Oglejte si zadnjo Å¡tevilko - Kolektor
Oglejte si zadnjo Å¡tevilko - Kolektor
Oglejte si zadnjo Å¡tevilko - Kolektor
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Poganjamo prihodnost<br />
Zgodba o podjetju, ki se je<br />
iz podrejenega partnerja<br />
prelevilo v gospodarja<br />
Filip Šemrl<br />
Obdobje med letoma 2000 in 2005 je za <strong>Kolektor</strong> zagotovo<br />
najpomembnejše. Pristal je namreč v 100-odstotni slovenski lasti. Z<br />
nakupom deleža od ameriškega Kirkwooda je prvič pristal v domači<br />
lasti oziroma so njegovi lastniki postali Slovenci. To se je zgodilo po<br />
35. letih njegovega delovanja. Najprej so Idrijčani odkupili Kirkwoodov<br />
večinski delež, potem pa še njegovo bivše materinsko podjetje, nemški<br />
Kautt & Bux. V slovenskem merilu pa je bila tovrstna poslovna poteza<br />
specifična še po nečem. Z nakupom nemškega Kautt & Buxa je namreč<br />
<strong>Kolektor</strong> prevzel tudi njegovo tržišče in ves razvojni potencial. S tem je<br />
ta idrijska družba postala največji svetovni izdelovalec komutatorjev in<br />
drsnih obročev z letnim prometom več kot 200 milijonov evrov.<br />
Kakšen zasuk v poslovnem smislu se je<br />
zgodil z omenjeno strateško potezo,<br />
potrjuje primerjava podatkov, po<br />
katerih je ameriški Kirkwood leta<br />
1994 prodal za 150 milijonov dolarjev<br />
komutatorjev, <strong>Kolektor</strong> pa v istem<br />
letu za 30 milijonov. Leta 2002, torej<br />
v letu odločilnega nakupa, pa je bila<br />
prodajna podoba že povsem drugačna.<br />
<strong>Kolektor</strong> je imel takrat samo na<br />
idrijski lokaciji 150 milijonov dolarjev<br />
realizacije, njegov nekdanji večinski<br />
lastnik pa samo 30 milijonov, s čimer<br />
je postal celo manjši od <strong>Kolektor</strong>jeve<br />
konkurence v Evropi. Nakup pa ni<br />
omajal finančne trdnosti <strong>Kolektor</strong>ja.<br />
Poleg že omenjene naložbe, ki je<br />
predstavljala njegovo neodvisnost,<br />
je sodeloval tudi pri dokapitalizaciji<br />
Abanke in banke Vipa, tako da je z<br />
Zavarovalnico Triglav in novogoriškim<br />
Hitom predstavljal kapitalsko večino v<br />
njej. Na ta račun je združena Abanka<br />
istega leta postala tretja najmočnejša<br />
banka pri nas in ostala v 100-odstotni<br />
slovenski lasti.<br />
Pred razdružitvijo je <strong>Kolektor</strong> iskal<br />
<strong>si</strong>nergije v povezovalnih funkcijah z<br />
ameriškim Kirkwoodom, s čimer bi<br />
skupaj obvladovala globalno tržišče.<br />
Ko je že vse kazalo, da jima bo to tudi<br />
uspelo, iz vsega skupaj ni bilo nič, zato<br />
je <strong>Kolektor</strong> tudi odkupil njegov večinski<br />
delež v svojem podjetju. <strong>Kolektor</strong> se<br />
je v Kirkwoodovem objemu znašel<br />
leta 1993, potem ko je ta kupil nemški<br />
Kautt & Bux v stečaju, s katerim je<br />
<strong>Kolektor</strong> poslovno sodeloval že od<br />
leta 1968. Od takrat naprej je <strong>Kolektor</strong><br />
stalno strmo napredoval. Skratka<br />
v osmih letih, kolikor časa je imel<br />
ameriški Kirkwood 50,01-odstotni<br />
poslovni delež v <strong>Kolektor</strong>ju, je slednji<br />
v vseh pogledih prerastel svojega<br />
nekdanjega večinskega lastnika, tako<br />
Stisk rok je sledil podpisu pogodbe<br />
o <strong>Kolektor</strong>jevi samostojnosti. Na<br />
fotografiji sta predsednika ameriškega<br />
Kirkwooda Tom Koechly in skupine<br />
<strong>Kolektor</strong> Stojan Petrič<br />
Prenova pritličja <strong>Kolektor</strong>jeve poslovne stavbe, ki je bila že zdavnaj zamortizirana in<br />
nujno potrebna adaptacije<br />
30 Komunitator / Časopis koncerna <strong>Kolektor</strong> / Letnik 13 / št. 66 / Pomlad 2013
Change language