Triglav komplet Že dve avtomobilski zavarovanji sta Triglav komplet. Več zavarovanj združite v Triglav komplet, več prihranite. Skupni popust izkoristijo v<strong>si</strong> člani Triglav kompleta. Več zavarujem, več privarčujem. Vse bo v redu. www.triglav.<strong>si</strong>
Uvodnik Filip Šemrl Novinar Prenova Komunitatorja sovpada z jubilejem koncerna <strong>Kolektor</strong> Pred vami je prenovljen Komunitator. To je njegova četrta prenova, če upoštevamo tudi idejno zasnovo. Prenova je bila vedno posledica nečesa. Najpogosteje je sovpadala s prenovo celostne podobe koncerna, ki ga financira, ali z njegovo obletnico. Tako je tudi tokrat, saj <strong>Kolektor</strong> letos praznuje 50-letnico delovanja in »Poganja prihodnost«. Medtem ko smo na začetku izhajanja dajali poudarek izdelku, ki je še vedno <strong>Kolektor</strong>jev no<strong>si</strong>lni program, to je komutatorju, pa danes v Komunitatorju sledimo sodobnim trendom in največ pozornosti namenjamo zračnosti njegovih strani in fotografiji. Uradni oče fotografije je Francoz Nicéphore Niépce, ki je svojo prvo fotografijo leta 1826 posnel s svojega okna. Tistega poletnega dne je za osvetlitev enega posnetka potreboval osem ur, danes pa vsaki dve minuti posnamemo toliko fotografij, kot jih je človeštvo v vsem 19. stoletju, je bilo zapisano 15. marca letos v časopisu Finance. Kakšna pa je vloga fotografije danes? Fotografija je danes zagotovo na vrhuncu svoje priljubljenosti, saj je že vsakdo lahko »fotograf« in komaj še kdo »fotografirani«, medtem pa vse pogosteje fotografiranje nekega dogodka postaja dogodek sam. Zato je delež fotografij poklicnih fotografov, ki so danes na voljo, zelo majhen. Fotografija je bila vča<strong>si</strong>h oprijemljiv objekt, danes pa je fluidni digitalni dokument, ki ga pogledaš za trenutek in se k njemu ne »vračaš«, zato je težko predvideti, kam vse to vodi, zagotovo pa prihodnost medija določajo uporabniki, in ne poklicni fotografi. Videti je, da digitalne fotografije dandanes govorijo bolj o nekem ravnokar zabeleženem dogajanju, kot pa da bi predstavljale nek pomemben fotografskih zapis v daljšem časovnem obdobju zajetega življenja, ki bi imel veljavo še dolgo zatem. V skoraj desetletju in pol našega izhajanja smo bili s fotoaparatom povsod tam, kjer je bilo vredno biti. Naše fotografije so povprečne, nekateri bi dejali celo slabe, toda so. Zabeležena je preteklost in dogodki, ki so jo zaznamovali. Osebno nanje gledam kot amater, ne kot poklicni fotograf, ker to nisem. Če prelistamo stare <strong>Kolektor</strong>jeve Obveščevalce, hitro pridemo do spoznanja, da se zanje posnete fotografije pojavljajo vsepovsod in ob vsaki priložnosti. Zakaj? Preprosto zato, ker drugih fotografij ni bilo, ker je bilo treba uporabljati še negativ in ker je bil običajno to strošek za podjetje. Zato v tistih ča<strong>si</strong>h ni bilo mogoče izbirati med dvema, tremi fotografijami, kot je to danes, ko izbiraš med nekaj tisočimi. Gre za neke vrste utrujenost od prevelike za<strong>si</strong>čenosti povprečnih fotografskih podob. Rezultat tega je predvsem naša neodzivnost na »še eno« fotografijo, pa naj gre na eni strani za motiviko katastrofe, na drugi pa za razglednice sončnega zahoda, obroke hrane, rožic ali nas samih na vseh mogočih lokacijah. Zato je nujno, da poklicni fotografi prevzamejo izobraževalno vlogo in javnosti ponudijo zglede kakovostne novinarske in dokumentarne fotografije. Odslej naj bi bilo v Komunitatorju več takih, saj je za tovrstno izobraževanje uredništva poskrbel fotografski mojster. Naj bo dovolj o fotografijah, o vsebini našega časopisa nismo zapisali še nobene. Vsaj tokrat še ne, smo pa vsebini posvečali pozornost sproti, ob vsakem jubileju časopisa. Na podlagi raziskav Ninamedie pa tudi naše glavne in odgovorne urednice ugotavljamo, da bralci, ki vas je okrog 40.000, seveda najprej preberete tisto, kar vas najbolj zanima in pritegne. Razumljivo, saj je povsod enako. Da nekateri berete časopis od zadaj, tudi vemo, da v njem poiščete to, kar veste, da boste našli na tej in tej strani in samo v njem, tudi. Da ne bi razpredali v nedogled. V Komunitatorju bodo še vedno rubrike iz železnega repertoarja, format bo isti, le posamezni prispevki bodo krajši, a zaradi tega nič manj povedni. Komunitator je bil zamišljen kot hibrid in tak bo tudi ostal, razlika bo le ta, da ne bo več stroge ločnice med enim in drugim delom. Tudi tozadevno se prilagajamo financerju, ki je v idrijski občini že prevzel vlogo nekdanjega rudnika živega srebra. Komunitator / Časopis koncerna <strong>Kolektor</strong> / Letnik 13 / št. 66 / Pomlad 2013 3
Change language