Stranske poti so zapeljivejše od glavnih
Stranske poti so zapeljivejše od glavnih
Stranske poti so zapeljivejše od glavnih
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
zgibanka_SLO_02.FH10 Tue Jun 20 13:02:10 2006 Page 1<br />
Trdnjava Kluže<br />
Tolminski muzej<br />
Izola - na pragu Mediterana<br />
LTO - TIC Bovec, Trg golobarskih<br />
žrtev 8, SI-5230 Bovec,<br />
T: 05 3896444 / 05 3841919,<br />
F: 05 3896445,<br />
GSM: 031 388700,<br />
E: info@bovec.si, info.lto@bovec.si,<br />
Mestni trg 4, SI-5220 Tolmin,<br />
T: 05 3811360, F: 05 3811361,<br />
E: muzej@tol-muzej.si,<br />
www.tol-muzej.si<br />
Turistièno informacijski center,<br />
Sonèno nabrežje 4, SI-6310 Izola,<br />
T: 05 6401050, F: 05 6401052,<br />
E: tic.izola@izola.si,<br />
www.izola.si<br />
www.bovec.si<br />
Trdnjava Kluže <strong>so</strong>di med najmogoènejše<br />
trdnjavske objekte v Sloveniji,<br />
zlasti zaradi svoje slikovite lege<br />
nad globoko <strong>so</strong>tesko reke Koritnice.<br />
Od junija do septembra je <strong>od</strong>prta<br />
za ogled razstav in prireditev.<br />
1/31 76 km / 45 km<br />
1 40 km<br />
Tolminska korita<br />
LTO Sotoèje, Petra Skalarja 4,<br />
SI-5220 Tolmin,<br />
T: 05 3800480, F: 05 3800483,<br />
E: info@lto-<strong>so</strong>tocje.si,<br />
www.lto-<strong>so</strong>tocje.si<br />
Tolminski muzej s sedežem v nekdanji<br />
Coroninijevi grašèini sredi Tolmina<br />
hrani bogato kulturno dedišèino<br />
Po<strong>so</strong>èja. Na stalni razstavi Naplavine<br />
ob<strong>so</strong>ške zg<strong>od</strong>ovine izstopajo izjemne<br />
najdbe iz Mosta na Soèi, predvsem<br />
iz obdobja starejše železne dobe,<br />
ter privlaèen prikaz tolminskega<br />
kmeèkega upora leta 1713.<br />
1 40 km<br />
1 7 km<br />
Novi trg na meji ob železniški<br />
postaji Nova Gorica<br />
Turistièna zveza - TIC Nova Gorica,<br />
Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica,<br />
T: 05 3304600, F: 05 3304606,<br />
E: tzticng@siol.net,<br />
www.novagorica-turizem.com<br />
Staro mediteransko mestece<br />
z ribiško tradicijo je bilo nekoè otok.<br />
Srednjeveške ulice mestnega jedra<br />
prièajo o bogati zg<strong>od</strong>ovini.<br />
Na p<strong>od</strong>eželju lahko okusite lokalne<br />
dobrote, olivno olje in domaèe vino.<br />
4 8 km<br />
Tolminska korita <strong>so</strong> najjužnejša<br />
in s 180 m n.v. tudi najnižja vstopna<br />
toèka v Triglavski nar<strong>od</strong>ni park.<br />
Zavarovana pot v<strong>od</strong>i skozi korita<br />
in ob Zadlašèici do Medvedove glave.<br />
Cesta, ki pelje v gorsko vas Èadrg,<br />
nas èez Hudièev most (60 m nad<br />
Tolminko) v<strong>od</strong>i do Dantejeve jame.<br />
12.2.2004 sta župana obeh Goric<br />
(slovenske in italijanske) <strong>od</strong>stranila<br />
mejno ograjo, ki je delila mesti.<br />
Nastal je nov skupni trg med obema<br />
državama. Krasi ga mozaik<br />
s fragmenti številke 57/15, ki je<br />
oznaèevala nekdanji mejni kamen<br />
v središèni toèki trga. Trg predstavlja<br />
simbol evropske združitve.<br />
Composite<br />
Goriški muzej Kromberk -<br />
Nova Gorica<br />
Grajska cesta 1, SI-5000 Nova Gorica,<br />
T: 05 3359811, F: 05 3359820,<br />
E: goriski.muzej@siol.net,<br />
www.goriskimuzej.si<br />
Sedež muzeja je v gradu Kromberk,<br />
ki je po zasnovi in videzu renesanèna<br />
grajska stavba. Grad je v obeh<br />
svetovnih vojnah pogorel, po letu<br />
1954 pa je doživel obsežnejša<br />
obnovitvena dela. Severno <strong>od</strong> gradu<br />
je barokiziran park z v<strong>od</strong>njakom<br />
iz leta 1774, ki stoji na prvotnem<br />
mestu.<br />
2 5 km<br />
Namigi na Smaragdni <strong>poti</strong><br />
Sonèeva pot<br />
Po toplih krajih vina<br />
in zdravilnih v<strong>od</strong><br />
Dvorec Strmol<br />
- Muzej na prostem Rogatec<br />
Turizem Rogatec - TIC Rogatec,<br />
Trg 22, SI-3252 Rogatec,<br />
T: 03 8107286, F: 03 8107287,<br />
GSM: 051 322287<br />
E: turizem.rogatec@volja.net,<br />
www.rogatec.net<br />
Obnovljen srednjeveški dvorec<br />
Strmol, kulturni spomenik, vabi na<br />
ogled dvoran s klasicistièno poslikavo,<br />
kapele z baroènimi freskami<br />
in razliènih razstav ter ponuja pestro<br />
in kakovostno kulinarièno ponudbo<br />
grajske restavracije in vinoteke.<br />
V neposredni bližini je najveèji muzej<br />
na prostem v Sloveniji.<br />
15/19 33 km / 32 km<br />
3/9 61 km / 51 km<br />
Partizanska bolnica Franja<br />
Cerkljanski muzej, Bevkova 12,<br />
SI-5282 Cerkno,<br />
T: 05 3723180, F: 05 3723181,<br />
E: info@muzej-idrija-cerkno.si,<br />
www.muzej-idrija-cerkno.si<br />
Partizanska bolnica Franja je<br />
avtentièno ohranjen spomenik<br />
iz èasa druge svetovne vojne<br />
in izjemen pomnik èloveške<br />
humanosti. V težkih razmerah se<br />
je v njej <strong>od</strong> decembra 1943 do maja<br />
1945 zdravilo 522 ranjencev<br />
razliènih nar<strong>od</strong>nosti.<br />
V<strong>od</strong>ni: rafting, <strong>so</strong>teskanje, “hydrospeed”, ribarjenje in<br />
muharjenje v smaragdnih v<strong>od</strong>ah reke Soèe in njenih pritokov<br />
Igralniški: poskusite sreèo v eni izmed igralnic v Novi Gorici<br />
ali Kobaridu<br />
Kulinarièni: <strong>so</strong>ška postrv, bovške èompe (krompir), kobariški<br />
štruklji, veèkrat nagrajeni okusni sir Tolminc, idrijski žlikrofi<br />
ter vina briška rebula, vipavska pinela in zelen<br />
Kolesarski: èez drn in strn po Bovškem, Kobariškem,<br />
Tolminskem, med vinogradi po Goriških Brdih, po Vipavskem,<br />
prek Banjške in Trnovske planote, po hribovitem Idrijskem<br />
in Cerkljanskem<br />
Poh<strong>od</strong>niški: po hribih in dolinah Julijskih Alp<br />
Wellness: spreh<strong>od</strong>i v naravi, sprostitev v èarobnih dolinah<br />
in v objemu gora, na ribolovu<br />
Prireditve: športne, glasbene, zabavne, etnološke, trgatve,<br />
prazniki sadja, sejmi<br />
Pot, kjer je dobrega toliko, da morate izbirati.<br />
Po obisku Otoka ljubezni na Muri pri Beltincih<br />
preveè ljubezni pozdravite s èajem iz<br />
star<strong>od</strong>avne lekarne v samostanu Olimje.<br />
Med ptujskimi kurenti obèudujte<br />
najmoènejšega, med cerkvicami pa izberite<br />
najmanjšo, a znamenito Rotundo.<br />
Med številnimi termalnimi zdravilišèi<br />
v Lendavi, Banovcih, Moravcih, Radencih,<br />
na Ptuju, v P<strong>od</strong>èetrtku in Èatežu ob Savi<br />
<strong>od</strong>krijte svoje toplice. Najbolje, da najprej<br />
preizkusite kar vse.<br />
Med neštetimi vini v brežiški kleti doloèite<br />
svojega. Vseh ni treba poskusiti.<br />
15/19 33 km / 50 km<br />
Minoritski samostan<br />
- cerkev in lekarna v Olimju<br />
Olimje 82, SI-3254 P<strong>od</strong>èetrtek,<br />
T: 03 5829172, 03 8109013 (TIC),<br />
E: ernest.benko@rkc.si,<br />
www.olimje.com<br />
Minoritski samostan s cerkvijo<br />
in staro lekarno je prvovrsten<br />
kulturno-zg<strong>od</strong>ovinski spomenik,<br />
ki živi s patri minoriti. V grajskem<br />
stolpu ob cerkvi je ena najstarejših<br />
lekarn v Evropi, okrašena<br />
s poslikavami na temo zdravilstva.<br />
Od Soèe do številnih zelenih<br />
dragocenosti<br />
V osvežilnih vrtincih, tolmunih in brzicah<br />
gorske le<strong>poti</strong>ce Soèe doživite neokrnjeno<br />
naravo severozah<strong>od</strong>ne Slovenije.<br />
Obèutite nežnost idrijske èipke in snežno<br />
belino aragonitov v Ravenski jami.<br />
Okus gorske svežine Krnskega pogorja še<br />
izboljšajte s kapljico vipavske pinele in se<br />
zazibajte v pravljico o bergmandlcu<br />
Antonijevega rova.<br />
P<strong>od</strong>oživite <strong>so</strong>ško fronto na avtentiènih<br />
prizorišèih Hemingwayevega romana Zbogom<br />
orožje.<br />
In zaželite sreèen spust raftarju na divji reki.<br />
Otok ljubezni<br />
- plavajoèi mlin na Muri<br />
Zav<strong>od</strong> za turizem in kulturo Beltinci,<br />
Mladinska 2, SI-9231 Beltinci,<br />
T: 02 5413580, F: 02 5413585,<br />
GSM: 040 835017,<br />
E: ztk@beltinci.si,<br />
beltinci.info@siol.net,<br />
www.beltinci.si<br />
Doživite èare narave, kulinarike,<br />
büjraštva, prekmurskega èloveka,<br />
Mure in mlina, ki ponovno melje<br />
žito.<br />
18 2 km<br />
Grad Sevnica<br />
Turistièno informacijska pisarna,<br />
Prešernova 1, SI-8290 Sevnica,<br />
T: 07 8165462,<br />
GSM: 051 348193<br />
E: tip@obcina-sevnica.si,<br />
www.obcina-sevnica.si<br />
Arhitektura srednjeveškega gradu<br />
nemo prièa o mnogih preživelih<br />
obdobjih - <strong>od</strong> renesanse do baroka.<br />
Danes si v njem lahko ogledamo<br />
Šolski in Gasilski muzej, Muzej<br />
o izgnancih in razstavo Krasilne<br />
umetnosti. Dokaz harmoniènega<br />
prepletanja sedanjosti in preteklosti<br />
sta konferenèna in poroèna dvorana<br />
z lepo ohranjenimi freskami.<br />
20 18 km<br />
Ptuj - staro mestno jedro<br />
Incoming / TIC Ptuj,<br />
Slovenski trg 5, SI-2250 Ptuj,<br />
T: 02 7796011,<br />
F: 02 7710175,<br />
GSM: 041 711720<br />
E: info@ptuj-tourism.si,<br />
www.ptuj-tourism.si<br />
Ptuj je s svojo bogato kulturnozg<strong>od</strong>ovinsko<br />
dedišèino, izroèilom<br />
prednikov, termami, vinom,<br />
kulinariko, èudovito okolico<br />
ter nenehnim razvojem turistiène<br />
in druge ponudbe edinstveno<br />
mesto ne le v slovenski, temveè<br />
tudi v evropski ponudbi.<br />
20/22 11 km / 14 km<br />
Galerija Božidar Jakac<br />
Grajska cesta 45,<br />
SI-8311 Kostanjevica na Krki,<br />
T: 07 4987008, F: 07 4987334,<br />
GSM: 041 791 263<br />
E: info@galerija-bj.si,<br />
www.galerija-bj.si<br />
Kostanjevica na Krki je kulturni<br />
spomenik. Oglejte si staro mestno<br />
jedro, cerkvi sv. Jakoba in<br />
sv. Miklavža ter Galerijo Božidar Jakac<br />
z bogatimi zbirkami slovenske<br />
umetnosti 20. st., Forma vivo<br />
in Gorjupovo galerijo. V okolici<br />
si lahko ogledate Kostanjeviško jamo<br />
in krakovski pragozd, èolnarite …<br />
Miklova hiša - muzejska<br />
trgovina Ribnica<br />
Škrabèev trg 23, SI-1310 Ribnica,<br />
T: 01 8369331, F: 041 786935,<br />
E: miklova.trgovina@amis.net,<br />
www.ribnica.si<br />
Muzejska trgovina Ribnica se nahaja<br />
v središèu starega mestnega jedra<br />
Ribnice. V njej si lahko priskrbite<br />
najrazliènejše uporabne predmete<br />
tradicionalnih ribniških obrti, suhe<br />
robe in lonèarstva. V istem prostoru<br />
je tudi <strong>so</strong>dobno stièišèe uporabnih<br />
informacij: TIC Ribnica.<br />
25 42 km<br />
Metlika<br />
Turistièno informacijski center<br />
Metlika, Mestni trg 1,<br />
SI-8330 Metlika,<br />
T: 07 3635470, F: 07 3635471,<br />
E: tdvigred.metlika@siol.net,<br />
www.metlika.si<br />
Preteklost Bele krajine spoznamo<br />
v Belokranjskem muzeju, zaèetke<br />
slovenskega gasilstva pa v Slovenskem<br />
gasilskem muzeju. V Galeriji<br />
Kambiè si lahko ogledamo bogato<br />
zbirko slik. Zanimive <strong>so</strong> bližnje<br />
gotske romarske cerkve, imenovane<br />
Tri fare. V TIC-u dobite informacije<br />
o prireditvah in znamenitostih.<br />
23 27 km<br />
5 10 km<br />
Cerkev svete Trojice v<br />
Hrastovljah<br />
TIC Koper, Pretorska palaèa,<br />
Titov trg 3, SI-6000 Koper,<br />
T: 05 6646403, F: 05 6646406,<br />
GSM: 031 432 231, E: tic@koper.si,<br />
www.koper-tourism.si<br />
Èudovite freske v hrastoveljski<br />
romanski cerkvi sv. Trojice iz 15.<br />
stoletja <strong>so</strong>dijo v sam vrh zakladnice<br />
našega srednjeveškega stenskega<br />
slikarstva. Najbolj znamenita izmed<br />
njih je Mrtvaški ples, ki prikazuje<br />
nemoè siromaka in bogataša pred<br />
smrtjo. Cerkev je vredna ogleda tudi<br />
zaradi arhitekture in okolja.<br />
25 59 km<br />
Koèevje - staro mestno jedro<br />
Turistièno informacijski center<br />
Koèevje, TZO 72, SI-1330 Koèevje,<br />
T: 01 8931461, F: 01 8931461,<br />
E: info@kocevje.si,<br />
www.kocevje.si<br />
Koèevska pokrajina je bila dolgo<br />
relativno neznana, danes pa njena<br />
bogastva privabljajo vedno veè<br />
obiskovalcev. Med njimi sta v<br />
tanèico skrivnosti zavita zg<strong>od</strong>ba o<br />
gradu Fridrihštajn, nekdanjemu<br />
ljubezenskemu gnezdecu Friderika<br />
II. Celjskega in Veronike Deseniške,<br />
ter divjina pragozda, kjer narava že<br />
ti<strong>so</strong>èletja živi po svojih zakonih.<br />
23 6 km<br />
Novo mesto - mesto situl<br />
Turistièno informacijski center Novo<br />
mesto, Novi trg 6,<br />
SI-8000 Novo mesto,<br />
T: 07 3939263, F: 07 3322512,<br />
E: tic@novomesto.si,<br />
www.novomesto.si<br />
Nad okljukom Krke leži slikovita<br />
dolenjska metropola z znaèilno<br />
mestno hišo. Ogleda vredni <strong>so</strong> tudi<br />
kapiteljska cerkev sv. Nikolaja in<br />
franèiškanska cerkev, Dolenjski<br />
muzej, galerija Jakèev dom ter Breg,<br />
najslikovitejši predel starega<br />
mestnega jedra, ki <strong>so</strong> ga pogosto<br />
up<strong>od</strong>abljali slikarji.<br />
Galerija likovnih<br />
samorastnikov Trebnje<br />
Goliev trg 1, SI-8210 Trebnje,<br />
T: 07 3482100,<br />
GSM: 031 250347,<br />
E: info@ciktrebnje.si,<br />
www.ciktrebnje.si<br />
Galerija likovnih samorastnikov<br />
Trebnje je edina tovrstna v Sloveniji.<br />
Šteje med veèje in pomembnejše<br />
zbirke naivne umetnosti v svetu.<br />
Galerija hrani veè kot 930 slik in<br />
skulptur, ki jih je ustvarilo 236<br />
umetnikov iz veè kot 35 držav Azije,<br />
Evrope, Afrike, Severne in Latinske<br />
Amerike. Barve in žive p<strong>od</strong>obe<br />
obiskovalca v hipu prevzamejo.<br />
24 0,5 km<br />
C M Y CM MY CY CMY K<br />
Maribor - staro mestno jedro<br />
Postojnska jama<br />
Smaragdna pot Vetrova pot TIC Maribor (Zav<strong>od</strong> za turizem<br />
Jantarjeva pot<br />
Postojnska jama, turizem, d.d.,<br />
Maribor), Partizanska cesta 6a,<br />
Jamska cesta 30, SI-6230 Postojna,<br />
T: 05 7000103, F: 05 7000130,<br />
E: sales.dpt@postojnska-jama.si,<br />
Do skrivnosti Krasa in Jadrana<br />
www.turizem-kras.si<br />
Po sledeh davnih prednikov<br />
Namigi na Sonèevi <strong>poti</strong><br />
Wellness: v številnih bogatih in poživljajoèih zdravilnih v<strong>od</strong>ah<br />
vzdolž <strong>poti</strong>, vse <strong>od</strong> Lendave, pa prek Moravskih Toplic, Radencev,<br />
Banovcev, Ptuja, Rogaške Slatine in P<strong>od</strong>èetrtka do Èateža ob Savi<br />
Kulinarièni: prekmurska gibanica, bograè, šunka, dobrote<br />
iz tünke, zlejvanke, vinske ceste s široko paleto okusnih vin<br />
z gorièkega grièevja, haloških grièev, Ob<strong>so</strong>telja, Bizeljskosremiškega<br />
in P<strong>od</strong>gorjanskega vinor<strong>od</strong>nega okoliša<br />
Kolesarski: med gnezdi štorkelj ter prekmurskimi ravnicami<br />
in grièi, po Gorièkem, po Halozah, dolini Sotle, po skrivnostih<br />
Rjavo-rumenega peska, Orlovska tura, potep po deželi cvièka,<br />
lahko pa prisluhnete šumenju mokriških gozdov<br />
Poh<strong>od</strong>niški: po Pomurju in Prlekiji, po okoliških gozdovih<br />
P<strong>od</strong>èetrtka, po E7 - evropski peš<strong>poti</strong>, po Slomškovi <strong>poti</strong>, uènih<br />
poteh, po vinogradih<br />
Prireditve: Folklorni festival v Beltincih, Bürjaški dnevi v Ižakovcih,<br />
Prleški sejen po celen Lotmerki, Kurentovanje na Ptuju, Festival<br />
Brežice, Kostanjeviška noè, viteške igre na Sevniškem gradu<br />
Igralniški: tudi Sonèeva pot poživlja s številnimi centri, kjer<br />
lahko poskusite sreèo - v Moravskih Toplicah, Gornji Radgoni,<br />
Šentilju, Rogaški Slatini in Èatežu ob Savi<br />
Jamarski: Kostanjeviška jama<br />
Golfski: Moravske Toplice, Ptuj, P<strong>od</strong>èetrtek, Mokrice<br />
Jahalni: hosta pri Šentjerneju<br />
16/19 26 km / 1 km<br />
Ko vas na surfu prepiha portoroška burja,<br />
je èas, da se toplo obleèeni udobno zleknete<br />
v p<strong>od</strong>zemni vlakec Postojnske jame.<br />
Vaše umetniške èute naj nagovorita grafik<br />
Lojze Spacal v štanjelski galeriji in arhitekt<br />
Jože Pleènik na mnogih lokacijah v Ljubljani.<br />
Ko boste na hrbtu slovenskega belega<br />
lipicanca doživeli <strong>so</strong>nèni zah<strong>od</strong>, boste zaèeli<br />
verjeti v nadnaravne sile. Najdete jih na<br />
Slivnici nad Cerknico, kjer domujejo èarovnice.<br />
Pred njimi se lahko skrijete v Predjamski grad,<br />
vklesan v živo skalo ... ali pa jih iznièite s<br />
kozarèkom plemenite malvazije na “osmici”.<br />
Nato pa nazaj na obalo, morda v eno izmed<br />
kavarnic na piranskem Tartinijevem trgu.<br />
Namigi na Krošnjarski <strong>poti</strong><br />
Kulinarièni: prednjaèi gotovo zašèiteni cvièek, pa belokranjske pogaèe,<br />
metliška èrnina, tu <strong>so</strong> doma tudi številne <strong>poti</strong>ce z razliènimi nadevi,<br />
kostelski žel<strong>od</strong>ec, koèevski med<br />
Kolesarski: v okolici Novega mesta, po Beli krajini, ob prelepi reki Krki,<br />
po Trebanjskem in Mirenski dolini, <strong>od</strong> Jasnice do Kolpe in naprej po<br />
dolini Petra Klepca in sedmih cerkva na Osilniškem in Kostelskem koncu<br />
ob reki Kolpi<br />
Poh<strong>od</strong>niški: Gorjanci, po Koèevskih gozdovih, Grèevje, Trška Gora,<br />
evropski peš<strong>poti</strong> E6 in E7 na obmoèju Velikih Lašè, 7-dnevni paket “Po<br />
poteh dedišèine” z oznaèenimi potmi: Po dolini Krke, Po poteh partizanov,<br />
Hoja ob sedmih grièih, Po sledeh lepe Gosp<strong>od</strong>iène, Po poteh menihov,<br />
Skrivnostni p<strong>od</strong>zemeljski svet, Po poteh vinogradov in cvièka<br />
Wellness: v Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah in na Otoècu<br />
Prireditve: kulturno-zabavni Novomeški poletni veèeri, sejem suhe<br />
robe in lonèarstva v Ribnici, vigred v Metliki, jurjevanje, trški dnevi na<br />
Žužemberškem gradu, Koèevarski poletni veèeri, tamburanje v Kostelu<br />
Igralniški: na Otoècu, v Koèevju<br />
Jahalni: na Mlaki pri Grosupljem, v konjeniškem centru v Èešèi vasi pri<br />
Novem mestu<br />
Golfski: na slikovitem igrišèu Otoèec<br />
Jamarski: Županova jama pri Grosupljem, Krška jama<br />
V<strong>od</strong>ni: v<strong>od</strong>ne aktivnosti na reki Krki in Kolpi - rafting, plavanje, s kanuji ...<br />
Letalski: na letališèu Preèna<br />
Park Škocjanske jame<br />
Javni zav<strong>od</strong> Park Škocjanske jame,<br />
Slovenija, Škocjan 2, SI-6215 Divaèa,<br />
T: 05 7082110, F: 05 7082111,<br />
E: psj.info@psj.gov.si,<br />
www.park-skocjanske-jame.si<br />
Glavna znamenitost pokrajine, kjer<br />
<strong>so</strong> raziskovalci zaèeli <strong>od</strong>krivati<br />
kraške pojave, <strong>so</strong> Škocjanske jame.<br />
Ogledate si jih lahko v spremstvu<br />
uspo<strong>so</strong>bljenih v<strong>od</strong>nikov. Pa tudi na<br />
površju imate kaj videti: etnološko<br />
in kra<strong>so</strong>slovno muzejsko zbirko,<br />
naravoslovni center z rimsko hišo,<br />
biološko, arheološko in geološko<br />
zbirko, ter uèno pot.<br />
6 4 km<br />
Z vlakom razišèite p<strong>od</strong>zemni svet<br />
najveèje jame klasiènega krasa<br />
in najbolje obiskano turistièno jamo<br />
v Evropi. Jama je lahko dostopna,<br />
njena posebnost pa je izjemno<br />
bogastvo kapniških oblik.<br />
V enem izmed rovov, v Vivariju<br />
Proteus, se lahko seznanite z<br />
najbogatejšo predstavitvijo jamskih<br />
živali na enem mestu.<br />
8 3 km<br />
Namigi na Vetrovi <strong>poti</strong><br />
10 4 km<br />
Krošnjarska pot<br />
6/7 9 km / 10 km<br />
Kobilarna Lipica<br />
Kobilarna Lipica,<br />
Lipica 5, SI-6210 Sežana,<br />
T: 05 7391580, F: 05 7341409,<br />
E: info@lipica.org,<br />
www.lipica.org<br />
Kobilarna Lipica je izjemen kulturnozg<strong>od</strong>ovinski<br />
in naravni spomenik<br />
v nacionalnem in svetovnem merilu.<br />
Je izvorna kobilarna ene najstarejših<br />
kulturnih pasem konj - lipicancev.<br />
Dobr<strong>od</strong>ošli v Lipici!<br />
Tehniški muzej Slovenije<br />
Bistra pri Vrhniki,<br />
SI-1353 Borovnica,<br />
T: 01 7506670, F: 01 7506676,<br />
E: info@tms.si,<br />
www.tms.si<br />
Tehniški muzej Slovenije domuje<br />
v nekdanjem samostanu v Bistri<br />
pri Vrhniki. Na 7.000 m2 <strong>so</strong> na ogled<br />
zbirke s p<strong>od</strong>roèij elektrotehnike,<br />
gozdarstva, kmetijstva, lesarstva,<br />
lovstva, prometa, ribištva in tekstila.<br />
V<strong>od</strong>ni viri omogoèajo prikaz v<strong>od</strong>nih<br />
pogonov, z demonstracijami<br />
pa oživijo stare obrti in tehnike.<br />
Kulinarièni: kraški pršut in teran, morske dobrote, bobièi,<br />
malvazija, refošk<br />
Wellness: v termah ob Jadranskem morju, v Kopru, Strunjanu<br />
in Portorožu<br />
Igralniški: poskusite sreèo med belimi konji v Lipici ali ob<br />
<strong>od</strong>sevu lune v Portoroškem morju<br />
V<strong>od</strong>ni: sprostitev v morju, v bazenih v Kopru, Izoli, Strunjanu,<br />
Portorožu, v Rakovem Škocjanu<br />
Kolesarski: vzdolž obale in po slovenski Istri, Javornikih, Krasu<br />
Poh<strong>od</strong>niški: na Nanos, Snežnik, Slavnik, Slivnico, okrog<br />
Cerkniškega jezera ...<br />
Golfski: v Lipici<br />
Jahalni: v Lipici, na gradu Prestranek, na Plani, nad Izolo<br />
Jamarski: Škocjanske jame, Postojnska jama, Pivka jama, Èrna<br />
jama, Vilenica in Divaška jama, Križna jama<br />
Prireditve: Rumena noè v Kopru, Primorski poletni festival,<br />
Erazmov viteški turnir, Festival Ljubljana, Polharska noè na<br />
cerkniškem koncu<br />
Z vseh strani sveta do belih brez<br />
Poèasi in uživaško popotujte po zeleni <strong>poti</strong><br />
davnih krošnjarjev <strong>od</strong> Višnje Gore s<br />
priklenjenim polžem in Muljave z gledališèem<br />
na prostem do izvira reke Krke, dolenjske<br />
le<strong>poti</strong>ce.<br />
Svežina njenega toka z brzicami in pragovi<br />
vas tekoèe pripelje mimo mogoènih gradov<br />
v Žužemberku in Soteski do slikovitega<br />
Novega mesta.<br />
Krošnjar, èigar duh še vedno preveva to pot,<br />
bo v<strong>od</strong>il vašo roko pri krasitvi velikonoènih<br />
pisanic v Adlešièih ali izdelavi zobotrebca<br />
na ribniški suhorobarski delavnici.<br />
Po preèkanju bajeslovnih Gorjancev se pred<br />
vami <strong>od</strong>pre dežela belih brez, vrtaè in<br />
steljnikov. In tu se prepustite drugi reki te<br />
<strong>poti</strong>, kot belokranjsko gostoljubje topli Kolpi.<br />
25 4 / 2 / 8 / 6 / 1 km<br />
Muljava, Stièna, Krka, Višnja<br />
Gora in Ivanèna Gorica<br />
Obèinska turistièna zveza Ivanèna<br />
Gorica, Cesta II. grupe <strong>od</strong>redov 17,<br />
SI-1295 Ivanèna Gorica,<br />
T: 01 7812130, F: 01 7812131,<br />
E: turisticna.zveza@siol.com,<br />
www.ivancna-gorica.si<br />
Skupna ponudba obsega obisk<br />
Jurèièeve domaèije na Muljavi, ogled<br />
srednjeveške Višnje Gore z njenim<br />
simbolom, uklenjenim polžem,<br />
cistercijanski samostan in Slovenski<br />
verski muzej v Stièni ter izvir reke<br />
Krke v znani Krški jami.<br />
Posavsko hribovje<br />
Center za razvoj Litija (RCL), d.o.o.<br />
Kidrièeva 1, SI-1270 Litija,<br />
T: 01 8962710, F: 01 8962712,<br />
GSM: 051 312739<br />
E: info@cr-litija.si,<br />
www.litija.net/rcl,<br />
www.posavskohribovje.si<br />
Najobsežnejša slovenska pokrajinska<br />
enota Posavsko hribovje je bogata<br />
z raznoliko naravno in kulturno dedišèino<br />
(grad Bogenšperk, na sliki) ter<br />
ponuja številne možnosti za rekreacijo.<br />
Na RCL vam priskrbijo d<strong>od</strong>atne<br />
informacije o tematskih poteh<br />
(konjeniške, poh<strong>od</strong>niške, kolesarske)<br />
in ostali turistièni ponudbi obmoèja.<br />
11/12 26 km / 25 km<br />
SI-2000 Maribor,<br />
T: 02 2346611, F: 02 2346613,<br />
E: tic@maribor.si,<br />
www.maribor-tourism.si,<br />
www.pohorje.si<br />
Spreh<strong>od</strong>ite se skozi središèe SV<br />
Slovenije ob Dravi mimo kavarnic<br />
do Stare trte na Lentu, najstarejše na<br />
svetu, vpisane v Guinnes<strong>so</strong>vo knjigo<br />
rekordov, privošèite si osvežitev<br />
in sprostitev v gostilnah in vinskih<br />
kleteh, na privlaènih prireditvah,<br />
v muzejih, galerijah, wellness in spa<br />
centru Habakuk ter MRC Fontana.<br />
17 4 km<br />
Zlatorogova pot<br />
S pogledom na Alpe in jezera<br />
Vsekakor najmogoènejša smer. Polna<br />
nasprotujoèih si panoram hladnih vršacev<br />
in zaobljenih grièev, dramatiènih <strong>so</strong>tesk<br />
in mirnih jezerskih gladin.<br />
Srednjeveške trge Škofje Loke lahko hitro<br />
zamenjate za vi<strong>so</strong>kogorske terase Zalega<br />
Loga, iz mondenega Bleda vas v<strong>od</strong>i pot v tihi<br />
Bohinj, z gozdnate Pokljuke se vzpnete<br />
na gole stene Triglavskega nar<strong>od</strong>nega parka.<br />
Poznavalci kamnin prisegajo na Geološko<br />
transverzalo Dovžanove <strong>so</strong>teske, poznavalci<br />
zg<strong>od</strong>ovine na Rupnikovo linijo, veèina<br />
nedeljskih izletnikov pa na poh<strong>od</strong>niško pot na<br />
Golico - kraljico narcis. Vsi pa <strong>so</strong> enotnega<br />
mnenja, da je blejska kremna rezina zakon!<br />
Škofja Loka<br />
- staro mestno jedro<br />
Lokalna turistièna organizacija<br />
Blegoš, Kidrièeva cesta 1a,<br />
SI-4220 Škofja Loka,<br />
T: 04 5170600, F: 04 5170605,<br />
E: info@lto-blegos.si,<br />
www.lto-blegos.si<br />
Ti<strong>so</strong>èletno mesto z najbolje<br />
ohranjenim srednjeveškim mestnim<br />
jedrom v Sloveniji je pravi dragulj<br />
srednjeveške zg<strong>od</strong>ovine. Obišèite<br />
Loški muzej na gradu z bogato<br />
zbirko domaèih obrti, Nacetovo hišo<br />
v Puštalu, kulturni spomenik<br />
državnega pomena ali katero izmed<br />
številnih tematskih <strong>poti</strong> v okolici.<br />
28/29 12 km / 10 km<br />
13 59 km<br />
Krajinski park<br />
Logarska dolina<br />
Krajinski park Logarska dolina,<br />
Logarska Dolina 9, SI-3335 Solèava,<br />
T: 03 8389004, F: 03 8389003,<br />
E: info@logarska.si,<br />
www.logarska-dolina.si<br />
Logarska je ena najlepših evropskih<br />
alpskih ledeniških dolin. Umirjen<br />
spreh<strong>od</strong> po dolini in okolici spomni<br />
na stoletno <strong>so</strong>žitje ljudi in narave.<br />
Logarska dolina je <strong>od</strong>lièno izh<strong>od</strong>išèe<br />
za poh<strong>od</strong>e na vrhove Kamniško-<br />
Savinjskih Alp ali v zanimivo okolico.<br />
17 4 km<br />
Namigi na Jantarjevi <strong>poti</strong><br />
Vinska klet Maribor<br />
Vinag, d.d.,<br />
Trg svob<strong>od</strong>e 3, SI-2000 Maribor,<br />
T: 02 2208111, F: 02 2008130,<br />
GSM: 051 357 801,<br />
E: vinag@vinag.si ,<br />
www.vinag.si<br />
V središèu Maribora se sedem metrov<br />
p<strong>od</strong> površjem razprostira ena veèjih<br />
klasiènih vinskih kleti v srednji<br />
Evropi. V tišini temnih obokov zorijo<br />
vrhunska Vinagova vina. V 200 let<br />
starih h<strong>od</strong>nikih, dolgih veè kot 2 km<br />
in površine 20.000 m2 , je prostora<br />
za 5,5 mio litrov vina.<br />
Kulinarièni: bogato založene vinske kleti po številnih (vinskih<br />
cestah) gorcah, znane penine in opojna bela vina, suhomesni<br />
izdelki, kot je <strong>so</strong>lèavski žel<strong>od</strong>ec ali pohorska bunka, pa štajerska<br />
kisla juha<br />
Kolesarski: iz Kamniškega konca prek Posavskega hribovja,<br />
na Pohorju, v Logarski dolini, na Koroškem in P<strong>od</strong>ravju<br />
Poh<strong>od</strong>niški: Zreško, Ribniško in Mariborsko Pohorje, Lovrenška<br />
jezera, sprošèanje adrenalina na Mariborskem Pohorju<br />
Wellness: poživite svoje telo in dušo v termah: v veè kot<br />
600-letni Dobrni, v Laškem in Topolšici ter v Mariboru<br />
Prireditve: Festival Lent, Pivo in cvetje v Laškem, srednjeveški<br />
dnevi na Celjskem gradu, razstave cvetja v Arboretumu Volèji<br />
Potok in Mozirskem gaju, jesenski festival vinskih prireditev<br />
V objemu stare trte, Starobistriški veèeri, zimska Zlata lisica<br />
na Pohorju<br />
Golfski: na Zlatem grièu pri Slovenskih Konjicah, v Arboretumu<br />
Volèji Potok<br />
Jahalni: na konjskem hrbtu prek Posavskega hribovja,<br />
na Mariborskem Pohorju<br />
V<strong>od</strong>ni: uživanje ob splavarjenju na reki Dravi - Dravograd, Maribor<br />
30/29 2 km / 22 km<br />
Radovljica -staro mestno<br />
jedro<br />
Turistièno informacijski center,<br />
Gorenjska cesta 1,<br />
SI-4240 Radovljica,<br />
T: 04 5315300, F: 04 5300759,<br />
E: tdradovljica@siol.net,<br />
Nad <strong>so</strong>toèjem Save Bohinjke in Save<br />
Dolinke Vas prièakuje mesto s<br />
številnimi ohranjenimi spomeniki<br />
mešèanskega stavbarstva.<br />
Najpomembejši <strong>so</strong> cerkev sv. Petra z<br />
župnišèem, grašèina s èebelarskim<br />
muzejem, Šivèeva hiša in edini<br />
ohranjeni obrambni jarek na Slovenskem.<br />
V Radovljici se je r<strong>od</strong>il oèe<br />
slovenskega gledališèa, zg<strong>od</strong>ovinar<br />
Anton Tomaž Linhart (1756 - 1795).<br />
Muzej premogovništva<br />
Slovenije, Velenje<br />
Stari jašek - Koroška cesta,<br />
SI-3320 Velenje,<br />
T: 03 5870997, F: 03 5870997,<br />
E: trgovina@rlv.si,<br />
www.rlv.si/muzej<br />
Spustite se 180 m v p<strong>od</strong>zemlje<br />
Muzeja premogovništva Slovenije<br />
v Velenju. S pomoèjo svetlobnih<br />
in zvoènih efektov, rudarske malice<br />
ter vožnje s transportnim trakom<br />
in p<strong>od</strong>zemno železnico se boste<br />
vrnili v preteklost in spoznali<br />
rudarski poklic. Muzej je dobitnik<br />
posebne nagrade Evropskega<br />
muzejskega foruma.<br />
14 16 km<br />
To je pot p<strong>od</strong>jetnih ljudi. Med njimi <strong>so</strong> bili<br />
mogoèni celjski grofje in koroški splavarji,<br />
ki vas b<strong>od</strong>o povabili na doživljajski spust<br />
s splavom <strong>od</strong> Dravograda do Vuzenice.<br />
Vi<strong>so</strong>kogorski kmetje Logarske doline vam<br />
b<strong>od</strong>o postregli z znaèilno hrano, stari oglarji<br />
pa vam b<strong>od</strong>o prikazali postavitev prave<br />
oglarske kope.<br />
P<strong>od</strong>jetni vrtnarji iz Mozirskega gaja in<br />
Arboretuma Volèji Potok vas b<strong>od</strong>o popeljali po<br />
hektarjih vrtnic in tulipanov, mariborski vinarji<br />
pa na trgatev ob vinogradniškem prazniku.<br />
Mežièani vas b<strong>od</strong>o s pravim rudarskim vlakom<br />
popeljali v p<strong>od</strong>zemlje Pece, vašèani Vaè pa<br />
do geometriènega središèa Slovenije.<br />
Potem <strong>so</strong> tu še Bistrièani, ki ...<br />
Namigi na Zlatorogovi <strong>poti</strong><br />
Ljubljana<br />
- staro mestno jedro<br />
Slovenski turistièni informacijski<br />
center - STIC, Krekov trg 10,<br />
SI-1000 Ljubljana,<br />
T: 01 3064575, F: 01 3064594,<br />
E: stic@ljubljana-tourism.si,<br />
www.ljubljana-tourism.si<br />
Ljubljana, glavno mesto Slovenije,<br />
je mesto z dušo, ki mu dajejo peèat<br />
staro mestno jedro, stisnjeno med<br />
reko in grajski hrib, ter stvaritve<br />
arhitekta Jožeta Pleènika. Protiutež<br />
bogati zg<strong>od</strong>ovinski, kulturni in<br />
arhitekturni dedišèini daje dinamièen<br />
utrip življenja v <strong>so</strong>dobni metropoli.<br />
27 2 km<br />
Bled<br />
Turizem Bled, Zav<strong>od</strong> za<br />
pospeševanje turizma,<br />
Cesta svob<strong>od</strong>e 11, SI-4260 Bled,<br />
T: 04 5780500, F: 04 5780501,<br />
E: info@dzt.bled.si,<br />
www.bled.si<br />
Bled je turistièni biser Slovenije, ki je<br />
v letu 2004 praznoval 1000-letnico<br />
prve omembe v pisnih virih. Sredi<br />
Blejskega jezera leži edini slovenski<br />
otok, nad jezerom na grajski skali pa<br />
stoji najstarejši grad na Slovenskem.<br />
30 4 km<br />
16 3 km<br />
Slovenska Bistrica<br />
- staro mestno jedro<br />
Turistièno informacijski center<br />
Slovenska Bistrica, Trg svob<strong>od</strong>e 17,<br />
SI-2310 Slovenska Bistrica,<br />
T: 02 8430810,<br />
E: ti.center@amis.net<br />
www.ric-sb.si<br />
Slovenska Bistrica je eno najstarejših<br />
mest na Slovenskem. Mestnemu<br />
jedru dajejo posebnost grad Slovenska<br />
Bistrica z grajskim parkom,<br />
cerkve sv. Jerneja, sv. Marije sedem<br />
žalosti in sv. Jožefa, Marijino<br />
znamenje na trgu Alfonza Šarha<br />
in druge stavbe, ki <strong>so</strong> bile zgrajene<br />
ob prometni cesti Dunaj - Trst.<br />
Poh<strong>od</strong>niški: po številnih smereh Julijcev in Karavank,<br />
Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja ter Udin boršta<br />
s kraškimi pojavi, spoznavanje skrivnosti Rupnikove linije,<br />
poživitev v adrenalinskih parkih v Tržièu in Bohinju<br />
Kolesarski: Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino, Kranj,<br />
Jezersko, Zbiljsko jezero, Bled in Bohinj, Kranjska Gora, Zelenci<br />
Kulinarièni: znani žganci, koline, srednjeveške dobrote,<br />
bohinjski sir, mohant, mamljiva sirarska pot po Bohinjskih<br />
planinah<br />
Wellness: na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori<br />
Prireditve: Etno festival Okarina na Bledu, Blejska noè, Venerina<br />
pot - srednjeveški dnevi v Škofji Loki in Radovljici, Poletje<br />
v Kranju, festival Carniola, poletni jazz festival v Kranju, Kresna<br />
noè, Kravji bal, Kmeèka ohcet in va<strong>so</strong>vanje v Bohinju in Glasbeno<br />
poletje v Bohinju<br />
Igralniški: Kranjska Gora, Bled<br />
Golfski: Bled<br />
V<strong>od</strong>ni: v<strong>od</strong>ne radosti v poživljajoèih brzicah Save Bohinjke<br />
in Dolinke ter uživanje v pletni ali èolnu na Blejskem<br />
in Bohinjskem jezeru<br />
27 2 km<br />
Muzej novejše zg<strong>od</strong>ovine<br />
Slovenije<br />
Celovška 23, SI-1000 Ljubljana,<br />
T: 01 3009610, F: 01 4338244,<br />
E: uprava@muzej-nz.si,<br />
www.muzej-nz.si<br />
Muzej novejše zg<strong>od</strong>ovine Slovenije,<br />
ki je nastanjen v Cekinovem gradu,<br />
zgrajenem sredi 18. stoletja na<br />
obronkih parka Tivoli, je osrednja<br />
muzejska ustanova za zg<strong>od</strong>ovino<br />
Slovencev <strong>od</strong> leta 1914 do danes.<br />
Na ogled je stalna zbirka Slovenci<br />
v 20. stoletju, prirejajo pa tudi razne<br />
razstave na to temo.<br />
30 32 km<br />
Slap Savica<br />
TD Bohinj, Ribièev laz 48,<br />
SI-4265 Bohinjsko jezero,<br />
T: 04 5273370, F: 04 5723330,<br />
E: tdbohinj@bohinj.si,<br />
www.bohinj.si/tdbohinj<br />
Slap Savica, ob katerega je slovenski<br />
velikan poezije France Prešeren<br />
postavil svoj Krst pri Savici, ima<br />
romantièen pridih. Njegova 78 metrov<br />
vi<strong>so</strong>ka pramena sta svojevrstna<br />
svetovna posebnost.<br />
Založnik: Slovenska turistièna organizacija; Idejna in kreativna zasnova: Hosting d.o.o.; AD&D: mag. Tomaž Pilih, Hosting d.o.o.; Teksti: Mateja Mahniè, Nina Milošiè; Lektoriranje: Nina Milošiè; Nosilne fotografije:<br />
arhiv Slovenske turistiène organizacije, avtor B. Kladnik; Tisk: Littera Picta d.o.o., 2006; Naklada: 230.000<br />
Generalni partner<br />
Slovenska turistièna organizacija<br />
Dunajska 156 / 1000 Ljubljana / Slovenija<br />
Tel.: 01 589 18 40<br />
Faks: 01 589 18 41<br />
E-pošta: info@slovenia.info<br />
http://www.slovenia.info/mobile<br />
Ostali partnerji<br />
Ne pozabite, vedno ste na <strong>poti</strong> do novih<br />
<strong>od</strong>kritij!<br />
Èe idej še ne bo dovolj, lahko kar s pomoèjo<br />
svojega mobilnega telefona pregledate<br />
slovensko turistièno ponudbo na<br />
slovenskem turistièno-informacijskem<br />
mobilnem portalu<br />
(www.slovenia.info/mobile), in to v petih<br />
jezikih. Isto lahko seveda storite tudi na<br />
klasiènem portalu na svetovnem spletu<br />
(www.slovenia.info).<br />
V zloženki na vsaki izmed šestih <strong>poti</strong><br />
predstavljamo po šest najbolj zapeljivih<br />
izvozov do naravnih in kulturnih<br />
znamenitosti, nizamo pa tudi številne<br />
namige, kaj vam postanek na stranski <strong>poti</strong><br />
lahko ponudi. Izvoz na zemljevidu oznaèuje<br />
mesto, kjer zavijete z glavne, avto- ali hitre<br />
ceste proti znamenitosti, navedeni kilometri<br />
pa povedo, koliko je znamenitost <strong>od</strong>daljena<br />
<strong>od</strong> posameznega izvoza. Do nekaterih<br />
je mogoèe priti po veè poteh.<br />
Že peto leto vas vabimo na poživljajoèe<br />
potepanje po šestih slovenskih tematskih<br />
turistiènih poteh: Smaragdni, Vetrovi,<br />
Jantarjevi, Sonèevi, Krošnjarski in<br />
Zlatorogovi. Od k<strong>od</strong>erkoli prihajate<br />
in kjerkoli je vaš konèni cilj, zapeljite z<br />
<strong>glavnih</strong> in hitrih cest na stranske <strong>poti</strong>. Tam<br />
vas prièakujejo številni namigi za izjemno<br />
raznolika v<strong>od</strong>na, poh<strong>od</strong>niška, adrenalinska,<br />
sprostitvena, zabavna, golfska, wellness,<br />
kulturna in kulinarièna doživetja.<br />
Da razgibate telo, spoèijete oèi, potešite<br />
radovednost in … napolnite baterije!<br />
Pojdimo na lepše!<br />
<strong>Stranske</strong> <strong>poti</strong> <strong>so</strong> <strong>zapeljivejše</strong><br />
<strong>od</strong> <strong>glavnih</strong><br />
Ptuj<br />
Murska Sobota<br />
150 km<br />
Maribo Maribor<br />
100 km<br />
Celje<br />
Novo m mesto<br />
Velen Velenje Velen Velenje Velen Velenje<br />
5 50 5 550<br />
5 50 5 50 5 550<br />
5 50 5 550<br />
5 550<br />
550<br />
5 550<br />
5 50 km<br />
Slovenj Slovenj Gradec<br />
Gradec<br />
Ribnica<br />
Ilirska Bistrica<br />
Ljubljana<br />
Ljubljana<br />
Kranj<br />
Kranj<br />
Kranj<br />
25 25 km<br />
km<br />
Vipava va<br />
Bled<br />
Nova Gorica<br />
Gorica<br />
Idrija<br />
Koper<br />
Kranjska jska Gora<br />
Gora<br />
SLO
zgibanka_SLO_02.FH10 Tue Jun 20 13:02:10 2006 Page 2<br />
Composite<br />
Zakaj in kako<br />
na stranske <strong>poti</strong><br />
1 2<br />
Zakaj bi drveli? Pot je vendar pomembnejša <strong>od</strong> cilja.<br />
Da bo prijetna in polna novih doživetij, smo za vas pripravili<br />
šest tematskih turistiènih stranskih <strong>poti</strong>. Vsaka vam ponuja<br />
nekaj idej za <strong>od</strong>krivanje Slovenije na drugaèen naèin.<br />
V zloženki smo za vsako pot zbrali po šest privlaènih<br />
in lahko dostopnih turistiènih toèk, <strong>od</strong> k<strong>od</strong>er se zlahka<br />
vrnete na glavne <strong>poti</strong>, hkrati pa nanizali vrsto namigov<br />
in naj doživetij na posamezni <strong>poti</strong>. Zbrali smo tiste bolj, pa<br />
tudi takšne manj znane, pogosto še ne<strong>od</strong>krite kotièke<br />
Slovenije.<br />
Na zgornjem zemljevidu <strong>so</strong> na <strong>glavnih</strong>, hitrih in avtocestah<br />
po Sloveniji oznaèeni izvozi, kjer zapeljete na stransko pot,<br />
ki v<strong>od</strong>i do posamezne znamenitosti. Ene <strong>so</strong> manj, druge<br />
bolj <strong>od</strong>daljene <strong>od</strong> izvoza. Znamenitosti <strong>so</strong> predstavljene na<br />
hrbtni strani zemljevida, ob številki izvoza je navedena tudi<br />
<strong>od</strong>daljenost posamezne znamenitosti <strong>od</strong> izvoza. D<strong>od</strong>ani <strong>so</strong><br />
namigi, ki vam ponujajo še veè doživetij. D<strong>od</strong>atne ideje in<br />
informacije lahko poišèete na slovenskem turistiènoinformacijskem<br />
portalu na svetovnem spletu<br />
(www.slovenia.info), do katerega lahko dostopate tudi prek<br />
svojega mobilnega telefona (www.slovenia.info/mobile).<br />
Na lepše, novim doživetjem naproti!<br />
4<br />
31<br />
5<br />
7<br />
3<br />
6<br />
30<br />
Naj doživetja na Smaragdni <strong>poti</strong><br />
Kolesarski spust z najveèjo višinsko razliko z vrha Kanina<br />
Þ Doživetje p<strong>od</strong>zemnega muzeja idrijskega rudnika<br />
živega srebra Þ Pogled v najskrivnostnejši tolmun p<strong>od</strong><br />
slapom Kozjakom Þ Gastronomski užitek v organizaciji<br />
petih vrhunskih kobariških gostincev Þ Obèudovanje<br />
èloveške humanosti v partizanski bolnici Franja<br />
Þ Naj noè v novogoriški igralnici<br />
8<br />
9<br />
10<br />
29<br />
28<br />
27<br />
26<br />
Naj doživetja na Vetrovi <strong>poti</strong><br />
Poh<strong>od</strong>niški izlet po osvežujoèi dolini reke Dragonje<br />
Þ Ogled viteških iger na Ljubljanskem gradu Þ Peš<br />
in z vlakcem po Ljubljani Þ Odkritje Cerkniškega<br />
jezera, ki zdaj je, zdaj ga ni … Þ Ribiška „fešta” v<br />
Izoli Þ Spreh<strong>od</strong> po Seèoveljskih <strong>so</strong>linah Þ Ogled<br />
Divaške jame v <strong>so</strong>ju baterijskih svetilk Þ Rajanje<br />
na Rumeni noèi v Kopru<br />
11<br />
12<br />
25<br />
24<br />
Naj doživetja na Jantarjevi <strong>poti</strong><br />
Jamsko kolesarjenje po p<strong>od</strong>zemnih rovih Pece<br />
Þ Romarska Slomškova pot <strong>od</strong> Bizeljskega do<br />
Nove Cerkve Þ Kolesarska avantura <strong>od</strong> Dravograda<br />
do Ptuja Þ Konjeniški poh<strong>od</strong> èez Posavsko hribovje<br />
Þ Ogled poznoantiènega arheološkega parka Rifnik<br />
Þ Novoletno sankanje na pohorskih Kopah Þ Plesne<br />
vaje s srednjeveško plesno skupino na starem<br />
gradu v Celju<br />
13<br />
14<br />
23<br />
C M Y CM MY CY CMY K<br />
22<br />
21<br />
15<br />
20<br />
16<br />
Legenda:<br />
Naj doživetja na Sonèevi <strong>poti</strong><br />
Štanjel<br />
Naj pustovanje s ptujskimi in haloškimi<br />
etnografskimi maskami Þ Poh<strong>od</strong> skozi naravni<br />
rezervat bukovega pragozda Donaèke gore<br />
Þ Edinsten ogled roène proizv<strong>od</strong>nje kristala<br />
v Steklarni Rogaška Þ Nebeški obisk Pekla in treh<br />
bohorskih slapov Þ V<strong>od</strong>ne norèije v termalnih<br />
in v<strong>od</strong>nih parkih na <strong>poti</strong> z najveè zdravilišèi<br />
17<br />
Idrija<br />
Nova Gorica<br />
Koper<br />
navezava<br />
Kranjska Gora<br />
Bled<br />
Vipava<br />
Ilirska Bistrica<br />
Kranj<br />
Ljubljana<br />
19<br />
Kamnik<br />
Ribnica<br />
Litija<br />
Novo mesto<br />
Celje<br />
Naj doživetja na Krošnjarski <strong>poti</strong><br />
Obisk srednjeveškega mestnega jedra in Dolenjskega<br />
muzeja v Novem mestu Þ Udeležba na naj prireditvi:<br />
Tednu cvièka v Novem mestu Þ Naj romanje po dolini<br />
Osilnice in sedmih cerkva Þ Spreh<strong>od</strong> po še nedotaknjeni<br />
naravi krajinskega parka Lahinja Þ Zdravilno<br />
kopanje v Dolenjskih Toplicah Þ Doživetje kraških jam<br />
in steljnikov na kraški uèni <strong>poti</strong> <strong>od</strong> Lebice do Krupe Þ<br />
Zg<strong>od</strong>ovinski spomin na drugo svetovno vojno v<br />
koèevski Bazi 20 Þ Ogled starega metliškega jedra in<br />
znamenitih Rosalnic<br />
18<br />
Murska Sobota<br />
Slovenj Gradec<br />
Maribor<br />
Velenje Slovenske<br />
Konjice<br />
Jeruzalem<br />
Ptuj<br />
Rogaška Slatina<br />
Otoèec<br />
Smaragdna pot<br />
Gorenjska - Vipavska dolina<br />
Vetrova pot<br />
Jadran - Ljubljana<br />
Jantarjeva pot<br />
Ljubljana - Maribor<br />
Sonèeva pot<br />
Prekmurje - Dolenjska<br />
Krošnjarska pot<br />
Bela krajina - Ljubljana<br />
Zlatorogova pot<br />
Ljubljana - Gorenjska<br />
via Nova Gorica: 152 km<br />
via Idrija: 174 km<br />
via Štanjel: 230 km<br />
via Ilirska Bistrica: 209 km<br />
via Slovenske Konjice: 263 km<br />
via Slovenj Gradec: 251 km<br />
via Murska Sobota: 237 km<br />
via Jeruzalem: 215 km<br />
via Ribnica: 167 km<br />
via Novo mesto: 139 km<br />
164 km<br />
Naj doživetja na Zlatorogovi <strong>poti</strong><br />
Pokušina skute na planšariji Þ Spreh<strong>od</strong> skozi<br />
<strong>so</strong>tesko Blejski Vintgar Þ Ogled Planšarskega<br />
muzeja v Stari Fužini v Bohinju Þ S pletno<br />
do cerkvice na blejskem otoku Þ Vrata s panoramo<br />
Triglavske stene Þ Naravni rezervat Zelenci<br />
Þ Slap Savica in dva Martuljkova slapova<br />
www.slovenia.info/mobile<br />
1 : 500,000<br />
0 10 20 30KM<br />
20<br />
Slovenija, turistièna karta, 1 : 500 000 - 2006, 13. izdaja<br />
Izdala in založila: Slovenska turistièna organizacija<br />
Zasnova in redakcija: Prof. dr. Branko Rojc. Kartografska obdelava in<br />
priprava za tisk: Ge<strong>od</strong>etski inštitut Slovenije, Jamova 2, Ljubljana, Slovenija<br />
Urednica: Luèka Letiè; V<strong>od</strong>stvo izvedbe: † Nevenka Rozman;<br />
13. izdaja: Jani Demšar<br />
Relief: Irena Schiffrer; Viri: Turistièna karta Slovenije 1 : 540 000, 1997<br />
Pregledna karta cestnega omrežja RS 1 : 500 000 (DRSC)<br />
Pregledna karta Slovenije PK 500 (Ge<strong>od</strong>etska uprava RS) in p<strong>od</strong>atki ustanov:<br />
Slovenska turistièna organizacija,<br />
Agencija RS za okolje, Uprava RS za kulturno dedišèino, Statistièni urad RS.<br />
Vse pravice pridržane. Vsako razmnoževanje ali predelava karte - delno<br />
ali v celoti, brez <strong>od</strong>obritve Ge<strong>od</strong>etskega inštituta Slovenije - je prepovedano.<br />
All rights reserved. Copying, duplicating or remaking the map in part or in whole<br />
is prohibited without approval of the Ge<strong>od</strong>etic Institute of Slovenia.<br />
Dosegljivi 24 ur na dan<br />
Koristne informacije:<br />
AMZS - pomoè na cesti: 1987<br />
Klic iz tujine za pomoè na cesti: +386 1 530 53 53<br />
Informacijski center AMZS:<br />
01 530 53 00 in 031 64 64 64<br />
Informacije o èlanstvu: 01 530 52 44<br />
Potovalne informacije: www.amzs.si<br />
Center za obvešèanje: 112, Policija: 113<br />
Vremenska napoved (pogovor s prognostikom):<br />
090 71 30<br />
Ažurni p<strong>od</strong>atki o razmerah na cestah v Sloveniji:<br />
Prometno - informacijski center za državne ceste:<br />
0 1 518 8 518<br />
www.promet.si, info@promet.si<br />
Najveèje dovoljene hitrosti:<br />
naselja<br />
ostale ceste<br />
hitre ceste<br />
avtoceste<br />
Državna meja<br />
Mednar<strong>od</strong>ni mejni<br />
preh<strong>od</strong><br />
Glavna cesta<br />
Panoramska železnica,<br />
muzejski vlak<br />
Mednar<strong>od</strong>no letališèe<br />
Športno letališèe<br />
Gondolska žiènica<br />
Kongresni center<br />
Pristanišèe, marina<br />
Turistiène informacije<br />
Kamp<br />
Zimsko športno<br />
središèe<br />
Zdravilišèe<br />
Igralnica<br />
Igrišèe za golf<br />
Turistièna p<strong>od</strong>zemna<br />
jama<br />
Vinor<strong>od</strong>no obmoèje<br />
Izvoz<br />
Voklo I., Voklo II.,<br />
Barje I., Barje II.,<br />
Lom I., Lom II,<br />
Postojna I., Postojna II.,<br />
Lukovica,<br />
Tepanje I., Tepanje II.,<br />
Obrežje,<br />
Èatež<br />
osebna vozila osebna vozila s prikolico<br />
(km/h) (km/h)<br />
50<br />
90<br />
100<br />
130<br />
Spust po hitrih v<strong>od</strong>ah<br />
Triglavski nar<strong>od</strong>ni park<br />
Regionalni park<br />
Slovenska planinska pot<br />
Evropska pešpot E-6, E-7<br />
Cerkev<br />
Samostan<br />
Grad<br />
Muzej, galerija<br />
Naravna znamenitost<br />
Arheološki spomenik<br />
Tehniški spomenik,<br />
rudnik<br />
Spomeniki kulturne<br />
dedišèine, ki jih<br />
priporoèamo za ogled<br />
Zanimiv arhitekturni<br />
kompleks<br />
Spomenik svetovne<br />
dedišèene - UNESCO<br />
Geometrièno središèe<br />
Slovenije<br />
50<br />
80<br />
80<br />
80