 

Izola/Isola 5 42 1.045 4.058 4.605 6.286 6.247 11.928 4.892 1.874 429 191 

Jesenice 0 4 0 3 4 4 29 30 6 2 0 0 

Jezersko 14 0 1 6 7 31 255 326 136 207 0 0 

Juršinci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Kamnik 24 24 8 10 22 61 32 121 115 78 38 21 

Kanal 0 0 0 0 0 11 105 140 0 0 0 0 

Kidričevo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Kobarid 0 0 3 0 109 381 249 1.384 536 90 1 3 

Kobilje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Kočevje 18 39 24 81 82 226 47 17 35 31 23 19 

Komen 0 0 0 4 0 7 0 3 12 4 0 0 

Komenda 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Koper/Capodistria 299 72 141 543 1.827 1.994 3.288 4.913 2.256 779 124 60 

Kostel 0 0 0 0 0 0 5 6 0 0 0 0 

Kozje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Kranj 161 230 263 201 433 283 262 289 750 418 162 75 

Kranjska Gora 2.034 3.927 2.213 2.809 8.396 8.787 6.992 5.699 12.699 7.598 285 815 

Križevci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Krško 52 15 19 19 57 45 165 143 130 108 61 27 

Kungota 0 0 0 0 8 0 4 4 0 0 0 0 

Kuzma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Laško 312 242 48 222 216 53 211 152 760 170 751 310 

Lenart 1 0 0 0 1 3 0 1 5 8 1 0 

Lendava/Lendva 189 38 117 899 940 706 1.026 1.531 1.438 430 108 272 

Litija 0 44 88 38 26 48 14 98 123 24 21 10 

Ljubljana 2.765 2.198 2.708 3.514 5.047 4.796 4.950 5.821 5.294 3.950 2.474 2.224 

Ljubno 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 

Ljutomer 7 7 20 33 67 22 18 19 19 116 10 22 

Logatec 0 8 0 0 11 2 10 18 7 2 0 10 

Loška dolina 10 0 13 0 27 15 0 20 0 21 0 12 

Loški Potok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Lovrenc na Pohorju 2 4 4 1 0 12 7 2 15 6 48 0 

Luče 0 0 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 

Lukovica 0 4 12 8 30 69 33 19 44 8 4 4 

Majšperk 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Maribor 560 943 638 977 1.763 1.148 1.038 1.197 1.683 1.218 1.141 423 

Markovci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Medvode 100 71 69 29 206 233 482 828 234 12 3 17 

Mengeš 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Metlika 12 13 0 5 33 51 104 153 62 10 2 0 

Mežica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Miklavž na Dravskem 

0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 

polju 

Miren - Kostanjevica 0 0 0 6 0 2 0 20 14 16 0 0 

Mirna Peč 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Mislinja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Moravče 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 

Moravske Toplice 2.089 1.277 1.883 4.245 4.154 2.566 2.336 3.095 4.979 4.200 2.345 630 

Mozirje 17 0 16 45 44 64 51 101 22 45 9 12 

Murska Sobota 100 62 240 159 470 562 238 226 1.018 406 235 162 

Muta 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Naklo 12 7 23 57 138 98 275 120 139 0 55 19 

Nazarje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Nova Gorica 65 44 106 237 196 103 119 153 238 142 101 91 

Novo mesto 345 288 288 622 1.153 703 613 910 883 761 404 610 

Odranci 0 0 0 2 12 5 0 3 3 4 3 2 

Oplotnica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Ormož 0 7 24 25 20 21 29 9 10 23 2 28 

Osilnica 0 0 0 0 0 0 7 54 12 32 0 0 

Pesnica 0 3 12 11 47 18 92 31 32 13 13 13 

Piran/Pirano 1.495 2.036 7.100 14.189 17.804 20.640 20.817 22.243 27.925 15.792 4.094 2.395 

Pivka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Podčetrtek 38 44 114 356 635 516 831 1.003 639 497 58 37 

Podlehnik 4 5 23 84 73 83 326 303 179 72 30 11 

Podvelka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Polzela 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Postojna 5 0 0 84 684 860 1.196 2.032 1.080 103 0 0 

Prebold 1 2 2 0 5 35 49 58 6 0 0 0 

Preddvor 17 38 10 120 474 336 484 554 404 267 45 16 

Prevalje 1 0 0 0 0 0 20 0 16 0 0 0 

Ptuj 48 134 69 420 1.343 1.692 1.433 1.903 1.919 609 69 66 

Puconci 12 0 0 40 8 4 0 0 0 0 0 0 

Rače - Fram 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Radeče 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Radenci 688 644 1.046 2.167 1.556 3.796 775 1.792 2.136 1.929 1.059 675 

Radlje ob Dravi 3 0 1 14 28 23 10 23 17 0 0 0 

Radovljica 118 135 259 1.008 2.981 5.502 6.199 13.435 3.078 1.009 91 163 

Ravne na Koroškem 24 26 41 86 63 30 34 75 162 65 34 83 

Razkrižje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Ribnica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Ribnica na Pohorju 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 

Rogaška Slatina 305 258 610 825 489 361 1.215 260 704 1.062 168 140 

Rogašovci 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 

Rogatec 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Ruše 0 28 6 0 42 0 0 0 0 0 0 0 

Selnica ob Dravi 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Semič 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 

Sevnica 7 10 8 9 17 20 9 17 14 17 14 13 

Sežana 69 60 85 423 889 517 387 649 640 320 138 66 

Slovenj Gradec 0 19 6 3 34 9 13 32 82 0 13 14 

Slovenska Bistrica 120 348 168 30 40 4 24 63 5 4 40 12 

Slovenske Konjice 1 113 110 69 17 42 29 61 59 2 8 0 

Sodražica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Solčava 0 2 18 6 29 241 191 115 193 74 12 16 

Starše 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Sveta Ana 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Sveti Andraž v 

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Slovenskih goricah 

Sveti Jurij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Šalovci/Šalovci 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Šempeter - Vrtojba 5 9 8 6 130 234 21 27 514 218 15 28 

Šenčur 0 0 0 0 0 2 0 15 0 0 0 0 

Šentilj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Šentjernej 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Šentjur 39 54 45 84 120 62 39 169 74 114 71 41

Škocjan 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Škofja Loka 23 69 51 50 93 209 238 145 148 98 25 42 

Škofljica 23 15 47 13 60 0 90 67 70 0 38 8 

Šmarje pri Jelšah 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Šmartno ob Paki 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Šmartno pri Litiji 0 0 0 0 0 16 0 0 0 0 0 0 

Šoštanj 175 222 50 1.806 1.768 1.029 432 1.318 2.365 995 68 667 

Štore 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Tabor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Tišina 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Tolmin 2 3 0 134 90 121 233 421 125 18 9 1 

Trbovlje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Trebnje 0 4 6 6 24 50 43 45 28 6 0 3 

Trnovska vas 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Trzin 2 40 2 16 4 21 64 0 4 26 22 2 

Tržič 0 14 0 17 11 0 18 125 18 0 0 0 

Turnišče 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Velenje 103 112 209 134 159 144 294 339 269 326 166 92 

Velika Polana 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Velike Lašče 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Veržej 70 75 147 577 1.165 508 232 725 552 607 70 13 

Videm 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Vipava 0 0 0 0 0 54 26 7 0 3 0 0 

Vitanje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Vodice 0 0 0 0 0 0 4 6 0 0 0 0 

Vojnik 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Vransko 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Vrhnika 43 3 2 46 26 35 24 40 11 34 3 4 

Vuzenica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Zagorje ob Savi 25 64 81 48 62 78 84 78 42 0 25 40 

Zavrč 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Zreče 302 235 373 463 904 526 1.006 1.270 1.794 1.220 119 193 

Žalec 80 73 109 65 114 79 70 31 84 151 70 77 

Železniki 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Žetale 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

Žiri 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 

Žirovnica 0 0 0 0 0 0 3 9 5 0 0 0 

Žužemberk 0 0 0 0 0 0 19 13 0 4 0 0 

SLOVENIJA 18.985 21.560 26.349 56.416 90.454 97.469 103.438 143.778 117.573 62.106 18.006 15.613 


Tabela 15: Statistični podatki o številu prenočitev nemških turistov po posameznih evropskih 

državah v letu 2004 

ETC destinations absolute +/- % p.y. mkt share % 

Austria 50,986,973 -1,817,704 -3.4 11.3 

Bulgaria 4,199,652 26,324 0.6 0.9 

Cyprus 1,288,889 238,822 22.7 0.3 

Czech Rep. 5,902,332 240,300 4.2 1.3 

Denmark 13,793,927 -1,551,697 -10.1 3.0 

Estonia 163,842 41,653 34.1 0.0 

Finland 548,970 16,017 3.0 0.1 

Germany 293,394,988 -3,447,194 -1.2 64.8 

Ireland Rep 2,942,000 -282,000 -8.7 0.7 

Italy 45,184,254 -1,319,226 -2.8 10.0 

Lithuania 285,958 89,837 45.8 0.1 

Luxembourg 242,733 -5,604 -2.3 0.1 

Malta 1,243,800 60,943 5.2 0.3 

Netherlands 10,612,000 -806,000 -7.1 2.3 

Norway 1,619,214 -50,179 -3.0 0.4 

Slovakia 987,075 -49,987 -4.8 0.2 

Slovenia 771,747 -41,494 -5.1 0.2 

Sweden 1,753,518 -259,378 -12.9 0.4 

United Kingdom 16,603,105 1,165,905 7.6 3.7 

Total 452,524,977 -7,750,662 -1.7 100.0 

Vir: ETC www.tourmis.com

Tabela 16: Aktualni podatki za nemški emitivni trg po posameznih evropskih državah za leto 

2005 (marec 2006) 

% 

ETC destinations 

spremembe Obdobje 

Austria N 0.1 Jan-Dec 

A 1.1 Jan-Dec 

Bulgaria N -4.8 Jan-Sep 

A -2.4 Jan-Dec 

Cyprus A 13.1 Jan-Dec 

Czech Rep. N -0.4 Jan-Sep 

A 2.0 Jan-Sep 

Denmark N -6.9 Jan-Nov 

Estonia N 32.0 Jan-Dec 

A 28.0 Jan-Dec 

Finland N -0.1 Jan-Dec 

France N -5.0 Jan-Aug 

A -1.0 Jan-Aug 

Germany N 0.8 Jan-Dec 

A 2.9 Jan-Dec 

Hungary N -4.9 Jan-Dec 



Ireland Rep N n.a. Jan-Sep 

A 33.5 Jan-Dec 

Lithuania N 28.3 Jan-Sep 

A 19.9 Jan-Sep 

Malta A 0.5 Jan-Nov 

Monaco N 22.0 Jan-Aug 

Netherlands N -9.0 Jan-Sep 

A -5.0 Jan-Sep 

Norway N 6.0 Jan-Dec 

A 4.0 Jan-Dec 

Poland A 13.0 Jan-Aug 

Portugal N 3.8 Jan-Nov 

Slovakia N 18.0 Jan-Sep 

A 29.0 Jan-Sep 

Slovenia N -10.0 Jan-Dec 


Spain N 2.5 Jan-Dec 

A 4.1 Jan-Dec 

Sweden N 10.3 Jan-Dec 

Switzerland N 1.8 Jan-Nov 

A 5.7 Jan-Nov 

Turkey A 6.5 Jan-Dec 

United Kingdom A 12.0 Jan-Dec 

Legenda: N – nočitve, A – prihodi turistov 

Vir: ETC www.tourmis.com

STO predstavništvo v Nemčiji: Slowenisches Fremdenverkehrsamt ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?