ČASOPISKO, spletno glasilo učencev podaljšanega bivanja OŠ...

28
se kot zmagovalec veseliti in se hkrati ne postavljati pred drugimi. Dandanes se veliko govori
o preobremenjenosti osnovnošolcev. Učenci so pri pouku nenehno izpostavljeni različnim
pritiskom – strah jih je negativne ocene, strah jih je zaradi prevelikih zahtev in pričakovanj,
strah jih je pred neuspehom, posmehovanjem, porazom. Če nam uspe otroke skozi šport
naučiti optimizma (kljub neuspehu) vztrajanja z dvignjeno glavo, smo naredili veliko. Potreba
po gibanju je povsem naravna in ne moremo si predstavljati celostnega razvoja otroka brez
gibalne in športne dejavnosti. Za otrokovo ustvarjalno in polno ţivljenje je šport v začetnih
letih najboljša naloţba.
Ob gibanju otrok razvija in krepi svoje telo, usklajuje se njegova motorika, urijo se njegove
sposobnosti in nenazadnje lahko pri otroku z ustreznimi vzpodbudami vplivamo na njegov
kasnejši ţivljenjski slog (Škof, 2007). Gibalna aktivnost ima med drugim preventivno vlogo
pri preprečevanju in nadziranju neţelenega vedenja pri otrocih in mladostnikih, kot npr.
nasilje, nezdrava prehrana, pomanjkanje počitka, uporaba tobaka, alkohola in ostalih
škodljivih in nepotrebnih snovi (Zurc, 2008). Priporočljiv obseg dnevne zmerno intenzivne
telesne dejavnosti za normalen razvoj otrok in
mladostnikov je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) najmanj 30
oziroma bolj priporočljivo 60 minut. Ţal priporočene vrednosti telesne dejavnosti ne dosega
niti polovica slovenske mladine (Škof, 2007). Za otrokov razvoj in usvajanje gibalnih navad