07.07.2012 Views

Stranske poti so zapeljivejše od glavnih

Stranske poti so zapeljivejše od glavnih

Stranske poti so zapeljivejše od glavnih

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

zgibanka_SLO_02.FH10 Tue Jun 20 13:02:10 2006 Page 1<br />

Trdnjava Kluže<br />

Tolminski muzej<br />

Izola - na pragu Mediterana<br />

LTO - TIC Bovec, Trg golobarskih<br />

žrtev 8, SI-5230 Bovec,<br />

T: 05 3896444 / 05 3841919,<br />

F: 05 3896445,<br />

GSM: 031 388700,<br />

E: info@bovec.si, info.lto@bovec.si,<br />

Mestni trg 4, SI-5220 Tolmin,<br />

T: 05 3811360, F: 05 3811361,<br />

E: muzej@tol-muzej.si,<br />

www.tol-muzej.si<br />

Turistièno informacijski center,<br />

Sonèno nabrežje 4, SI-6310 Izola,<br />

T: 05 6401050, F: 05 6401052,<br />

E: tic.izola@izola.si,<br />

www.izola.si<br />

www.bovec.si<br />

Trdnjava Kluže <strong>so</strong>di med najmogoènejše<br />

trdnjavske objekte v Sloveniji,<br />

zlasti zaradi svoje slikovite lege<br />

nad globoko <strong>so</strong>tesko reke Koritnice.<br />

Od junija do septembra je <strong>od</strong>prta<br />

za ogled razstav in prireditev.<br />

1/31 76 km / 45 km<br />

1 40 km<br />

Tolminska korita<br />

LTO Sotoèje, Petra Skalarja 4,<br />

SI-5220 Tolmin,<br />

T: 05 3800480, F: 05 3800483,<br />

E: info@lto-<strong>so</strong>tocje.si,<br />

www.lto-<strong>so</strong>tocje.si<br />

Tolminski muzej s sedežem v nekdanji<br />

Coroninijevi grašèini sredi Tolmina<br />

hrani bogato kulturno dedišèino<br />

Po<strong>so</strong>èja. Na stalni razstavi Naplavine<br />

ob<strong>so</strong>ške zg<strong>od</strong>ovine izstopajo izjemne<br />

najdbe iz Mosta na Soèi, predvsem<br />

iz obdobja starejše železne dobe,<br />

ter privlaèen prikaz tolminskega<br />

kmeèkega upora leta 1713.<br />

1 40 km<br />

1 7 km<br />

Novi trg na meji ob železniški<br />

postaji Nova Gorica<br />

Turistièna zveza - TIC Nova Gorica,<br />

Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica,<br />

T: 05 3304600, F: 05 3304606,<br />

E: tzticng@siol.net,<br />

www.novagorica-turizem.com<br />

Staro mediteransko mestece<br />

z ribiško tradicijo je bilo nekoè otok.<br />

Srednjeveške ulice mestnega jedra<br />

prièajo o bogati zg<strong>od</strong>ovini.<br />

Na p<strong>od</strong>eželju lahko okusite lokalne<br />

dobrote, olivno olje in domaèe vino.<br />

4 8 km<br />

Tolminska korita <strong>so</strong> najjužnejša<br />

in s 180 m n.v. tudi najnižja vstopna<br />

toèka v Triglavski nar<strong>od</strong>ni park.<br />

Zavarovana pot v<strong>od</strong>i skozi korita<br />

in ob Zadlašèici do Medvedove glave.<br />

Cesta, ki pelje v gorsko vas Èadrg,<br />

nas èez Hudièev most (60 m nad<br />

Tolminko) v<strong>od</strong>i do Dantejeve jame.<br />

12.2.2004 sta župana obeh Goric<br />

(slovenske in italijanske) <strong>od</strong>stranila<br />

mejno ograjo, ki je delila mesti.<br />

Nastal je nov skupni trg med obema<br />

državama. Krasi ga mozaik<br />

s fragmenti številke 57/15, ki je<br />

oznaèevala nekdanji mejni kamen<br />

v središèni toèki trga. Trg predstavlja<br />

simbol evropske združitve.<br />

Composite<br />

Goriški muzej Kromberk -<br />

Nova Gorica<br />

Grajska cesta 1, SI-5000 Nova Gorica,<br />

T: 05 3359811, F: 05 3359820,<br />

E: goriski.muzej@siol.net,<br />

www.goriskimuzej.si<br />

Sedež muzeja je v gradu Kromberk,<br />

ki je po zasnovi in videzu renesanèna<br />

grajska stavba. Grad je v obeh<br />

svetovnih vojnah pogorel, po letu<br />

1954 pa je doživel obsežnejša<br />

obnovitvena dela. Severno <strong>od</strong> gradu<br />

je barokiziran park z v<strong>od</strong>njakom<br />

iz leta 1774, ki stoji na prvotnem<br />

mestu.<br />

2 5 km<br />

Namigi na Smaragdni <strong>poti</strong><br />

Sonèeva pot<br />

Po toplih krajih vina<br />

in zdravilnih v<strong>od</strong><br />

Dvorec Strmol<br />

- Muzej na prostem Rogatec<br />

Turizem Rogatec - TIC Rogatec,<br />

Trg 22, SI-3252 Rogatec,<br />

T: 03 8107286, F: 03 8107287,<br />

GSM: 051 322287<br />

E: turizem.rogatec@volja.net,<br />

www.rogatec.net<br />

Obnovljen srednjeveški dvorec<br />

Strmol, kulturni spomenik, vabi na<br />

ogled dvoran s klasicistièno poslikavo,<br />

kapele z baroènimi freskami<br />

in razliènih razstav ter ponuja pestro<br />

in kakovostno kulinarièno ponudbo<br />

grajske restavracije in vinoteke.<br />

V neposredni bližini je najveèji muzej<br />

na prostem v Sloveniji.<br />

15/19 33 km / 32 km<br />

3/9 61 km / 51 km<br />

Partizanska bolnica Franja<br />

Cerkljanski muzej, Bevkova 12,<br />

SI-5282 Cerkno,<br />

T: 05 3723180, F: 05 3723181,<br />

E: info@muzej-idrija-cerkno.si,<br />

www.muzej-idrija-cerkno.si<br />

Partizanska bolnica Franja je<br />

avtentièno ohranjen spomenik<br />

iz èasa druge svetovne vojne<br />

in izjemen pomnik èloveške<br />

humanosti. V težkih razmerah se<br />

je v njej <strong>od</strong> decembra 1943 do maja<br />

1945 zdravilo 522 ranjencev<br />

razliènih nar<strong>od</strong>nosti.<br />

V<strong>od</strong>ni: rafting, <strong>so</strong>teskanje, “hydrospeed”, ribarjenje in<br />

muharjenje v smaragdnih v<strong>od</strong>ah reke Soèe in njenih pritokov<br />

Igralniški: poskusite sreèo v eni izmed igralnic v Novi Gorici<br />

ali Kobaridu<br />

Kulinarièni: <strong>so</strong>ška postrv, bovške èompe (krompir), kobariški<br />

štruklji, veèkrat nagrajeni okusni sir Tolminc, idrijski žlikrofi<br />

ter vina briška rebula, vipavska pinela in zelen<br />

Kolesarski: èez drn in strn po Bovškem, Kobariškem,<br />

Tolminskem, med vinogradi po Goriških Brdih, po Vipavskem,<br />

prek Banjške in Trnovske planote, po hribovitem Idrijskem<br />

in Cerkljanskem<br />

Poh<strong>od</strong>niški: po hribih in dolinah Julijskih Alp<br />

Wellness: spreh<strong>od</strong>i v naravi, sprostitev v èarobnih dolinah<br />

in v objemu gora, na ribolovu<br />

Prireditve: športne, glasbene, zabavne, etnološke, trgatve,<br />

prazniki sadja, sejmi<br />

Pot, kjer je dobrega toliko, da morate izbirati.<br />

Po obisku Otoka ljubezni na Muri pri Beltincih<br />

preveè ljubezni pozdravite s èajem iz<br />

star<strong>od</strong>avne lekarne v samostanu Olimje.<br />

Med ptujskimi kurenti obèudujte<br />

najmoènejšega, med cerkvicami pa izberite<br />

najmanjšo, a znamenito Rotundo.<br />

Med številnimi termalnimi zdravilišèi<br />

v Lendavi, Banovcih, Moravcih, Radencih,<br />

na Ptuju, v P<strong>od</strong>èetrtku in Èatežu ob Savi<br />

<strong>od</strong>krijte svoje toplice. Najbolje, da najprej<br />

preizkusite kar vse.<br />

Med neštetimi vini v brežiški kleti doloèite<br />

svojega. Vseh ni treba poskusiti.<br />

15/19 33 km / 50 km<br />

Minoritski samostan<br />

- cerkev in lekarna v Olimju<br />

Olimje 82, SI-3254 P<strong>od</strong>èetrtek,<br />

T: 03 5829172, 03 8109013 (TIC),<br />

E: ernest.benko@rkc.si,<br />

www.olimje.com<br />

Minoritski samostan s cerkvijo<br />

in staro lekarno je prvovrsten<br />

kulturno-zg<strong>od</strong>ovinski spomenik,<br />

ki živi s patri minoriti. V grajskem<br />

stolpu ob cerkvi je ena najstarejših<br />

lekarn v Evropi, okrašena<br />

s poslikavami na temo zdravilstva.<br />

Od Soèe do številnih zelenih<br />

dragocenosti<br />

V osvežilnih vrtincih, tolmunih in brzicah<br />

gorske le<strong>poti</strong>ce Soèe doživite neokrnjeno<br />

naravo severozah<strong>od</strong>ne Slovenije.<br />

Obèutite nežnost idrijske èipke in snežno<br />

belino aragonitov v Ravenski jami.<br />

Okus gorske svežine Krnskega pogorja še<br />

izboljšajte s kapljico vipavske pinele in se<br />

zazibajte v pravljico o bergmandlcu<br />

Antonijevega rova.<br />

P<strong>od</strong>oživite <strong>so</strong>ško fronto na avtentiènih<br />

prizorišèih Hemingwayevega romana Zbogom<br />

orožje.<br />

In zaželite sreèen spust raftarju na divji reki.<br />

Otok ljubezni<br />

- plavajoèi mlin na Muri<br />

Zav<strong>od</strong> za turizem in kulturo Beltinci,<br />

Mladinska 2, SI-9231 Beltinci,<br />

T: 02 5413580, F: 02 5413585,<br />

GSM: 040 835017,<br />

E: ztk@beltinci.si,<br />

beltinci.info@siol.net,<br />

www.beltinci.si<br />

Doživite èare narave, kulinarike,<br />

büjraštva, prekmurskega èloveka,<br />

Mure in mlina, ki ponovno melje<br />

žito.<br />

18 2 km<br />

Grad Sevnica<br />

Turistièno informacijska pisarna,<br />

Prešernova 1, SI-8290 Sevnica,<br />

T: 07 8165462,<br />

GSM: 051 348193<br />

E: tip@obcina-sevnica.si,<br />

www.obcina-sevnica.si<br />

Arhitektura srednjeveškega gradu<br />

nemo prièa o mnogih preživelih<br />

obdobjih - <strong>od</strong> renesanse do baroka.<br />

Danes si v njem lahko ogledamo<br />

Šolski in Gasilski muzej, Muzej<br />

o izgnancih in razstavo Krasilne<br />

umetnosti. Dokaz harmoniènega<br />

prepletanja sedanjosti in preteklosti<br />

sta konferenèna in poroèna dvorana<br />

z lepo ohranjenimi freskami.<br />

20 18 km<br />

Ptuj - staro mestno jedro<br />

Incoming / TIC Ptuj,<br />

Slovenski trg 5, SI-2250 Ptuj,<br />

T: 02 7796011,<br />

F: 02 7710175,<br />

GSM: 041 711720<br />

E: info@ptuj-tourism.si,<br />

www.ptuj-tourism.si<br />

Ptuj je s svojo bogato kulturnozg<strong>od</strong>ovinsko<br />

dedišèino, izroèilom<br />

prednikov, termami, vinom,<br />

kulinariko, èudovito okolico<br />

ter nenehnim razvojem turistiène<br />

in druge ponudbe edinstveno<br />

mesto ne le v slovenski, temveè<br />

tudi v evropski ponudbi.<br />

20/22 11 km / 14 km<br />

Galerija Božidar Jakac<br />

Grajska cesta 45,<br />

SI-8311 Kostanjevica na Krki,<br />

T: 07 4987008, F: 07 4987334,<br />

GSM: 041 791 263<br />

E: info@galerija-bj.si,<br />

www.galerija-bj.si<br />

Kostanjevica na Krki je kulturni<br />

spomenik. Oglejte si staro mestno<br />

jedro, cerkvi sv. Jakoba in<br />

sv. Miklavža ter Galerijo Božidar Jakac<br />

z bogatimi zbirkami slovenske<br />

umetnosti 20. st., Forma vivo<br />

in Gorjupovo galerijo. V okolici<br />

si lahko ogledate Kostanjeviško jamo<br />

in krakovski pragozd, èolnarite …<br />

Miklova hiša - muzejska<br />

trgovina Ribnica<br />

Škrabèev trg 23, SI-1310 Ribnica,<br />

T: 01 8369331, F: 041 786935,<br />

E: miklova.trgovina@amis.net,<br />

www.ribnica.si<br />

Muzejska trgovina Ribnica se nahaja<br />

v središèu starega mestnega jedra<br />

Ribnice. V njej si lahko priskrbite<br />

najrazliènejše uporabne predmete<br />

tradicionalnih ribniških obrti, suhe<br />

robe in lonèarstva. V istem prostoru<br />

je tudi <strong>so</strong>dobno stièišèe uporabnih<br />

informacij: TIC Ribnica.<br />

25 42 km<br />

Metlika<br />

Turistièno informacijski center<br />

Metlika, Mestni trg 1,<br />

SI-8330 Metlika,<br />

T: 07 3635470, F: 07 3635471,<br />

E: tdvigred.metlika@siol.net,<br />

www.metlika.si<br />

Preteklost Bele krajine spoznamo<br />

v Belokranjskem muzeju, zaèetke<br />

slovenskega gasilstva pa v Slovenskem<br />

gasilskem muzeju. V Galeriji<br />

Kambiè si lahko ogledamo bogato<br />

zbirko slik. Zanimive <strong>so</strong> bližnje<br />

gotske romarske cerkve, imenovane<br />

Tri fare. V TIC-u dobite informacije<br />

o prireditvah in znamenitostih.<br />

23 27 km<br />

5 10 km<br />

Cerkev svete Trojice v<br />

Hrastovljah<br />

TIC Koper, Pretorska palaèa,<br />

Titov trg 3, SI-6000 Koper,<br />

T: 05 6646403, F: 05 6646406,<br />

GSM: 031 432 231, E: tic@koper.si,<br />

www.koper-tourism.si<br />

Èudovite freske v hrastoveljski<br />

romanski cerkvi sv. Trojice iz 15.<br />

stoletja <strong>so</strong>dijo v sam vrh zakladnice<br />

našega srednjeveškega stenskega<br />

slikarstva. Najbolj znamenita izmed<br />

njih je Mrtvaški ples, ki prikazuje<br />

nemoè siromaka in bogataša pred<br />

smrtjo. Cerkev je vredna ogleda tudi<br />

zaradi arhitekture in okolja.<br />

25 59 km<br />

Koèevje - staro mestno jedro<br />

Turistièno informacijski center<br />

Koèevje, TZO 72, SI-1330 Koèevje,<br />

T: 01 8931461, F: 01 8931461,<br />

E: info@kocevje.si,<br />

www.kocevje.si<br />

Koèevska pokrajina je bila dolgo<br />

relativno neznana, danes pa njena<br />

bogastva privabljajo vedno veè<br />

obiskovalcev. Med njimi sta v<br />

tanèico skrivnosti zavita zg<strong>od</strong>ba o<br />

gradu Fridrihštajn, nekdanjemu<br />

ljubezenskemu gnezdecu Friderika<br />

II. Celjskega in Veronike Deseniške,<br />

ter divjina pragozda, kjer narava že<br />

ti<strong>so</strong>èletja živi po svojih zakonih.<br />

23 6 km<br />

Novo mesto - mesto situl<br />

Turistièno informacijski center Novo<br />

mesto, Novi trg 6,<br />

SI-8000 Novo mesto,<br />

T: 07 3939263, F: 07 3322512,<br />

E: tic@novomesto.si,<br />

www.novomesto.si<br />

Nad okljukom Krke leži slikovita<br />

dolenjska metropola z znaèilno<br />

mestno hišo. Ogleda vredni <strong>so</strong> tudi<br />

kapiteljska cerkev sv. Nikolaja in<br />

franèiškanska cerkev, Dolenjski<br />

muzej, galerija Jakèev dom ter Breg,<br />

najslikovitejši predel starega<br />

mestnega jedra, ki <strong>so</strong> ga pogosto<br />

up<strong>od</strong>abljali slikarji.<br />

Galerija likovnih<br />

samorastnikov Trebnje<br />

Goliev trg 1, SI-8210 Trebnje,<br />

T: 07 3482100,<br />

GSM: 031 250347,<br />

E: info@ciktrebnje.si,<br />

www.ciktrebnje.si<br />

Galerija likovnih samorastnikov<br />

Trebnje je edina tovrstna v Sloveniji.<br />

Šteje med veèje in pomembnejše<br />

zbirke naivne umetnosti v svetu.<br />

Galerija hrani veè kot 930 slik in<br />

skulptur, ki jih je ustvarilo 236<br />

umetnikov iz veè kot 35 držav Azije,<br />

Evrope, Afrike, Severne in Latinske<br />

Amerike. Barve in žive p<strong>od</strong>obe<br />

obiskovalca v hipu prevzamejo.<br />

24 0,5 km<br />

C M Y CM MY CY CMY K<br />

Maribor - staro mestno jedro<br />

Postojnska jama<br />

Smaragdna pot Vetrova pot TIC Maribor (Zav<strong>od</strong> za turizem<br />

Jantarjeva pot<br />

Postojnska jama, turizem, d.d.,<br />

Maribor), Partizanska cesta 6a,<br />

Jamska cesta 30, SI-6230 Postojna,<br />

T: 05 7000103, F: 05 7000130,<br />

E: sales.dpt@postojnska-jama.si,<br />

Do skrivnosti Krasa in Jadrana<br />

www.turizem-kras.si<br />

Po sledeh davnih prednikov<br />

Namigi na Sonèevi <strong>poti</strong><br />

Wellness: v številnih bogatih in poživljajoèih zdravilnih v<strong>od</strong>ah<br />

vzdolž <strong>poti</strong>, vse <strong>od</strong> Lendave, pa prek Moravskih Toplic, Radencev,<br />

Banovcev, Ptuja, Rogaške Slatine in P<strong>od</strong>èetrtka do Èateža ob Savi<br />

Kulinarièni: prekmurska gibanica, bograè, šunka, dobrote<br />

iz tünke, zlejvanke, vinske ceste s široko paleto okusnih vin<br />

z gorièkega grièevja, haloških grièev, Ob<strong>so</strong>telja, Bizeljskosremiškega<br />

in P<strong>od</strong>gorjanskega vinor<strong>od</strong>nega okoliša<br />

Kolesarski: med gnezdi štorkelj ter prekmurskimi ravnicami<br />

in grièi, po Gorièkem, po Halozah, dolini Sotle, po skrivnostih<br />

Rjavo-rumenega peska, Orlovska tura, potep po deželi cvièka,<br />

lahko pa prisluhnete šumenju mokriških gozdov<br />

Poh<strong>od</strong>niški: po Pomurju in Prlekiji, po okoliških gozdovih<br />

P<strong>od</strong>èetrtka, po E7 - evropski peš<strong>poti</strong>, po Slomškovi <strong>poti</strong>, uènih<br />

poteh, po vinogradih<br />

Prireditve: Folklorni festival v Beltincih, Bürjaški dnevi v Ižakovcih,<br />

Prleški sejen po celen Lotmerki, Kurentovanje na Ptuju, Festival<br />

Brežice, Kostanjeviška noè, viteške igre na Sevniškem gradu<br />

Igralniški: tudi Sonèeva pot poživlja s številnimi centri, kjer<br />

lahko poskusite sreèo - v Moravskih Toplicah, Gornji Radgoni,<br />

Šentilju, Rogaški Slatini in Èatežu ob Savi<br />

Jamarski: Kostanjeviška jama<br />

Golfski: Moravske Toplice, Ptuj, P<strong>od</strong>èetrtek, Mokrice<br />

Jahalni: hosta pri Šentjerneju<br />

16/19 26 km / 1 km<br />

Ko vas na surfu prepiha portoroška burja,<br />

je èas, da se toplo obleèeni udobno zleknete<br />

v p<strong>od</strong>zemni vlakec Postojnske jame.<br />

Vaše umetniške èute naj nagovorita grafik<br />

Lojze Spacal v štanjelski galeriji in arhitekt<br />

Jože Pleènik na mnogih lokacijah v Ljubljani.<br />

Ko boste na hrbtu slovenskega belega<br />

lipicanca doživeli <strong>so</strong>nèni zah<strong>od</strong>, boste zaèeli<br />

verjeti v nadnaravne sile. Najdete jih na<br />

Slivnici nad Cerknico, kjer domujejo èarovnice.<br />

Pred njimi se lahko skrijete v Predjamski grad,<br />

vklesan v živo skalo ... ali pa jih iznièite s<br />

kozarèkom plemenite malvazije na “osmici”.<br />

Nato pa nazaj na obalo, morda v eno izmed<br />

kavarnic na piranskem Tartinijevem trgu.<br />

Namigi na Krošnjarski <strong>poti</strong><br />

Kulinarièni: prednjaèi gotovo zašèiteni cvièek, pa belokranjske pogaèe,<br />

metliška èrnina, tu <strong>so</strong> doma tudi številne <strong>poti</strong>ce z razliènimi nadevi,<br />

kostelski žel<strong>od</strong>ec, koèevski med<br />

Kolesarski: v okolici Novega mesta, po Beli krajini, ob prelepi reki Krki,<br />

po Trebanjskem in Mirenski dolini, <strong>od</strong> Jasnice do Kolpe in naprej po<br />

dolini Petra Klepca in sedmih cerkva na Osilniškem in Kostelskem koncu<br />

ob reki Kolpi<br />

Poh<strong>od</strong>niški: Gorjanci, po Koèevskih gozdovih, Grèevje, Trška Gora,<br />

evropski peš<strong>poti</strong> E6 in E7 na obmoèju Velikih Lašè, 7-dnevni paket “Po<br />

poteh dedišèine” z oznaèenimi potmi: Po dolini Krke, Po poteh partizanov,<br />

Hoja ob sedmih grièih, Po sledeh lepe Gosp<strong>od</strong>iène, Po poteh menihov,<br />

Skrivnostni p<strong>od</strong>zemeljski svet, Po poteh vinogradov in cvièka<br />

Wellness: v Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah in na Otoècu<br />

Prireditve: kulturno-zabavni Novomeški poletni veèeri, sejem suhe<br />

robe in lonèarstva v Ribnici, vigred v Metliki, jurjevanje, trški dnevi na<br />

Žužemberškem gradu, Koèevarski poletni veèeri, tamburanje v Kostelu<br />

Igralniški: na Otoècu, v Koèevju<br />

Jahalni: na Mlaki pri Grosupljem, v konjeniškem centru v Èešèi vasi pri<br />

Novem mestu<br />

Golfski: na slikovitem igrišèu Otoèec<br />

Jamarski: Županova jama pri Grosupljem, Krška jama<br />

V<strong>od</strong>ni: v<strong>od</strong>ne aktivnosti na reki Krki in Kolpi - rafting, plavanje, s kanuji ...<br />

Letalski: na letališèu Preèna<br />

Park Škocjanske jame<br />

Javni zav<strong>od</strong> Park Škocjanske jame,<br />

Slovenija, Škocjan 2, SI-6215 Divaèa,<br />

T: 05 7082110, F: 05 7082111,<br />

E: psj.info@psj.gov.si,<br />

www.park-skocjanske-jame.si<br />

Glavna znamenitost pokrajine, kjer<br />

<strong>so</strong> raziskovalci zaèeli <strong>od</strong>krivati<br />

kraške pojave, <strong>so</strong> Škocjanske jame.<br />

Ogledate si jih lahko v spremstvu<br />

uspo<strong>so</strong>bljenih v<strong>od</strong>nikov. Pa tudi na<br />

površju imate kaj videti: etnološko<br />

in kra<strong>so</strong>slovno muzejsko zbirko,<br />

naravoslovni center z rimsko hišo,<br />

biološko, arheološko in geološko<br />

zbirko, ter uèno pot.<br />

6 4 km<br />

Z vlakom razišèite p<strong>od</strong>zemni svet<br />

najveèje jame klasiènega krasa<br />

in najbolje obiskano turistièno jamo<br />

v Evropi. Jama je lahko dostopna,<br />

njena posebnost pa je izjemno<br />

bogastvo kapniških oblik.<br />

V enem izmed rovov, v Vivariju<br />

Proteus, se lahko seznanite z<br />

najbogatejšo predstavitvijo jamskih<br />

živali na enem mestu.<br />

8 3 km<br />

Namigi na Vetrovi <strong>poti</strong><br />

10 4 km<br />

Krošnjarska pot<br />

6/7 9 km / 10 km<br />

Kobilarna Lipica<br />

Kobilarna Lipica,<br />

Lipica 5, SI-6210 Sežana,<br />

T: 05 7391580, F: 05 7341409,<br />

E: info@lipica.org,<br />

www.lipica.org<br />

Kobilarna Lipica je izjemen kulturnozg<strong>od</strong>ovinski<br />

in naravni spomenik<br />

v nacionalnem in svetovnem merilu.<br />

Je izvorna kobilarna ene najstarejših<br />

kulturnih pasem konj - lipicancev.<br />

Dobr<strong>od</strong>ošli v Lipici!<br />

Tehniški muzej Slovenije<br />

Bistra pri Vrhniki,<br />

SI-1353 Borovnica,<br />

T: 01 7506670, F: 01 7506676,<br />

E: info@tms.si,<br />

www.tms.si<br />

Tehniški muzej Slovenije domuje<br />

v nekdanjem samostanu v Bistri<br />

pri Vrhniki. Na 7.000 m2 <strong>so</strong> na ogled<br />

zbirke s p<strong>od</strong>roèij elektrotehnike,<br />

gozdarstva, kmetijstva, lesarstva,<br />

lovstva, prometa, ribištva in tekstila.<br />

V<strong>od</strong>ni viri omogoèajo prikaz v<strong>od</strong>nih<br />

pogonov, z demonstracijami<br />

pa oživijo stare obrti in tehnike.<br />

Kulinarièni: kraški pršut in teran, morske dobrote, bobièi,<br />

malvazija, refošk<br />

Wellness: v termah ob Jadranskem morju, v Kopru, Strunjanu<br />

in Portorožu<br />

Igralniški: poskusite sreèo med belimi konji v Lipici ali ob<br />

<strong>od</strong>sevu lune v Portoroškem morju<br />

V<strong>od</strong>ni: sprostitev v morju, v bazenih v Kopru, Izoli, Strunjanu,<br />

Portorožu, v Rakovem Škocjanu<br />

Kolesarski: vzdolž obale in po slovenski Istri, Javornikih, Krasu<br />

Poh<strong>od</strong>niški: na Nanos, Snežnik, Slavnik, Slivnico, okrog<br />

Cerkniškega jezera ...<br />

Golfski: v Lipici<br />

Jahalni: v Lipici, na gradu Prestranek, na Plani, nad Izolo<br />

Jamarski: Škocjanske jame, Postojnska jama, Pivka jama, Èrna<br />

jama, Vilenica in Divaška jama, Križna jama<br />

Prireditve: Rumena noè v Kopru, Primorski poletni festival,<br />

Erazmov viteški turnir, Festival Ljubljana, Polharska noè na<br />

cerkniškem koncu<br />

Z vseh strani sveta do belih brez<br />

Poèasi in uživaško popotujte po zeleni <strong>poti</strong><br />

davnih krošnjarjev <strong>od</strong> Višnje Gore s<br />

priklenjenim polžem in Muljave z gledališèem<br />

na prostem do izvira reke Krke, dolenjske<br />

le<strong>poti</strong>ce.<br />

Svežina njenega toka z brzicami in pragovi<br />

vas tekoèe pripelje mimo mogoènih gradov<br />

v Žužemberku in Soteski do slikovitega<br />

Novega mesta.<br />

Krošnjar, èigar duh še vedno preveva to pot,<br />

bo v<strong>od</strong>il vašo roko pri krasitvi velikonoènih<br />

pisanic v Adlešièih ali izdelavi zobotrebca<br />

na ribniški suhorobarski delavnici.<br />

Po preèkanju bajeslovnih Gorjancev se pred<br />

vami <strong>od</strong>pre dežela belih brez, vrtaè in<br />

steljnikov. In tu se prepustite drugi reki te<br />

<strong>poti</strong>, kot belokranjsko gostoljubje topli Kolpi.<br />

25 4 / 2 / 8 / 6 / 1 km<br />

Muljava, Stièna, Krka, Višnja<br />

Gora in Ivanèna Gorica<br />

Obèinska turistièna zveza Ivanèna<br />

Gorica, Cesta II. grupe <strong>od</strong>redov 17,<br />

SI-1295 Ivanèna Gorica,<br />

T: 01 7812130, F: 01 7812131,<br />

E: turisticna.zveza@siol.com,<br />

www.ivancna-gorica.si<br />

Skupna ponudba obsega obisk<br />

Jurèièeve domaèije na Muljavi, ogled<br />

srednjeveške Višnje Gore z njenim<br />

simbolom, uklenjenim polžem,<br />

cistercijanski samostan in Slovenski<br />

verski muzej v Stièni ter izvir reke<br />

Krke v znani Krški jami.<br />

Posavsko hribovje<br />

Center za razvoj Litija (RCL), d.o.o.<br />

Kidrièeva 1, SI-1270 Litija,<br />

T: 01 8962710, F: 01 8962712,<br />

GSM: 051 312739<br />

E: info@cr-litija.si,<br />

www.litija.net/rcl,<br />

www.posavskohribovje.si<br />

Najobsežnejša slovenska pokrajinska<br />

enota Posavsko hribovje je bogata<br />

z raznoliko naravno in kulturno dedišèino<br />

(grad Bogenšperk, na sliki) ter<br />

ponuja številne možnosti za rekreacijo.<br />

Na RCL vam priskrbijo d<strong>od</strong>atne<br />

informacije o tematskih poteh<br />

(konjeniške, poh<strong>od</strong>niške, kolesarske)<br />

in ostali turistièni ponudbi obmoèja.<br />

11/12 26 km / 25 km<br />

SI-2000 Maribor,<br />

T: 02 2346611, F: 02 2346613,<br />

E: tic@maribor.si,<br />

www.maribor-tourism.si,<br />

www.pohorje.si<br />

Spreh<strong>od</strong>ite se skozi središèe SV<br />

Slovenije ob Dravi mimo kavarnic<br />

do Stare trte na Lentu, najstarejše na<br />

svetu, vpisane v Guinnes<strong>so</strong>vo knjigo<br />

rekordov, privošèite si osvežitev<br />

in sprostitev v gostilnah in vinskih<br />

kleteh, na privlaènih prireditvah,<br />

v muzejih, galerijah, wellness in spa<br />

centru Habakuk ter MRC Fontana.<br />

17 4 km<br />

Zlatorogova pot<br />

S pogledom na Alpe in jezera<br />

Vsekakor najmogoènejša smer. Polna<br />

nasprotujoèih si panoram hladnih vršacev<br />

in zaobljenih grièev, dramatiènih <strong>so</strong>tesk<br />

in mirnih jezerskih gladin.<br />

Srednjeveške trge Škofje Loke lahko hitro<br />

zamenjate za vi<strong>so</strong>kogorske terase Zalega<br />

Loga, iz mondenega Bleda vas v<strong>od</strong>i pot v tihi<br />

Bohinj, z gozdnate Pokljuke se vzpnete<br />

na gole stene Triglavskega nar<strong>od</strong>nega parka.<br />

Poznavalci kamnin prisegajo na Geološko<br />

transverzalo Dovžanove <strong>so</strong>teske, poznavalci<br />

zg<strong>od</strong>ovine na Rupnikovo linijo, veèina<br />

nedeljskih izletnikov pa na poh<strong>od</strong>niško pot na<br />

Golico - kraljico narcis. Vsi pa <strong>so</strong> enotnega<br />

mnenja, da je blejska kremna rezina zakon!<br />

Škofja Loka<br />

- staro mestno jedro<br />

Lokalna turistièna organizacija<br />

Blegoš, Kidrièeva cesta 1a,<br />

SI-4220 Škofja Loka,<br />

T: 04 5170600, F: 04 5170605,<br />

E: info@lto-blegos.si,<br />

www.lto-blegos.si<br />

Ti<strong>so</strong>èletno mesto z najbolje<br />

ohranjenim srednjeveškim mestnim<br />

jedrom v Sloveniji je pravi dragulj<br />

srednjeveške zg<strong>od</strong>ovine. Obišèite<br />

Loški muzej na gradu z bogato<br />

zbirko domaèih obrti, Nacetovo hišo<br />

v Puštalu, kulturni spomenik<br />

državnega pomena ali katero izmed<br />

številnih tematskih <strong>poti</strong> v okolici.<br />

28/29 12 km / 10 km<br />

13 59 km<br />

Krajinski park<br />

Logarska dolina<br />

Krajinski park Logarska dolina,<br />

Logarska Dolina 9, SI-3335 Solèava,<br />

T: 03 8389004, F: 03 8389003,<br />

E: info@logarska.si,<br />

www.logarska-dolina.si<br />

Logarska je ena najlepših evropskih<br />

alpskih ledeniških dolin. Umirjen<br />

spreh<strong>od</strong> po dolini in okolici spomni<br />

na stoletno <strong>so</strong>žitje ljudi in narave.<br />

Logarska dolina je <strong>od</strong>lièno izh<strong>od</strong>išèe<br />

za poh<strong>od</strong>e na vrhove Kamniško-<br />

Savinjskih Alp ali v zanimivo okolico.<br />

17 4 km<br />

Namigi na Jantarjevi <strong>poti</strong><br />

Vinska klet Maribor<br />

Vinag, d.d.,<br />

Trg svob<strong>od</strong>e 3, SI-2000 Maribor,<br />

T: 02 2208111, F: 02 2008130,<br />

GSM: 051 357 801,<br />

E: vinag@vinag.si ,<br />

www.vinag.si<br />

V središèu Maribora se sedem metrov<br />

p<strong>od</strong> površjem razprostira ena veèjih<br />

klasiènih vinskih kleti v srednji<br />

Evropi. V tišini temnih obokov zorijo<br />

vrhunska Vinagova vina. V 200 let<br />

starih h<strong>od</strong>nikih, dolgih veè kot 2 km<br />

in površine 20.000 m2 , je prostora<br />

za 5,5 mio litrov vina.<br />

Kulinarièni: bogato založene vinske kleti po številnih (vinskih<br />

cestah) gorcah, znane penine in opojna bela vina, suhomesni<br />

izdelki, kot je <strong>so</strong>lèavski žel<strong>od</strong>ec ali pohorska bunka, pa štajerska<br />

kisla juha<br />

Kolesarski: iz Kamniškega konca prek Posavskega hribovja,<br />

na Pohorju, v Logarski dolini, na Koroškem in P<strong>od</strong>ravju<br />

Poh<strong>od</strong>niški: Zreško, Ribniško in Mariborsko Pohorje, Lovrenška<br />

jezera, sprošèanje adrenalina na Mariborskem Pohorju<br />

Wellness: poživite svoje telo in dušo v termah: v veè kot<br />

600-letni Dobrni, v Laškem in Topolšici ter v Mariboru<br />

Prireditve: Festival Lent, Pivo in cvetje v Laškem, srednjeveški<br />

dnevi na Celjskem gradu, razstave cvetja v Arboretumu Volèji<br />

Potok in Mozirskem gaju, jesenski festival vinskih prireditev<br />

V objemu stare trte, Starobistriški veèeri, zimska Zlata lisica<br />

na Pohorju<br />

Golfski: na Zlatem grièu pri Slovenskih Konjicah, v Arboretumu<br />

Volèji Potok<br />

Jahalni: na konjskem hrbtu prek Posavskega hribovja,<br />

na Mariborskem Pohorju<br />

V<strong>od</strong>ni: uživanje ob splavarjenju na reki Dravi - Dravograd, Maribor<br />

30/29 2 km / 22 km<br />

Radovljica -staro mestno<br />

jedro<br />

Turistièno informacijski center,<br />

Gorenjska cesta 1,<br />

SI-4240 Radovljica,<br />

T: 04 5315300, F: 04 5300759,<br />

E: tdradovljica@siol.net,<br />

Nad <strong>so</strong>toèjem Save Bohinjke in Save<br />

Dolinke Vas prièakuje mesto s<br />

številnimi ohranjenimi spomeniki<br />

mešèanskega stavbarstva.<br />

Najpomembejši <strong>so</strong> cerkev sv. Petra z<br />

župnišèem, grašèina s èebelarskim<br />

muzejem, Šivèeva hiša in edini<br />

ohranjeni obrambni jarek na Slovenskem.<br />

V Radovljici se je r<strong>od</strong>il oèe<br />

slovenskega gledališèa, zg<strong>od</strong>ovinar<br />

Anton Tomaž Linhart (1756 - 1795).<br />

Muzej premogovništva<br />

Slovenije, Velenje<br />

Stari jašek - Koroška cesta,<br />

SI-3320 Velenje,<br />

T: 03 5870997, F: 03 5870997,<br />

E: trgovina@rlv.si,<br />

www.rlv.si/muzej<br />

Spustite se 180 m v p<strong>od</strong>zemlje<br />

Muzeja premogovništva Slovenije<br />

v Velenju. S pomoèjo svetlobnih<br />

in zvoènih efektov, rudarske malice<br />

ter vožnje s transportnim trakom<br />

in p<strong>od</strong>zemno železnico se boste<br />

vrnili v preteklost in spoznali<br />

rudarski poklic. Muzej je dobitnik<br />

posebne nagrade Evropskega<br />

muzejskega foruma.<br />

14 16 km<br />

To je pot p<strong>od</strong>jetnih ljudi. Med njimi <strong>so</strong> bili<br />

mogoèni celjski grofje in koroški splavarji,<br />

ki vas b<strong>od</strong>o povabili na doživljajski spust<br />

s splavom <strong>od</strong> Dravograda do Vuzenice.<br />

Vi<strong>so</strong>kogorski kmetje Logarske doline vam<br />

b<strong>od</strong>o postregli z znaèilno hrano, stari oglarji<br />

pa vam b<strong>od</strong>o prikazali postavitev prave<br />

oglarske kope.<br />

P<strong>od</strong>jetni vrtnarji iz Mozirskega gaja in<br />

Arboretuma Volèji Potok vas b<strong>od</strong>o popeljali po<br />

hektarjih vrtnic in tulipanov, mariborski vinarji<br />

pa na trgatev ob vinogradniškem prazniku.<br />

Mežièani vas b<strong>od</strong>o s pravim rudarskim vlakom<br />

popeljali v p<strong>od</strong>zemlje Pece, vašèani Vaè pa<br />

do geometriènega središèa Slovenije.<br />

Potem <strong>so</strong> tu še Bistrièani, ki ...<br />

Namigi na Zlatorogovi <strong>poti</strong><br />

Ljubljana<br />

- staro mestno jedro<br />

Slovenski turistièni informacijski<br />

center - STIC, Krekov trg 10,<br />

SI-1000 Ljubljana,<br />

T: 01 3064575, F: 01 3064594,<br />

E: stic@ljubljana-tourism.si,<br />

www.ljubljana-tourism.si<br />

Ljubljana, glavno mesto Slovenije,<br />

je mesto z dušo, ki mu dajejo peèat<br />

staro mestno jedro, stisnjeno med<br />

reko in grajski hrib, ter stvaritve<br />

arhitekta Jožeta Pleènika. Protiutež<br />

bogati zg<strong>od</strong>ovinski, kulturni in<br />

arhitekturni dedišèini daje dinamièen<br />

utrip življenja v <strong>so</strong>dobni metropoli.<br />

27 2 km<br />

Bled<br />

Turizem Bled, Zav<strong>od</strong> za<br />

pospeševanje turizma,<br />

Cesta svob<strong>od</strong>e 11, SI-4260 Bled,<br />

T: 04 5780500, F: 04 5780501,<br />

E: info@dzt.bled.si,<br />

www.bled.si<br />

Bled je turistièni biser Slovenije, ki je<br />

v letu 2004 praznoval 1000-letnico<br />

prve omembe v pisnih virih. Sredi<br />

Blejskega jezera leži edini slovenski<br />

otok, nad jezerom na grajski skali pa<br />

stoji najstarejši grad na Slovenskem.<br />

30 4 km<br />

16 3 km<br />

Slovenska Bistrica<br />

- staro mestno jedro<br />

Turistièno informacijski center<br />

Slovenska Bistrica, Trg svob<strong>od</strong>e 17,<br />

SI-2310 Slovenska Bistrica,<br />

T: 02 8430810,<br />

E: ti.center@amis.net<br />

www.ric-sb.si<br />

Slovenska Bistrica je eno najstarejših<br />

mest na Slovenskem. Mestnemu<br />

jedru dajejo posebnost grad Slovenska<br />

Bistrica z grajskim parkom,<br />

cerkve sv. Jerneja, sv. Marije sedem<br />

žalosti in sv. Jožefa, Marijino<br />

znamenje na trgu Alfonza Šarha<br />

in druge stavbe, ki <strong>so</strong> bile zgrajene<br />

ob prometni cesti Dunaj - Trst.<br />

Poh<strong>od</strong>niški: po številnih smereh Julijcev in Karavank,<br />

Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja ter Udin boršta<br />

s kraškimi pojavi, spoznavanje skrivnosti Rupnikove linije,<br />

poživitev v adrenalinskih parkih v Tržièu in Bohinju<br />

Kolesarski: Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino, Kranj,<br />

Jezersko, Zbiljsko jezero, Bled in Bohinj, Kranjska Gora, Zelenci<br />

Kulinarièni: znani žganci, koline, srednjeveške dobrote,<br />

bohinjski sir, mohant, mamljiva sirarska pot po Bohinjskih<br />

planinah<br />

Wellness: na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori<br />

Prireditve: Etno festival Okarina na Bledu, Blejska noè, Venerina<br />

pot - srednjeveški dnevi v Škofji Loki in Radovljici, Poletje<br />

v Kranju, festival Carniola, poletni jazz festival v Kranju, Kresna<br />

noè, Kravji bal, Kmeèka ohcet in va<strong>so</strong>vanje v Bohinju in Glasbeno<br />

poletje v Bohinju<br />

Igralniški: Kranjska Gora, Bled<br />

Golfski: Bled<br />

V<strong>od</strong>ni: v<strong>od</strong>ne radosti v poživljajoèih brzicah Save Bohinjke<br />

in Dolinke ter uživanje v pletni ali èolnu na Blejskem<br />

in Bohinjskem jezeru<br />

27 2 km<br />

Muzej novejše zg<strong>od</strong>ovine<br />

Slovenije<br />

Celovška 23, SI-1000 Ljubljana,<br />

T: 01 3009610, F: 01 4338244,<br />

E: uprava@muzej-nz.si,<br />

www.muzej-nz.si<br />

Muzej novejše zg<strong>od</strong>ovine Slovenije,<br />

ki je nastanjen v Cekinovem gradu,<br />

zgrajenem sredi 18. stoletja na<br />

obronkih parka Tivoli, je osrednja<br />

muzejska ustanova za zg<strong>od</strong>ovino<br />

Slovencev <strong>od</strong> leta 1914 do danes.<br />

Na ogled je stalna zbirka Slovenci<br />

v 20. stoletju, prirejajo pa tudi razne<br />

razstave na to temo.<br />

30 32 km<br />

Slap Savica<br />

TD Bohinj, Ribièev laz 48,<br />

SI-4265 Bohinjsko jezero,<br />

T: 04 5273370, F: 04 5723330,<br />

E: tdbohinj@bohinj.si,<br />

www.bohinj.si/tdbohinj<br />

Slap Savica, ob katerega je slovenski<br />

velikan poezije France Prešeren<br />

postavil svoj Krst pri Savici, ima<br />

romantièen pridih. Njegova 78 metrov<br />

vi<strong>so</strong>ka pramena sta svojevrstna<br />

svetovna posebnost.<br />

Založnik: Slovenska turistièna organizacija; Idejna in kreativna zasnova: Hosting d.o.o.; AD&D: mag. Tomaž Pilih, Hosting d.o.o.; Teksti: Mateja Mahniè, Nina Milošiè; Lektoriranje: Nina Milošiè; Nosilne fotografije:<br />

arhiv Slovenske turistiène organizacije, avtor B. Kladnik; Tisk: Littera Picta d.o.o., 2006; Naklada: 230.000<br />

Generalni partner<br />

Slovenska turistièna organizacija<br />

Dunajska 156 / 1000 Ljubljana / Slovenija<br />

Tel.: 01 589 18 40<br />

Faks: 01 589 18 41<br />

E-pošta: info@slovenia.info<br />

http://www.slovenia.info/mobile<br />

Ostali partnerji<br />

Ne pozabite, vedno ste na <strong>poti</strong> do novih<br />

<strong>od</strong>kritij!<br />

Èe idej še ne bo dovolj, lahko kar s pomoèjo<br />

svojega mobilnega telefona pregledate<br />

slovensko turistièno ponudbo na<br />

slovenskem turistièno-informacijskem<br />

mobilnem portalu<br />

(www.slovenia.info/mobile), in to v petih<br />

jezikih. Isto lahko seveda storite tudi na<br />

klasiènem portalu na svetovnem spletu<br />

(www.slovenia.info).<br />

V zloženki na vsaki izmed šestih <strong>poti</strong><br />

predstavljamo po šest najbolj zapeljivih<br />

izvozov do naravnih in kulturnih<br />

znamenitosti, nizamo pa tudi številne<br />

namige, kaj vam postanek na stranski <strong>poti</strong><br />

lahko ponudi. Izvoz na zemljevidu oznaèuje<br />

mesto, kjer zavijete z glavne, avto- ali hitre<br />

ceste proti znamenitosti, navedeni kilometri<br />

pa povedo, koliko je znamenitost <strong>od</strong>daljena<br />

<strong>od</strong> posameznega izvoza. Do nekaterih<br />

je mogoèe priti po veè poteh.<br />

Že peto leto vas vabimo na poživljajoèe<br />

potepanje po šestih slovenskih tematskih<br />

turistiènih poteh: Smaragdni, Vetrovi,<br />

Jantarjevi, Sonèevi, Krošnjarski in<br />

Zlatorogovi. Od k<strong>od</strong>erkoli prihajate<br />

in kjerkoli je vaš konèni cilj, zapeljite z<br />

<strong>glavnih</strong> in hitrih cest na stranske <strong>poti</strong>. Tam<br />

vas prièakujejo številni namigi za izjemno<br />

raznolika v<strong>od</strong>na, poh<strong>od</strong>niška, adrenalinska,<br />

sprostitvena, zabavna, golfska, wellness,<br />

kulturna in kulinarièna doživetja.<br />

Da razgibate telo, spoèijete oèi, potešite<br />

radovednost in … napolnite baterije!<br />

Pojdimo na lepše!<br />

<strong>Stranske</strong> <strong>poti</strong> <strong>so</strong> <strong>zapeljivejše</strong><br />

<strong>od</strong> <strong>glavnih</strong><br />

Ptuj<br />

Murska Sobota<br />

150 km<br />

Maribo Maribor<br />

100 km<br />

Celje<br />

Novo m mesto<br />

Velen Velenje Velen Velenje Velen Velenje<br />

5 50 5 550<br />

5 50 5 50 5 550<br />

5 50 5 550<br />

5 550<br />

550<br />

5 550<br />

5 50 km<br />

Slovenj Slovenj Gradec<br />

Gradec<br />

Ribnica<br />

Ilirska Bistrica<br />

Ljubljana<br />

Ljubljana<br />

Kranj<br />

Kranj<br />

Kranj<br />

25 25 km<br />

km<br />

Vipava va<br />

Bled<br />

Nova Gorica<br />

Gorica<br />

Idrija<br />

Koper<br />

Kranjska jska Gora<br />

Gora<br />

SLO


zgibanka_SLO_02.FH10 Tue Jun 20 13:02:10 2006 Page 2<br />

Composite<br />

Zakaj in kako<br />

na stranske <strong>poti</strong><br />

1 2<br />

Zakaj bi drveli? Pot je vendar pomembnejša <strong>od</strong> cilja.<br />

Da bo prijetna in polna novih doživetij, smo za vas pripravili<br />

šest tematskih turistiènih stranskih <strong>poti</strong>. Vsaka vam ponuja<br />

nekaj idej za <strong>od</strong>krivanje Slovenije na drugaèen naèin.<br />

V zloženki smo za vsako pot zbrali po šest privlaènih<br />

in lahko dostopnih turistiènih toèk, <strong>od</strong> k<strong>od</strong>er se zlahka<br />

vrnete na glavne <strong>poti</strong>, hkrati pa nanizali vrsto namigov<br />

in naj doživetij na posamezni <strong>poti</strong>. Zbrali smo tiste bolj, pa<br />

tudi takšne manj znane, pogosto še ne<strong>od</strong>krite kotièke<br />

Slovenije.<br />

Na zgornjem zemljevidu <strong>so</strong> na <strong>glavnih</strong>, hitrih in avtocestah<br />

po Sloveniji oznaèeni izvozi, kjer zapeljete na stransko pot,<br />

ki v<strong>od</strong>i do posamezne znamenitosti. Ene <strong>so</strong> manj, druge<br />

bolj <strong>od</strong>daljene <strong>od</strong> izvoza. Znamenitosti <strong>so</strong> predstavljene na<br />

hrbtni strani zemljevida, ob številki izvoza je navedena tudi<br />

<strong>od</strong>daljenost posamezne znamenitosti <strong>od</strong> izvoza. D<strong>od</strong>ani <strong>so</strong><br />

namigi, ki vam ponujajo še veè doživetij. D<strong>od</strong>atne ideje in<br />

informacije lahko poišèete na slovenskem turistiènoinformacijskem<br />

portalu na svetovnem spletu<br />

(www.slovenia.info), do katerega lahko dostopate tudi prek<br />

svojega mobilnega telefona (www.slovenia.info/mobile).<br />

Na lepše, novim doživetjem naproti!<br />

4<br />

31<br />

5<br />

7<br />

3<br />

6<br />

30<br />

Naj doživetja na Smaragdni <strong>poti</strong><br />

Kolesarski spust z najveèjo višinsko razliko z vrha Kanina<br />

Þ Doživetje p<strong>od</strong>zemnega muzeja idrijskega rudnika<br />

živega srebra Þ Pogled v najskrivnostnejši tolmun p<strong>od</strong><br />

slapom Kozjakom Þ Gastronomski užitek v organizaciji<br />

petih vrhunskih kobariških gostincev Þ Obèudovanje<br />

èloveške humanosti v partizanski bolnici Franja<br />

Þ Naj noè v novogoriški igralnici<br />

8<br />

9<br />

10<br />

29<br />

28<br />

27<br />

26<br />

Naj doživetja na Vetrovi <strong>poti</strong><br />

Poh<strong>od</strong>niški izlet po osvežujoèi dolini reke Dragonje<br />

Þ Ogled viteških iger na Ljubljanskem gradu Þ Peš<br />

in z vlakcem po Ljubljani Þ Odkritje Cerkniškega<br />

jezera, ki zdaj je, zdaj ga ni … Þ Ribiška „fešta” v<br />

Izoli Þ Spreh<strong>od</strong> po Seèoveljskih <strong>so</strong>linah Þ Ogled<br />

Divaške jame v <strong>so</strong>ju baterijskih svetilk Þ Rajanje<br />

na Rumeni noèi v Kopru<br />

11<br />

12<br />

25<br />

24<br />

Naj doživetja na Jantarjevi <strong>poti</strong><br />

Jamsko kolesarjenje po p<strong>od</strong>zemnih rovih Pece<br />

Þ Romarska Slomškova pot <strong>od</strong> Bizeljskega do<br />

Nove Cerkve Þ Kolesarska avantura <strong>od</strong> Dravograda<br />

do Ptuja Þ Konjeniški poh<strong>od</strong> èez Posavsko hribovje<br />

Þ Ogled poznoantiènega arheološkega parka Rifnik<br />

Þ Novoletno sankanje na pohorskih Kopah Þ Plesne<br />

vaje s srednjeveško plesno skupino na starem<br />

gradu v Celju<br />

13<br />

14<br />

23<br />

C M Y CM MY CY CMY K<br />

22<br />

21<br />

15<br />

20<br />

16<br />

Legenda:<br />

Naj doživetja na Sonèevi <strong>poti</strong><br />

Štanjel<br />

Naj pustovanje s ptujskimi in haloškimi<br />

etnografskimi maskami Þ Poh<strong>od</strong> skozi naravni<br />

rezervat bukovega pragozda Donaèke gore<br />

Þ Edinsten ogled roène proizv<strong>od</strong>nje kristala<br />

v Steklarni Rogaška Þ Nebeški obisk Pekla in treh<br />

bohorskih slapov Þ V<strong>od</strong>ne norèije v termalnih<br />

in v<strong>od</strong>nih parkih na <strong>poti</strong> z najveè zdravilišèi<br />

17<br />

Idrija<br />

Nova Gorica<br />

Koper<br />

navezava<br />

Kranjska Gora<br />

Bled<br />

Vipava<br />

Ilirska Bistrica<br />

Kranj<br />

Ljubljana<br />

19<br />

Kamnik<br />

Ribnica<br />

Litija<br />

Novo mesto<br />

Celje<br />

Naj doživetja na Krošnjarski <strong>poti</strong><br />

Obisk srednjeveškega mestnega jedra in Dolenjskega<br />

muzeja v Novem mestu Þ Udeležba na naj prireditvi:<br />

Tednu cvièka v Novem mestu Þ Naj romanje po dolini<br />

Osilnice in sedmih cerkva Þ Spreh<strong>od</strong> po še nedotaknjeni<br />

naravi krajinskega parka Lahinja Þ Zdravilno<br />

kopanje v Dolenjskih Toplicah Þ Doživetje kraških jam<br />

in steljnikov na kraški uèni <strong>poti</strong> <strong>od</strong> Lebice do Krupe Þ<br />

Zg<strong>od</strong>ovinski spomin na drugo svetovno vojno v<br />

koèevski Bazi 20 Þ Ogled starega metliškega jedra in<br />

znamenitih Rosalnic<br />

18<br />

Murska Sobota<br />

Slovenj Gradec<br />

Maribor<br />

Velenje Slovenske<br />

Konjice<br />

Jeruzalem<br />

Ptuj<br />

Rogaška Slatina<br />

Otoèec<br />

Smaragdna pot<br />

Gorenjska - Vipavska dolina<br />

Vetrova pot<br />

Jadran - Ljubljana<br />

Jantarjeva pot<br />

Ljubljana - Maribor<br />

Sonèeva pot<br />

Prekmurje - Dolenjska<br />

Krošnjarska pot<br />

Bela krajina - Ljubljana<br />

Zlatorogova pot<br />

Ljubljana - Gorenjska<br />

via Nova Gorica: 152 km<br />

via Idrija: 174 km<br />

via Štanjel: 230 km<br />

via Ilirska Bistrica: 209 km<br />

via Slovenske Konjice: 263 km<br />

via Slovenj Gradec: 251 km<br />

via Murska Sobota: 237 km<br />

via Jeruzalem: 215 km<br />

via Ribnica: 167 km<br />

via Novo mesto: 139 km<br />

164 km<br />

Naj doživetja na Zlatorogovi <strong>poti</strong><br />

Pokušina skute na planšariji Þ Spreh<strong>od</strong> skozi<br />

<strong>so</strong>tesko Blejski Vintgar Þ Ogled Planšarskega<br />

muzeja v Stari Fužini v Bohinju Þ S pletno<br />

do cerkvice na blejskem otoku Þ Vrata s panoramo<br />

Triglavske stene Þ Naravni rezervat Zelenci<br />

Þ Slap Savica in dva Martuljkova slapova<br />

www.slovenia.info/mobile<br />

1 : 500,000<br />

0 10 20 30KM<br />

20<br />

Slovenija, turistièna karta, 1 : 500 000 - 2006, 13. izdaja<br />

Izdala in založila: Slovenska turistièna organizacija<br />

Zasnova in redakcija: Prof. dr. Branko Rojc. Kartografska obdelava in<br />

priprava za tisk: Ge<strong>od</strong>etski inštitut Slovenije, Jamova 2, Ljubljana, Slovenija<br />

Urednica: Luèka Letiè; V<strong>od</strong>stvo izvedbe: † Nevenka Rozman;<br />

13. izdaja: Jani Demšar<br />

Relief: Irena Schiffrer; Viri: Turistièna karta Slovenije 1 : 540 000, 1997<br />

Pregledna karta cestnega omrežja RS 1 : 500 000 (DRSC)<br />

Pregledna karta Slovenije PK 500 (Ge<strong>od</strong>etska uprava RS) in p<strong>od</strong>atki ustanov:<br />

Slovenska turistièna organizacija,<br />

Agencija RS za okolje, Uprava RS za kulturno dedišèino, Statistièni urad RS.<br />

Vse pravice pridržane. Vsako razmnoževanje ali predelava karte - delno<br />

ali v celoti, brez <strong>od</strong>obritve Ge<strong>od</strong>etskega inštituta Slovenije - je prepovedano.<br />

All rights reserved. Copying, duplicating or remaking the map in part or in whole<br />

is prohibited without approval of the Ge<strong>od</strong>etic Institute of Slovenia.<br />

Dosegljivi 24 ur na dan<br />

Koristne informacije:<br />

AMZS - pomoè na cesti: 1987<br />

Klic iz tujine za pomoè na cesti: +386 1 530 53 53<br />

Informacijski center AMZS:<br />

01 530 53 00 in 031 64 64 64<br />

Informacije o èlanstvu: 01 530 52 44<br />

Potovalne informacije: www.amzs.si<br />

Center za obvešèanje: 112, Policija: 113<br />

Vremenska napoved (pogovor s prognostikom):<br />

090 71 30<br />

Ažurni p<strong>od</strong>atki o razmerah na cestah v Sloveniji:<br />

Prometno - informacijski center za državne ceste:<br />

0 1 518 8 518<br />

www.promet.si, info@promet.si<br />

Najveèje dovoljene hitrosti:<br />

naselja<br />

ostale ceste<br />

hitre ceste<br />

avtoceste<br />

Državna meja<br />

Mednar<strong>od</strong>ni mejni<br />

preh<strong>od</strong><br />

Glavna cesta<br />

Panoramska železnica,<br />

muzejski vlak<br />

Mednar<strong>od</strong>no letališèe<br />

Športno letališèe<br />

Gondolska žiènica<br />

Kongresni center<br />

Pristanišèe, marina<br />

Turistiène informacije<br />

Kamp<br />

Zimsko športno<br />

središèe<br />

Zdravilišèe<br />

Igralnica<br />

Igrišèe za golf<br />

Turistièna p<strong>od</strong>zemna<br />

jama<br />

Vinor<strong>od</strong>no obmoèje<br />

Izvoz<br />

Voklo I., Voklo II.,<br />

Barje I., Barje II.,<br />

Lom I., Lom II,<br />

Postojna I., Postojna II.,<br />

Lukovica,<br />

Tepanje I., Tepanje II.,<br />

Obrežje,<br />

Èatež<br />

osebna vozila osebna vozila s prikolico<br />

(km/h) (km/h)<br />

50<br />

90<br />

100<br />

130<br />

Spust po hitrih v<strong>od</strong>ah<br />

Triglavski nar<strong>od</strong>ni park<br />

Regionalni park<br />

Slovenska planinska pot<br />

Evropska pešpot E-6, E-7<br />

Cerkev<br />

Samostan<br />

Grad<br />

Muzej, galerija<br />

Naravna znamenitost<br />

Arheološki spomenik<br />

Tehniški spomenik,<br />

rudnik<br />

Spomeniki kulturne<br />

dedišèine, ki jih<br />

priporoèamo za ogled<br />

Zanimiv arhitekturni<br />

kompleks<br />

Spomenik svetovne<br />

dedišèene - UNESCO<br />

Geometrièno središèe<br />

Slovenije<br />

50<br />

80<br />

80<br />

80

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!