Leto VII/01 - Slovenska vojska

Glasilo 

1. brigade SV 

ISSN1855–573X • 22. junij 2009 • Leto VII/01

Prve in prvi! 

Prvi 

Enajst let bo minilo od naše ustanovitve tistega 

22. junija 1998 ob 14. uri, ko je novonastalo poveljstvo 

1. brigade prevzelo poveljevanje svojim 

podrejenim enotam. Brez dvoma je to dolga doba 

za taktično formacijo mlade Slovenske vojske, ki 

se je morala ves čas kaliti v svojem delovanju in 

razvoju. Ob tej priložnosti vabim vas, ki ste vedno 

izjemni pri izpolnjevanju dolžnosti, da ta jubilej 

praznujemo skromno, z brigadnim tekom. 

Obletnica kot mejnik na naši poti pa seveda kliče tudi po vsaj hipnem premisleku, kaj je v nas vsa 

ta leta ohranjalo bojevniški značaj, ki ga je nedavno načelnik Generalštaba izpostavil kot ključno 

lastnost prihodnje, preoblikovane Slovenske vojske. 

Naši nadrejeni bodo to verjetno pripisali poslanstvu, z njihove strani danemu in jasno izraženemu, 

ter iz njega izhajajočemu seznamu bistvenih nalog. Strokovna javnost pa bo gotovo iskala 

statistične značilnosti v številnih raziskavah na temo voditeljstva, kohezivnosti, solidarnosti, kolegialnosti 

in profesionalne etike, razumljenih seveda v pozitivnem smislu. Sam se pridružujem 

tako enim kot drugim, a bi rad na temelju izkušenj iz poveljevanja Prvi dodal vsaj še sinergijo 

etične in fizikalne dimenzije. 

Bili smo etični, zato nas je etična moč povezovala ter nas ustrezno prikrojila za učinkovito uresničevanje 

dobljenih nalog. Pri tem mislim na oboje, tako na usposabljanje za etično vsakodnevno 

življenje kot usposabljanje iz etike, ki vedno znova utrjuje voljo bojevniškega ustroja telesa. Telesa, 

ki mora biti sposobno, fizično trenirano in zdravo za razvoj lastnosti, ki voditeljstvo in disciplino 

navdihujejo z individualnim pristopom in kolektivnim urjenjem. 

Nič novega, boste dejali, zgodbo o zdravem duhu v zdravem telesu seveda poznamo iz zgodovine 

velikih vojsk. Toda naša temeljna lastnost in prednost obenem je, da je pri nas resnično vedno 

delovala, ker smo jo znali prenašati na vsako novo pripadnico in vsakega novega pripadnika, pa 

naj bo vojak, podčastnik, vojaški uslužbenec ali častnik. 

Moralno in telesno trdni, iskrene čestitke vam želim za korak v dvanajsto leto obstoja in vsa naslednja 

leta! 

Brigadir mag. Bojan Pograjc, 

poveljnik 1. brigade 

Moto 1. brigade 

Moj poklic je časten in odgovoren. 

Interese svoje enote postavljam pred 

svoje interese. 

Skrbim, da mi bosta orožje in oprema 

služila v trenutku, ko ju bom potreboval. 

Moj vojaški videz je meni v čast in moji 

enoti v ponos. 

Od mene pričakujejo več in bolje. 

Poklicu, Slovenski vojski in domovini 

sem popolnoma predan. 

Rad delam v skupini in vem, da smo 

skupaj močni in nepremagljivi. 

Vodim s primerom. Zato skrbim za 

svojo telesno pripravljenost, se urim in 

izobražujem. 

Iskren sem do sebe in drugih, v strahu 

in pogumu. 

MI SMO PRVI 

2 PRVI 

Glasilo Prvi je namenjeno obveščanju pripadnikov 1. brigade SV. 

Glasilo 1. brigade 

Naslov uredništva: Poveljstvo 1. brigade Slovenske vojske, Vojašnica Franca Rozmana Staneta, Leskoškova 7, 1000 Ljubljana; tel.: 031 330 962; faks: 01 585 (71) 6008; 

odgovorni urednik: brigadir mag. Bojan Pograjc; uredniški odbor: major Franc Kalič in nadporočnica Nina Raduha; številko uredila: nadporočnica Nina Raduha; fotografije: nepodpisane 

fotografije so iz arhiva enot 1. brigade in SV, naslovna fotografija desetnik Robert Cotič; lektoriranje: Vesna Vrabič, Tina Pečovnik, Milena Sevšek Potočnik; oblikovanje 

in priprava za tisk: Mateja Košir in Boris Jurca; tisk: Schwarz, d. o. o.; naklada: 3500 izvodov. ISSN1855-573X 

Glasilo 1. brigade je prvič izšlo 17. decembra 2003. Prispevki, objavljeni v glasilu, niso uradno stališče Slovenske vojske. Izid naslednje številke načrtujemo 17. decembra 2009. 

Svoje prispevke, pripombe ali vprašanja lahko pošljete na naslov uredništva. Objavljeni prispevki so zaradi omejenosti prostora ali razumljivosti lahko skrajšani in preoblikovani. Zaradi 

prostorske stiske so tokrat nekateri prispevki enot ostali neobjavljeni. 

Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojimi prispevki sodelovali pri izdaji glasila Prvi.

KAZALO 

Dogodki....................................................................................4 

Naši častniki.............................................................................6 

Naši podčastniki ......................................................................8 

Naši vojaki............................................................................. 10 

Operacije in misije 

Kosovo............................................................................12 

Afganistan......................................................................14 

Libanon.......................................................................... 16 

Bosna in Hercegovina....................................................17 

Vaja Sokol II........................................................................... 18 

Naše enote: 

Poveljstvo 1. BR..................................................................... 22 

10. MOTB............................................................................... 24 

20. MOTB............................................................................... 27 

74. MOTB............................................................................... 30 

670. POVLOGB....................................................................... 33 

Kotički.................................................................................... 36 

Šport...................................................................................... 38 

Razvedrilo.............................................................................. 39 

Organizacijska struktura 

1. brigade Slovenske vojske 

Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je na predlog načelnika 

Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja mag. Alojza Šteinerja 

imenovala brigadirja mag. Bojana Pograjca za poveljnika Poveljstva 

za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje v naziv generalmajorja, 

s 15. julijem 2009. Polkovnik mag. Dobran Božič pa je imenovan 

za novega poveljnika 1. brigade Slovenske vojske v naziv brigadirja, 

s 14. julijem 2009. 

podpolkovnik 

Roman Urbanč 

brigadir mag. 

Bojan Pograjc 

major 

Franc Kalič 

Spoštovane pripadnice in pripadniki 

Prve brigade Slovenske vojske! 

Ko se pomlad prevesi proti dnevu Slovenske vojske in se druga za drugimi 

odpirajo vrata naših vojašnic, se ob vsaki enoti, ki v njih gostuje, 

sprašujemo, kaj je zanjo značilno, kakšno je njeno osebje, kakšna 

oprema, koliko je premestljiva, kakšna je njena sposobnost rotiranja v 

mednarodnih operacijah, kako je povezana z okoljem Koliko slavnih 

obiskov je že šlo skozi njene vrste To so tudi vprašanja, ki nas spremljajo, 

ko obiščemo Prvo brigado. 

Vedno znova presenečajo strumnost vojakinj in vojakov, brezhibnost 

parkov in nikoli prenapolnjena parkirišča. Tako kot to velja za druge 

enote, ima tudi Prva brigada svojo osebnost, svojo zgodovino in organizacijsko 

kulturo. Osebnost Prve je v njenih bataljonih. Prvi bataljon 

domuje v Ljubljani, drugi v Celju, tretji raste v Mariboru, četrti, poveljniško-logistični, 

pa v Slovenski Bistrici. Ta brigada resnično potrebuje svoj 

dan, da se sestavi v eno enoto, pa tudi takrat nismo vsi na dvorišču matične 

vojašnice, v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. Nekdo 

vedno manjka – vsi tisti, ki so v mednarodnih operacijah. Prva brigada 

še vedno daje večino sil zanje, zato je na parkiriščih okoli njenih vojašnic 

vedno dovolj prostora. 

Prva brigada je enota, v kateri je bilo vedno veliko tujih slavnih obiskov. 

Tu je bilo vedno mogoče računati na skrbne, prijazne in naklonjene »domačine«, 

ki so znali zadovoljiti izbran vojaški okus še tako izbranih tujih 

vojaških strokovnjakov in politikov. 

Osebnost enote razberemo v njenih pripadnicah in pripadnikih. Vedno 

motivirani in dejavni, skrbni in dobrodušni. Z visoko stopnjo osebne angažiranosti. 

»Mi smo prvi,« bi nam znali odgovoriti v dvomeči obraz. 

V Prvi brigadi se kalijo najboljši poveljniki in poveljnice. Nikoli ni povsem 

jasno, ali je to zato, ker dobri vojaki potrebujejo dobre poveljnike, ali 

zato, ker samo dobri poveljniki razumejo, da je moč Prve v njeni profesionalnosti 

in viziji. 

Naši Prvi želim veliko uspehov, vedno odprta vrata ter veliko sožitja z 

lokalnim prebivalstvom. Želim, da bi novi poveljnik razumel dušo in srce 

te enote, kot tudi, da bi odhajajoči za vselej razumel, kakšna je njena veličina. 

Prva brigada je v svoje veliko srce že vtkala njegov razum, znanje 

in požrtvovalnost. Obema srečno pot. 

Kazalo 

Z občudovanjem, 

major 

Pavel Jereb 

major mag. 

Boštjan Baš 

podpolkovnik mag. 

Igor Cebek 

podpolkovnik 

Peter Einfalt 

dr. Ljubica Jelušič, 

ministrica za obrambo 

PRVI 3

Dogodki 

1 2 

Dogodki 

v 1. brigadi SV 

3 

1. Postroj pripadnikov SIKON 2 Eufor CAR ob prihodu iz OKO. 

2. Obisk ministrice za obrambo na vaji Sokol II v Nemčiji. 

3. Na obisku v brigadi ameriški vojaški kaplan msgr. dr. Kevin Randall. 

4. Obisk načelnika GŠSV pripadnikov SIKON 19 Kfor ob Dnevu SV na Kosovu. 

5. Rušenje objekta v vojašnici FRS in ureditev parkirnega prostora. 

6. Dan 74. MOTB, praznovanje 17. obletnice delovanja. 

7. Slovesnost ob dnevu 1. brigade SV. 

4 5 

6 7

8 9 10 11 

8. Postroj pripadnikov SIKON 10 Isaf ob prihodu iz OKO. 

9. Praznovanje mednarodnega dneva žena v telovadnici vojašnice FRS. 

10. Obisk generalmajorja A. L. Gobbija v 1. brigadi. 

11. Poveljnik sil madžarske vojske na obisku v 1. brigadi. 

12. Postroj pripadnikov SIKON 4 Unifil ob prihodu iz OKO. 

13. Dnevi odprtih vrat vojašnic 1. brigade ob dnevu SV. 

14. Študentje obramboslovja in njihovi hrvaški kolegi na obisku v 1. brigadi. 

15. Postroj pripadnikov SIKON 19 Kfor in SIKON 11 Isaf pred odhodom v OKO. 

16. Deset let 1. brigade, zapisanih v monografiji Prva. 

17. Sodelovanje na snemanjih za promocijo SV. 

18. Postroj pripadnikov SIKON 18 Kfor ob prihodu iz OKO. 

Dogodki 

12 

15 

16 

13 

14 

17 18 

PRVI 5

Naši častniki 

Vojaško izobraževanje in 

usposabljanje – častniki 

Nosilec osnovnega vojaškostrokovnega izobraževanja in 

usposabljanja (OVSIU) za častnice in častnike (v nadaljevanju 

častniki) je Šola za častnike v Mariboru. Na šolanju, ki traja 13 

mesecev, bodoči častniki pridobijo znanje, spretnosti in navade, 

ki jih potrebujejo za opravljanje začetnih dolžnosti kot poveljniki 

voda, v II. fazi pa ustrezno vojaškospecialistično znanje in veščine 

ustreznega rodu oziroma službe. 

Častniki 1. brigade svoje znanje nadgrajujejo v okviru programov Poveljniško-štabne 

šole v Mariboru; nadporočniki v okviru štabnega šolanja 

za častnike, v katerem v 21 tednih pridobijo znanje in veščine 

za opravljanje nalog na poveljstvih enot do ravni bataljona v SV ter za 

sodelovanje v mirovnih operacijah; stotniki v okviru višjega štabnega 

šolanja za častnike, v katerem v devetih mesecih pridobijo znanje in 

veščine za delo na poveljstvih bataljona in višje ter temeljno znanje za 

vključevanje v delo taktičnih poveljstev mednarodnih mirovnih sil, ob 

sodelovanju s fakultetami iz civilnega življenja pa ob koncu šolanja tudi 

naziv magistra stroke; podpolkovniki v okviru generalštabnega šolanja, 

v katerem v devetih mesecih pridobijo ustrezno znanje, nujno za delo 

na poveljstvih operativnih sestav in na Generalštabu ter za poveljevanje 

združenim taktičnim enotam ali pa za vključevanje v delo poveljstev 

združenih operativnih sestav mirovnih sil. Uspešno končano štabno 

šolanje je eden izmed pogojev za povišanje v čin stotnika, uspešno 

končano višje štabno šolanje je eden izmed pogojev za povišanje v čin 

majorja, končano generalštabno šolanje pa je pogoj za pridobitev čina 

polkovnika. Leta 2008 smo na štabno šolanje v okviru dveh generacij 

prejeli 20 prijav, na usposabljanje smo napotili 12 pripadnikov, uspešno 

pa je tečaj končalo 12 pripadnikov; za višje štabno šolanje smo leta 

2008 prejeli 9 prijav, napotili smo 4 častnike, šolanje pa je trenutno v 

sklepni fazi. Lani nismo imeli kandidatov za generalštabno šolanje. 

Če si častniki želijo nadgrajevati svoje znanje in veščine v tujini, pa se lahko 

prijavijo na tečaje, ki so primerljivi s štabnim in višjim štabnim šolanjem 

v Sloveniji. V Ameriki so to tečaji Captain Career Course in Army Operations 

Course v Kanadi za različne rodove in službe. Med specialističnimi 

kratkimi tečaji pa so pomembni tečaji v ameriških bazah v Nemčiji, na 

primer Unit Movement Officer Course (tečaj za načrtovanje premikov) 

in Air Lift Planners Course (logistični tečaj za zračni transport), Platoon 

Commander Battle Course (tečaj za poveljnike vodov) v Veliki Britaniji, tečaji 

v Natovi šoli v mestu Oberamergau v Nemčiji, kot je Creval Course for 

Land Forces (tečaj za ocenjevanje enot), Nato Intelligence Course (tečaj 

z varnostno-obveščevalnega področja), Movement Operations Planning 

Course (logistični tečaj) in drugi ter Peace Support Operations (tečaj za 

misije v podporo miru) v Avstriji in drugih državah Nata. S-1 

Usposabljanje častnikov v ZDA 

Vse skupaj se je začelo že nekaj mesecev pred potovanjem – seznanitev 

s programom, urejanje papirjev in dokumentov, zdravniški pregledi 

in potrdila, letalske karte, ureditev financ itn. Na letališču San Diego 

v Kaliforniji me je pričakal zastopnik šole, ki je bil odgovoren za moje 

bivanje v ZDA. Odpeljala sva se v vojaško bazo »Camp Pendleton«, v 

kateri me je čakala majhna soba v vojaškem hotelu. V dveh dneh sem 

dobil še vse potrebne papirje, napotke in avto, s katerim sem se napotil 

do približno 30 km oddaljene šole. In začelo se je šolanje. 

Uradni naslov mojega programa je bil Light Armored Reconnaissance 

Leaders Course, vodila ga je School of Infantry, West Camp Pandleton, CA. 

Usposabljanje so organizirali ameriški marinci na ravni častnikov in višjih 

podčastnikov. Marinci so del mornariške pehote oziroma mornarice (Navy). 

Od vojakov ameriške pehote (Army) se razlikujejo že po uniformi, ki je drugačnih 

barv in precej strogo označena – na uniformi nosijo le čin in priimek, 

dosledno skrbijo za vojaški videz in so precej dobro fizično pripravljeni. Svoj 

obstoj so upravičili v številnih bojnih delovanjih in tako US Marine Corps ostajajo 

prva sila za hitro posredovanje. Glavno orožje marincev je lahko oklepno 

vozilo LAV-25 (imenovano Piranha III 8 x 8, pozneje Stryker). 

Program usposabljanja je bil zelo obsežen in intenziven. Moj učni dan se je 

začel ob 5.30 uri z jutranjo vadbo. Največkrat je sledilo učenje v učilnici s predstavitvami 

v Power pointu. Pridobljeno znanje smo tudi praktično preizkusili z 

vozili in računalniškimi simulacijami ter z veliko teoretičnimi in praktičnimi izpiti. 

Dan se je končal okoli 19. ure, sledila pa sta učenje in priprava za naslednji 

dan. V učni skupini nas je bilo 20 slušateljev, ki smo bili razdeljeni v štiri posadke. 

Med 19 marinci sem bil edini tuji študent. Usposabljali smo se v različnih 

vlogah, in sicer za voznika, namerilca, poveljnika vozila, izvidnika, na koncu pa 

smo usposabljanje končali na terenu v puščavskih razmerah in se preizkusili 

še v različnih taktičnih situacijah. Pri tem je bil poudarek na delu poveljnika 

voda in spremljanju situacije v boju. Taktika marincev temelji predvsem na 

taktiki nasilnega linijskega izvidovanja z vozili. Šolanje se je končalo po šestih 

tednih s podelitvijo diplom in igranjem slovenske in ameriške himne. 

Ameriška vojska se razlikuje od slovenske predvsem po načinu razmišljanja. 

Prevladujeta težnja po specializiranosti posameznika in ogromna logistična 

podpora, kar se kaže tako v vojski kot v civilnem življenju. Zanimivo je bilo biti 

udeležen v sodelovanju največje vojske in ene najmanjših vojsk, ki ju združujejo 

podobne naloge za dosego skupnega cilja. To je bila vsekakor zelo 

zanimiva izkušnja. 

Poročnik Samo Strehar 

6 PRVI

Usposabljanje 

iz vsebin zaščite 

in reševanja 

Slovenska vojska sodeluje pri zaščiti, reševanju 

in pomoči skladno s svojo organizacijo 

in opremljenostjo skupaj z drugimi silami 

za zaščito, reševanje in pomoč. Še posebno 

vlogo pri sodelovanju SV v sistemu zaščite, 

reševanja in pomoči imajo častniki za povezavo, 

ki predstavljajo vez med enotami SV 

in vodji intervencij oziroma poveljniki civilne 

zaščite (CZ), ki usmerjajo delovanje SV. 

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje 

(ICZR) na Igu poteka usposabljanje 

častnikov za povezavo iz vsebin zaščite in 

reševanja. Usposabljanje je razdeljeno na 

teoretični del, pri katerem se slušatelji seznanijo 

s sistemom zaščite in reševanja, z 

vlogo in nalogami častnikov za povezavo ter 

načinom vključevanja enot in poveljstev SV 

v zaščito, reševanje in pomoč, ter praktični 

del, pri katerem se pridobi potrebno znanje 

za izvajanje nalog, vodenje delovne karte in 

poročanje nadrejenim. 

V februarskem terminu so nam predstavili 

študijo primera posledic naravne nesreče 

v Železnikih leta 2007 in dajanje prve psihološke 

pomoči civilnemu prebivalstvu ter 

reševalcem. V okviru praktičnega dela smo 

si ogledali izobraževalni center, ki je zelo dobro 

opremljen in izvaja tudi druga usposabljanja 

za pripadnike SV. Usposabljanje so 

izvajali predavatelji iz Uprave RS za zaščito 

in reševanje, s CZ in Poveljstva sil SV. 

Stotnik Andrej Skodič 

Izobraževanje v puščavskem delu Amerike 

Ameriška vojaška baza Fort Huachuca v Arizoni ob meji z Mehiko je zibelka vojaške obveščevalne 

stroke. Moje bivanje v vojaški bazi z bogato zgodovino je bilo omejeno od 5. avgusta 

2008 do 20. februarja 2009. V dobrih šestih mesecih sem izvedela o tej bazi in njenem 

poslanstvu skoraj vse, kar so dovolili izvedeti mednarodnim častnikom. Nekaj predavanj in 

informacij je bilo za nas IO-je, kot so nas s kratico imenovali, seveda nedostopnih. Največja 

težava zame, ne glede na to, da je bilo to že moje drugo šolanje v ZDA, je vojaški žargon, 

poln okrajšav, ki me vedno znova preseneča. Strokovne okrajšave iz vojaške terminologije so 

seveda objavljene v debeli publikaciji. 

Šolanje je bilo sestavljeno iz dveh delov, uvodnega dela oziroma priprave na osnovni tečaj International 

Officer Preparation Course ter drugega osnovnega dela Military Intelligence Captain Career Course 

(MICCC). Program je bil sestavljen iz sedmih delov, tako imenovanih blokov (A-G). Posledično so si 

teme nadgrajevalno sledile. Začetni blok je vključeval priprave in uvod za mednarodne častnike, da bi 

lažje spremljali šolski program. Obsegal je predvsem obnovitev strokovne vojaške terminologije. Izobraževanje 

na tej štabni šoli oziroma na nadaljevalnem tečaju je primerno tako za začetnike kot za tiste, ki 

že imajo nekaj izkušenj pri delu v S-2. Seveda je bolje, če ima kandidat predhodno znanje ali pa končan 

začetni tečaj, ki traja štiri mesece in prav tako poteka v isti vojaški bazi. 

Za mednarodne častnike je vestno skrbelo osebje v IMSO (International Military Student Office) in nam 

pripravilo načrtovan program spoznavanja ameriške kulture in narave. Tako smo teden dni preživeli v 

Washingtonu in na štiridnevnem izletu, na katerem smo si ogledali znamenitosti Arizone, vključno z Velikim 

kanjonom. Naši gostitelji so nam zagotavljali tudi prevoz na dnevne šolske obveznosti. V Ameriki 

skoraj ni razdalje, ki bi jo bilo mogoče prehoditi peš. Delovni dan se je začel z dvigom zastave ob 6. uri, 

sledili so jutranja telovadba, čas za osebno higieno, zajtrk in priprava na šolske obveznosti. V učilnici ali 

na situacijskem terenskem pohodu smo bili od 8.30 do najpozneje 18. ure. Zvečer je bilo dovolj časa za 

ponavljanje vsebine ali v mojem primeru za razumevanje kratic in predavane vsebine ter za druženje ali 

športne aktivnosti. Od nastanitvenih objektov do vhoda oziroma izhoda iz baze je bilo 5 milj in še dodatnih 

nekaj milj do mesteca Sierra Vista. Seveda je bil avto zelo dobrodošel. Imela sem srečo, ker sta mi 

moja predhodnika na istem tečaju pustila staro, a vozno hondo civic (hvala, Marko in Zoran). 

Slovenci smo dobro zapisani med osebjem tamkajšnje šole in inštruktorji. Do zdaj smo vsi vzorno in 

spoštljivo zastopali naše barve, saj sem bila deležna številnih pohval in prošenj po prenašanju pozdravov 

v Slovenijo. Kot zanimivost naj omenim, da je bilo v mojem razredu poleg 70 ameriških častnikov iz 

ameriške vojske tudi 12 mednarodnih častnikov iz Kirgistana, Jordanije, Gruzije, Libanona (dva častnika), 

Bangladeša, Litve, Tanzanije, Iraka, Armenije, Senegala in Slovenije. 

Zahvaljujem se svojim nadrejenim, da so mi omogočili šolanje v Fort Huachuci in me obogatili za znanje 

in izkušnjo več. 

Nadporočnica Mateja Vadnjal 

Naši častniki 

PRVI 7

Naši podčastniki 

Vojaško izobraževanje in 

usposabljanje – podčastniki 

Nosilec osnovnega vojaškostrokovnega izobraževanja in usposabljanja 

(OVSIU) za podčastnice in podčastnike (v nadaljevanju 

podčastniki) je Šola za podčastnike v Postojni. Na šolanju, ki 

traja 27 tednov, bodoči podčastniki pridobijo znanje in veščine, 

ki jih potrebujejo za opravljanje začetnih dolžnosti kot poveljniki 

oddelka, v II. fazi pa ustrezno vojaško specialistično znanje in 

veščine ustreznega rodu oziroma službe. 

Podčastnice in podčastniki 1. brigade SV svoje znanje nadalje pridobivajo 

v okviru nadaljnjega dopolnilnega vojaškostrokovnega usposabljanja 

v okviru štabnega tečaja za podčastnike ali pa tečaja za vodne podčastnike, 

katerih nosilec je Šola za podčastnike. Namen štabnega tečaja za 

podčastnike, ki traja osem tednov, je pridobitev dodatnega strokovnega 

znanja in veščin za delo v poveljstvih in štabih enot SV. Tečaj za vodne 

podčastnike, ki traja devet tednov, je izrazito praktično usmerjen in je namenjen 

predvsem tistim podčastnikom, ki opravljajo naloge vodnih podčastnikov 

oziroma so predvideni za to dolžnost. K obema tečajema lahko 

pristopijo le podčastniki s činom višji vodnik, uspešno končan štabni tečaj 

za podčastnike ali tečaj za vodne podčastnike pa je eden izmed pogojev 

za povišanje v čin štabnega vodnika. Leta 2008 smo za štabni tečaj 

za podčastnike v okviru dveh generacij prejeli 32 prijav, na usposabljanje 

smo napotili 8 pripadnikov, uspešno pa je tečaj končalo 7 pripadnikov. Za 

tečaj za vodne podčastnike pa smo prejeli 9 prijav, na usposabljanje smo 

napotili 7 pripadnikov, uspešno pa je tečaj končalo 7 pripadnikov. 

Podčastniki lahko pridobijo znanje, primerljivo s končanim šolanjem v 

Sloveniji, na tečajih, kot so SNCO Advance Course in SNCO Career Course 

(štabna tečaja) v Ameriki. Vse več zanimanja je tudi za tečaje, ki 

poglabljajo znanje iz posameznih rodov oziroma služb, kot so Infantry 

Mourtar Leader (tečaji za minometnike), Infrantry Unit Leader (tečaj za 

poveljnike oddelkov), Health Care Specialist Instructor Training (tečaj 

za sanitetnike) v Ameriki, Urban Operations Instructors Course (tečaj 

za bojevanje v naseljih), Platoon Sergeant Battle Course (tečaj za vodne 

podčastnike) v Veliki Britaniji in Peace Support Operations (tečaj 

za misije v podporo miru) v Avstriji in drugih državah Nata. Dodatno 

specialistično znanje s področja logistike in sredstev zvez lahko pridobivajo 

na Natovi šoli v Latini v Italiji. 

V okviru izobraževanj za pridobitev VI. stopnje izobrazbe pa podčastniki 

lahko izbirajo med Višjo policijsko šolo s študijem iz dela in Višjo prometno 

šolo z vojaškim modulom. S-1 

Platoon Sergeant Battle Course 

Tečaj Platoon Sergeant Battle Course je potekal na angleški akademiji 

Infantry Battle School Wales. Sestavljen je iz dveh delov, skupaj 

traja 12 tednov. 

V prvem delu je poudarek na vodenju in poveljevanju na ravni voda. Program 

vsebuje taktiko lahke pehote, oborožitev in proces vodenja ter poveljevanja. 

V drugem delu potekajo spoznavanje in urjenje na oborožitvenih sistemih 

lahke pehote, spoznavanje minskoeksplozivnih sredstev, načrtovanje ter izvedba 

in vodenje streljanja z ostrim strelivom na ravni voda. Tečaj je izredno 

psihično in fizično naporen. Višji vodnik Danilo Ganc je bil do zdaj edini tujec 

nasploh, ki se je tečaja udeležil in ga tudi uspešno končal. 

Ranger course je tečaj, ki je namenjen večinoma bodočim poveljnikom 

vodov v pehotnih enotah, ki prevzemajo funkcijo vodenja. Glavni 

namen tečaja je usposobiti bodoče poveljnike za vodenje malih enot 

do ravni voda pri nalogah in položajih s povečanimi psihofizičnimi 

obremenitvami. Tečaj velja za enega najbolj zahtevnih tečajev v ZDA. 

Sestavljen je iz treh faz, ki vsaka zase poteka na treh različnih območjih, 

v učnih bataljonih, imenovanih Ranger Training Batallions. 

Prva faza se imenuje Darby in poteka v Fort Benningu v zvezni državi Georgia. 

Prvi teden poteka Ranger assesment phase. Vsi tečajniki morajo opraviti fizični 

test, test vodnih ovir, test nočno-dnevne orientacije na terenu, pohod na 18 km 

in zahteven tek, tako imenovani Darby mile, ki mu sledi premagovanje ovir Malvesti. 

Fizični test se ne zdi nič posebnega, vendar je zelo zahteven. Tudi na teku 

odstopi precej tečajnikov, saj imajo težave z visoko vročino, ki jo spremlja 100- 

odstotna vlaga. Tečajniki so pod nenehno časovno stisko, najmanjša napaka 

vodi k dodatnemu kaznovanju. V prvem tednu je največji pritisk na tečajnike in 

tudi največji osip. Tečajniki, ki ne zdržijo pritiskov, odstopijo. Tisti, ki odstopijo, v 

svoji vojaški karieri nimajo več možnosti vrnitve na tečaj. Po končanem »assesmentu« 

se enota premakne v camp Darby, kjer sledita učenje in ocenjevanje 

tečajnikov iz patruljiranja ter vodenja na ravni oddelka. 

V drugi fazi se učna skupina premakne v hribovje Dahlonege na severu zvezne 

države Georgia. V začetnem tednu je učenje namenjeno alpinistiki. Ta teden se 

konča z dvodnevnim terenom na gori Yona, kjer v praksi uporabiš vse, kar si 

se naučil v prejšnjih dneh. Urjenje se nadaljuje v hribovju okoli baze Frank. D. 

Merrill, kjer tečajniki spoznavajo postopke zasede in naskoka do ravni voda. 

Obremenitve so zaradi nenehnega premikanja podnevi in ponoči po precej 

zahtevnem terenu velike. Svoje dodajo še temperaturni ekstremi, pomanjkanje 

spanja in hrane (dva manjša obroka na dan, poleg tega je čas obroka omejen 

na približno 15 minut). Poleg naštetega je tukaj še oprema tečajnika, ki jo predpišejo 

inštruktorji in tehta 30 kg in več. Vsa skupinska oprema je privezana z 

različnimi vozli, kar je pripomoglo k temu, da v nobeni fazi nismo izgubili niti 

enega kosa, na primer nočnogleda, daljnogleda, baterije, karte, GPS ipd. 

Ne glede na okoliščine pa je vsak tečajnik v vsakem trenutku lahko določen, 

da prevzame vlogo poveljnika voda, vodnega podčastnika ali poveljnika oddelka 

in vodi izčrpane, lačne in neprespane vojake do cilja. 

V zadnji fazi je tečaj namenjen patruljiranju na džungelskem območju. V našem 

primeru se je enota po zraku premaknila iz Georgie na Florido, kjer smo 

s padali poskakali v bližino letališča baze, kjer poteka zadnja faza tečaja. 

Faza se začenja s ponavljanjem postopkov iz patruljiranja ter z usposabljanjem 

iz premagovanja rek, hoje po močvirju ter uporabe gumijastih čolnov 

Zodiac. Od tečajnikov se glede na to, da je to zadnja faza, največ pričakuje, 

in sicer suverenost, samostojnost ter pobuda pri odločanju in vodenju enote. 

Tečaj v tem obdobju poteka že skoraj dva meseca in vojaki so večinoma 

že precej utrujeni ter naveličani drug drugega, zato so v tem obdobju nujni 

precejšen samonadzor, strpnost in profesionalnost, da nalogo opravimo do 

konca. Za močvirje na Floridi je značilno tudi veliko pajkov, kač in škorpijonov. 

Kot priprava na to poteka tudi uvodno seznanjanje s strupenimi živalmi. 

Vročina nas je spremljala tudi v floridski fazi in vsak dan smo imeli tako imenovane 

vročinske žrtve. Velik poudarek je na varnosti tečajnikov in v vsakem 

trenutku so pripravljeni helikopterji za evakuacijo »ranjencev«. Vsako jutro te 

zaradi infekcij, vnetij ipd. na terenu preventivno pregledajo bolničarji. 

Vsakemu podčastniku in tudi častniku priporočava, da se udeleži tečaja, ker 

je enkratna izkušnja in mislim, da »obvezna« praksa za vsakega pripadnika, 

ki želi preizkusiti svoje voditeljske veščine in meje fizične vzdržljivosti. 

Štabni vodnik Damijan Muhič in štabni vodnik Luka Škobič 

8 PRVI

Usposabljanje med marinci 

V Camp Pendeltonu v Kaliforniji poteka tečaj Infantry Unit Leader, ki je 

po svoji vsebini primerljiv s tečajem za vodne podčastnike v Sloveniji. 

Je razmeroma naporen, tako fizično kot strokovno. 

Tečaj se je začel s preverjanjem fizičnih zmogljivosti, še isti dan pa nadaljeval 

z orientacijskim tekom v bojni opremi in končal s preverjanjem znanja po 

delovnih točkah, razpostavljenih po bazi. Vseskozi so inštruktorji spremljali 

dosežen čas. Preverjali so razstavljanje različnega orožja na čas, poznavanje 

taktičnih simbolov, sestavo povelja, poznavanje tima za ognjeno podporo, 

klicanje ognja, premagovanje pehotnih ovir itn. 

Marinci zelo poudarjajo kombinirano uporabo podpore, zato je bilo v tem smislu 

treba razmišljati tudi ves tečaj. Ta je potekal v kombinaciji pridobivanja 

strokovnega znanja iz taktičnih postopkov pehotnega voda tako v napadalnih 

kot tudi v obrambnih postopkih, ob uporabi minometne, artilerijske in zračne 

podpore. Pridobljeno znanje je bilo nato treba uporabiti še skozi ves proces 

vodenja in poveljevanja. Petparagrafna povelja smo pisali po načelu »walk 

the dog«, zato so bila nekatera kar obširna, za kar smo porabili veliko časa 

in truda ob koncih tedna. Tako smo se izmenjevali v vlogah poveljnika voda, 

vodnega podčastnika, poveljnika oddelka idr. Taktično znanje in sposobnosti 

voditeljstva so se še dodatno pokazali na terenih, kjer smo res dobili vpogled v 

izvedbo napisanih in predstavljenih povelj. V veliko pomoč pri poznejši izvedbi 

so nam bili tudi računalniški trenažerji. Vseskozi je bil poudarek na dobri telesni 

pripravljenosti, za kar so najrazličneje skrbeli inštruktorji med celotnim 

tečajem. Tako sem v tem času izgubil kar šest kilogramov. 

Tečaj se je končal s sklepnim preverjanjem znanja in skupinskim tekmovanjem 

med vodi. Imel sem čast, da sem kot pripadnik 2. voda končal tekmovanje med 

najboljšimi, za kar smo dobili tudi priznanje najboljšega voda na tečaju. Na 

tečaju sem dobil vpogled v delo marincev, in sicer tako taktično kot tehnično, 

in lahko rečem, da smo doma taktično na dobri poti, da pa se še vedno lahko 

veliko naučimo od vojske, kot je US Marine Corps, korpus z veliko izkušnjami z 

bojišč po vsem svetu. 

Štabni vodnik Dušan Kočevar 

Osnovni in nadaljevalni 

tečaj za podčastnike v Švici 

V švicarskem mestu Sion pod Alpami švicarska vojska prireja 

in v celoti financira različne tečaje Partnerstva za mir, tudi tečaj 

Preliminary and Intermediate NCO Leadership Partnership 

for Peace. Predavatelji so pripadniki švicarske vojske, njihovi 

pomočniki pa visoki podčastniki iz poveljstva Nata. Tečaj je 

namenjen podčasnikom Nata. 

Glavna tema tečaja je bilo razvijanje voditeljskih veščin za podčastnike, 

s poudarkom na mednarodnem okolju in z namenom povečati kulturno 

zavest v različnih poveljstvih Nata. Teme tečaja: razvoj in utrditev 

ustrezne vodstvene sposobnosti, razvijanje ali povečanje osebnih 

komunikacijskih spretnosti, razvoj in povečanje spretnosti svetovanja 

ter mentorstva, uporaba teh veščin v praksi. Predavanja so potekala v 

sodobno opremljenih učilnicah s službenimi računalniki in brezžičnim 

omrežjem. Začela so se ob 8. uri in trajala do 17., z odmori za malico 

in kosilo. Razdeljeni smo bili v štiri skupine, in sicer dve osnovni ter dve 

nadaljevalni. Usposabljanje se je začelo najprej s teorijo, nato je sledilo 

reševanje nalog posamično ali v skupinah. Na koncu smo jih predstavili 

drugim. Najprej smo se posvetili osnovam vodenja (biti, znati, delati). 

Imeli smo tudi predmet, kako komunicirati s pripadniki različnih vojsk, 

saj prihajamo iz različnih držav z različno strukturo vojske. Prikazali so 

nam na primer, kako se izvede ura športne vzgoje. Tako je prvi teden 

potekal bolj ali manj v duhu teme vodenja. V nadaljevanju smo se seznanili 

s sestavo švicarske vojske, njeno oborožitvijo in kje oziroma na 

katerih področjih sodeluje z Natom. Med drugim smo se srečali s predmetom 

etika. Na obisk so prišli tudi najvišji podčastniki Nata. V praksi 

smo preizkusili izvajanje voditeljskih kolektivnih nalog, ki so bile zelo 

domiselno pripravljene. 

Zelo zanimiv je bil predzadnji dan. S tovornjaki smo se zgodaj zjutraj odpravili 

v neznano. Pripeljali so nas do plezalnih sten, kjer smo se izkrcali, 

dobili opremo za spuščanje po stenah in se odpravili naravnost do njihovega 

vrha. Še vedno nam nihče ni prav natančno povedal, kaj bomo 

delali. Pozneje smo izvedeli, da je bil namen izleta, da nas postavijo v 

stresen položaj, da lahko sami vidimo in preverimo, kako je voditi in kako 

se odzivamo pod stresom. Ta dan je bil resnično zanimiv in zvečer je sledila 

slovesna podelitev diplom. Zadnji dan je sledila še zadnja tema, in 

sicer odnosi med častniki in podčastniki. Tečaj je bil zelo zanimiv, saj 

smo prišli iz različnih vojsk in se veliko naučili tudi drug od drugega. Na 

koncu ne smem pozabiti še pohvaliti gostoljubnosti naših švicarskih 

kolegov. 

Višji vodnik Dušan Črnko 

Naši podčastniki 

PRVI 9

Naši vojaki 

Utrinki poddesetnika Jureta 

Deterdinga s tečaja za vodje skupin 

Imeli smo nočno-dnevno orientacijo v Postojni, kar je bila zelo dobra 

izkušnja, saj nočnih orientacij nimamo veliko. Naslednja preizkušnja 

nas je čakala na Bohinjski Beli. To je bil zame najlepši in najboljši 

del tečaja. Preizkusili smo se v plezanju in spuščanju po vrvi. Zelo 

rad imam adrenalinske športe in moram priznati, da sem bil tukaj 

poln adrenalina, in verjamem, da so bili tudi drugi. Potem je sledil 

tridnevni teren v Kostanjevici na Krasu. Tukaj smo izvajali praktični 

del bojevanja v naselju. 

Po tem terenu smo obiskali slovensko obalo. Odšli smo v Ankaran, kjer smo izvedli 

vodne operacije. Opravili smo zelo zanimivo športno vadbo ob vodi: preplavati 

smo morali približno 50 metrov z nahrbtnikom in orožjem, da pa ne bi kdo utonil, 

smo predhodno napeli vrv, ki nam je pomagala premagati omenjeno dolžino. Potem 

smo opravili taktično vajo. Najprej smo preveslali precejšno razdaljo z našim 

vojaškim gumijastim čolnom, potem pa opravili izvidovanje objekta. Nazaj nam 

na srečo ni bilo treba veslati. Na koncu smo imeli še posebno večerjo, ki smo si jo 

morali pripraviti sami. 

Iz Primorja smo se preselili v naše prelepe gozdove Gotenice. Tukaj smo prvič 

sami praktično pripravili povelje za delovanje. S skupnimi močmi smo obdelali 

vse točke povelja, naslednji dan pa smo opravili zasedo. Za konec smo se preizkusili 

še v airsoftu. 

Na koncu tečaja smo imeli še zaključni teren v Kostanjevici na Krasu. Vse se je 

začelo že v vojašnici FRS, kjer smo imeli izdajo povelja, potem pa so nas s helikopterjem 

odpeljali na Kras. Ta teren je bil res pika na i. Vsak dan smo imeli drugo nalogo. 

Ves čas so nas inštruktorji spremljali in ocenjevali, da smo bili še bolj pozorni, 

so nam ves čas menjavali vloge, tako da je bil vsak preizkušen v vseh vlogah. 

Po končanem terenu so nas pripeljali nazaj v vojašnico, kjer smo se medsebojno 

ocenjevali. To je zelo dober sistem, saj smo bili kandidati ves čas skupaj in smo se 

zelo dobro spoznali. Tako res vidiš, na koga se lahko zaneseš. 

Vojaško izobraževanje 

in usposabljanje – vojaki 

Vsaka pripadnica ali pripadnik 1. brigade (v nadaljevanju pripadnik), 

ki se na novo zaposli v Slovenski vojski, je moral opraviti 

temeljno vojaškostrokovno usposabljanje (TVSU). TVSU se 

izvaja v Učnem centru Vipava in traja v I. fazi 15 tednov, njegov 

namen pa je pripraviti vojake za preživetje na bojišču in samostojno 

opravljanje bojnih nalog. V II. fazi, katere nosilec je Poveljstvo 

za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), 

pa se v okviru osnovnega vojaškega usposabljanja (OVU) pripadniki 

izurijo v izvajanju bojnih nalog strelca in pridobijo vojaško 

evidenčno dolžnost (VED) pehote, strelca. 

Da bi 1. brigada SV svojim vojakinjam in vojakom (v nadaljevanju vojakom) 

omogočila dodatno znanje in veščine, ki jih potrebujejo pri opravljanju 

svojih del in nalog, jim omogočamo vključevanje v dopolnilna 

vojaškostrokovna izobraževanja in usposabljanja (DVSIU), kot je tečaj 

za vodjo skupin oziroma tečaj za desetnike, ki poteka dvakrat na leto. 

Uspešno opravljen tečaj je tudi eden izmed pogojev za povišanje v čin 

desetnika. Leta 2008 smo za ta tečaj prejeli 78 prijav, na usposabljanje 

smo napotili 26 pripadnikov, uspešno pa je tečaj končalo 21 pripadnikov. 

Prav tako jim skladno s poslanstvom 1. brigade SV omogočamo 

udeleževanje dodatnih funkcionalnih izobraževanj in usposabljanj na 

športnem področju, kot so tečaj borilnih veščin, bojno plavanje, tečaj 

gorništva, tečaj za inštruktorja kondicije vadbe in usposabljanje za 

reševalca iz vode. Lahko se tudi učijo jezikov v Šoli za tuje jezike in se 

udeležujejo delavnic za delo z ljudmi, se izobražujejo na informacijskem 

in komunikacijskem področju, pridobivajo različne vozniške kategorije, 

na primer C, C + E, B + E, D idr., ter licence za pirotehnike, delo na višini, 

inštruktorje voznikov različnih tipov vozil, vzdrževalce MTS idr. Vedno bolj 

zanimiva in privlačna so izobraževanja v tujini, ki potekajo v vojaških šolah 

in bazah v Ameriki in Nemčiji, med katerimi je največ zanimanja za 

tečaj Warrior Leader za vodje skupin v Grafenwoehru v Nemčiji in za več 

kratkih tečajev v Vilsecku (tečaji za voznike ADR, zunanje oborožitve). 

Skladno s sedanjimi razpisi se naši vojaki lahko prijavijo tudi na razpise 

za pridobitev stopnje izobrazbe. Lani je bil to program Zasebne šole za 

varnostno izobraževanje za pridobitev izobrazbe V. stopnje. S-1 

10 PRVI

Namerilci 

na skupinski oborožitvi LKOV Valuk 

V okviru dodatnega vojaškostrokovnega izobraževanja in usposabljanja 

v 1. brigadi obstaja tudi tečaj za namerilce na skupinski 

oborožitvi LKOV Valuk. Tečaja se udeležijo vojaki, ki so predvideni za 

dolžnost namerilcev iz vseh motoriziranih čet in iz POVLOGČ. 

S tem tečajem vojaki pridobijo teoretično in praktično znanje in veščine, ki so 

potrebni za izvajanje bojnih nalog z avtomatskim bombometom H&K 40 mm 

in težkim mitraljezom 12,7 mm M2HB QCB samostojno ali v sestavi posadke 

in oddelka. Po končanem tečaju so vojaki usposobljeni za varno in učinkovito 

uporabo ter vzdrževanje skupinske oborožitve LKOV Valuk pri izvajanju 

ognjenih in taktičnih nalog vojaka na bojišču. Manjši del usposabljanja smo 

opravili v učilnici, glavnino pa praktično zunaj. Usposabljanje v glavnem izvajajo 

inštruktorji, ki so ali so bili tudi sami namerilci, imajo opravljen tečaj 

za namerilce in veliko izkušenj, pridobljenih med oprav ljanjem svojega dela. 

Na koncu tečaja smo izvedli streljanje s skupinsko oborožitvijo LKOV Valuk 

na strelišču Lipe na Počku. To streljanje je za novo usposobljene namerilce 

ognjeni krst, s katerim se tečaj konča. 

Poročnik Denis Trebižan 

Naši vojaki 

Tečaj za vodje skupin 

Tečaja za vodje skupin sva se udeležila z velikim veseljem in izzivom, 

saj je po vsebini vodenja in poveljevanja ter vojaške taktike na bojišču 

zelo kakovosten in obsežen. Usposabljali smo se iz gorništva na 

Bohinjski Beli, iz premagovanja vodnih ovir v Ankaranu, iz bojevanja 

v naselju na vadiščih Gotenica in Kostanjevica na Krasu ter v Vojašnici 

Franca Rozmana Staneta, kjer je bila naša baza. 

Med štiritedenskim usposabljanjem so svoje delo zelo dobro opravljali 

inštruktorji, ki so tudi najbolj izkušeni v našem bataljonu. Ves čas usposabljanja 

smo bili pod stresom, ki smo se ga morali naučiti premagati, saj je 

najtežje poveljevati prav enoti pod stresom. To so dosegali tako, da so nas 

fizično obremenjevali in nam dali veliko nalog v zelo kratkem času. Za vsako 

neopravljeno nalogo nas je čakala nagrada za krepitev duha in telesa. Kljub 

našim prizadevanjem, da bi opravili naloge čim bolje, se je pojavilo več tisoč 

sklec in drugih fizičnih vaj. Inštruktorji so bili korektni in odločni pri svojem 

delu, tako da naših napak nikoli niso spregledali. Na tem tečaju sva se res 

veliko naučila, saj sva se z nekaterimi veščinami srečala prvič, naučila sva 

se tudi, kako pomembno je delati skupaj v ekipi, kar pomeni, da eden brez 

drugih ne more delovati in opravljati nalog. Tako smo se naučili paziti drug 

na drugega, si med seboj pomagati in se tudi čim bolje spoznati, ker smo bili 

večkrat odgovorni in odvisni drug od drugega. Tečaj bi z veseljem opravila 

ponovno, če bi bilo nujno. Tečaj je fizično in psihično zelo zahteven, kar je 

dobro, ker je to po besedah inštruktorjev tečaj najboljših vodij skupin, ki ni 

za vsakogar. 

Poddesetnik Jernej Zorec in desetnik Domen Mohorčič 

Fotografija: višji vodnik Milivoj Turkovič 

Warrior leader course 

Warrior leader course je 30-dnevni tečaj, ki poteka v ameriški 

bazi v Grafenwoehru v Nemčiji. Tečaj se začne z razporeditvijo 

po četah in z izpolnjevanjem podatkovnikov. Na tečaju so tri čete, 

v vsaki pa so trije vodi po 48 vojakov. Čete imajo svoja imena po 

črkah abecede. Četa A se imenujejo Gators, kar je izpeljanka iz 

aligators, četa B so Bulldogs in četa C se imenujejo Cobras. Med 

četami je občutiti precej tekmovalnosti. 

Prvi dan imajo tuji študenti tudi čas za nakup potrebne opreme, kot so telovadna 

oprema, protraktorji, ključavnice idr. Naslednji dan navsezgodaj 

zjutraj sledijo Natovi testi. Jutranja športna vadba je lahko zelo intenzivna. 

Dvakrat na teden je na urniku tek, dvakrat trening moči in po enkrat pohod 

ter tekmovanje med vodi. Po jutranji športni vadbi sledi zajtrk. Vsi tečajniki 

morajo v jedilnico in če ne želijo jesti, gredo le skozi jedilnico. Nato sledi sedenje 

v učilnici do večera, kjer te seznanijo z veliko stvarmi, ki jih potrebuje 

pripadnik ameriške vojske. Tako se vsak tečajnik nauči, kako se izpolnita 

priprava na učno uro in priprava na jutranjo športno vadbo, kako voditi 

letne razgovore in še veliko drugega. Ure potekajo v sproščenem vzdušju, 

saj je vse namenjeno medsebojni komunikaciji in razpravljanju. Vmes so 

odmori in kosilo. Po večerji imajo tečajniki čas za učenje in pripravo na naslednji 

dan. Tisti, ki niso opravili Natovih testov, in tisti, ki so pretežki, imajo 

po večerji še posebno telovadbo. Zadnji teden tečaja je na sporedu teren, 

na katerem se preizkusijo voditeljske sposobnosti tečajnikov v različnih 

bojnih razmerah. Vsak tečajnik mora za uspešno končan tečaj opraviti 

Natove teste, izvesti uro jutranje športne vadbe, eno učno uro iz dodeljene 

teme in orientacijo na terenu. Ocenjevani sta tudi poveljevanje in vodenje 

na terenu. Vsak tečajnik je postavljen v vlogo poveljnika na terenu in v vojašnici. 

Inštruktorji so vsi zelo profesionalni in imajo veliko dobrih nasvetov, 

predvsem pa poskušajo pri vsakem tečajniku doseči največ, kolikor je sposoben. 

Delitve na tuje in ameriške tečajnike ni opaziti, saj se tako ameriški 

vojaki kot podčastniki vedejo do tujih tečajnikov, kot bi bili Američani in ne 

tujci, tako da se tudi tuji tečajniki počutijo kot v svoji enoti. 

Desetnik Lucijan Čuk in poddestnik Anže Rovan 

PRVI 11

Sokol ponovno kroži nad deželo vran 


Bojna skupina Sokol je nad zahodnim delom 

dežele vran ponovno razprla krila 1. marca 

2009. Tiste dni so nas orkanski sunki vetra, 

ki so pridivjali z vršacev nad bazo in tulili okoli 

vogalov zgradb, malo prizemljili. 

Da se ne bo moje pisanje začelo v prerožnati luči, 

bom najprej naštel, kaj vse nam manjka v naši italijanski 

vasi pod Prokletijami, pa smo to nekoč že 

imeli. Tu se naslanjam na lastne izkušnje iz SIKON 

15 Kfor, zato naj mi naslednje generacije oprostijo, 

če govorim o njim povsem nejasnih stvareh. 

• Ni prostora. Ob podvojenem številu Madžarov v 

bazi smo le stežka zagotovili razmere za bivanje, 

primerljive s petnajstico. 

• Ni testenin. Šala. Testenine so, vendar smo že na 

začetku ugotovili, da zdaj dobimo tudi pečenje 

na žaru in krompir. In dvakrat na teden jajčka za 

zajtrk. Toda kaže, da se prenajedamo, zato nam 

Italijani obljubljajo prehrambene kartice, ki jih 

bodo luknjali ob vsakem obroku. 

• Ni obiskov. Verjetno bo kdo rekel, ne kliči hudiča. 

V času prvega Sokola so si obiskovalci kar podajali 

kljuke. 53 obiskov v šestih mesecih. Od predsednika 

Kosova do pokojnega predsednika Republike 

Slovenije, od generalov do Turbo angels. 

• Ni stresa. Večino časa. Včasih se le priplazi iz luknje 

pod poveljstvom. 

• Ni internetne povezave. Ene same mislim. Sta 

dve. »Slovenska«, ki ob večerih včasih poklekne, 

in nova, »italijanska«, ki je komaj začela delovati 

in se ji kolca. Ena zastonj, druga za plačilo. 

• Ni pomladi. Menda prihaja iz obljubljene dežele. 

• Ni požarov, a kurilna sezona se šele začenja. 

• Ni treh dni dopusta, ki so odfrfotali ob sprejetju 

novega SOP 1109 »Izraba prostih dni pripadnikov 

SV v OKO«. Kar ni razlog za paniko, Madžari 

imajo 12 dni dopusta. 

Kaj pa je ostalo enako 

• Dolg klanec, ki skrbi za našo kondicijo. Prav toži 

se mi po španski bazi, kjer je zemlja ravna in v 

lokalih točijo laško pivo. Mogoče pa zlata ribica 

posluša. 

• Škripajoče postelje in stare vzmetnice. Nove 

so nam obljubili februarja 2007. Verjetno so še 

vedno na ladji iz Brindisija. Noči tako prepleta 

škripajoča kakofonija. Če me spomin ne vara, so 

cene »bosank« za ležišča zadnjo misijo dosegle 

50 evrov. 

• »Divje« vreme. Med čakanjem na vroče poletje 

nas hladijo piš vetra in naleti snega. Ko smo že 

mislili, da se je zima poslovila in so bluzoni spet 

pokukali izpod jaken, se je v dveh dneh vse obrnilo 

na glavo. Prav zanimivo je bilo gledati, kako 

se iz Peći proti bazi vali snežni vihar. Filmsko. 

Popoldan pa je bilo čudovito opazovati padanje 

snega, medtem ko ti sonce greje lica. Vpliv gora 

za našimi hrbti je precejšen. Sneg je prav blagodejno 

vplival na umetniško žilico vojakov, saj so 

poleg kopice snežakov izdelali ogromen sneženi 

kip vojaka. 

• Romuni in njihovi daktari terenci. Pobarvani z lakom 

iz razpršila vsak po svoje. Čeprav se tudi oni 

modernizirajo s kopijo hummerja. 

• Smeti, povsod smeti. Ko zapade sneg, je pokrajina 

povsem spremenjena in sprašuješ se, kako bi 

bila ta dežela videti brez povsod prisotnih smeti. 

• Razkopane ceste. Cesta od letališča do Prištine je 

v času gradnje nove, hitre povezave katastrofa. 

• Polni lokali ob koncu tedna. Tudi najboljših testenin 

ne moreš jesti 24 ur na dan, 7 dni v tednu. 

• Baklave v Sultanu. Če že ni sladic pri kosilu, si 

moraš pomagati sam. 

• Ločena osnovno poveljniško mesto, dom poveljnika, 

S2, S3 in drugih operativcev, ter zaledno 

poveljniško mesto, kjer se v prostorih S1, S4 in S6 

cedita med in mleko. 

• CIMIC z zelo omejenimi financami. Niso čarovniki, 

a vseeno jim uspeva iz majhnega prikazati veliko. 

• Oddelek vojaške policije. A zadnje čase jih poveljnik 

ponuja tudi za kopanje jam okoli sanitetne 

postaje ROLE. 

• Policijska ura ob 22. uri. 

• Nune v Budisavcih in peškem patriarhatu. In 

naša pripravljenost pomagati, pa čeprav le s štirimi 

vrečami mivke. 

• Nacionalni podporni element. 

Novosti, naloge in načrti za prihodnost 

• Naloga je jasna: zagotoviti varno okolje za vse 

prebivalce nemirnega Kosova in ohraniti svobodo 

premikanja za Kfor ter, najpomembnejše, 

varno končati misijo. Zato smo že sredi aprila 

spet na divjem severu. Nikogaršnji hrib je začasni 

dom naše čete. Vešalice in karađorđevi zrezki 

zamenjajo testenine, burek, jogurt in baklave. 

• Najpomembnejša novost je integrirano poveljstvo 

bojne skupine, saj smo v vsak sektor sprejeli 

vsaj dva madžarska pripadnika bojne skupine 

Sokol. To niti ni čudno, saj so Madžari za misijo 

načrtovali in pripeljali celotno poveljstvo bataljona. 

Vmes smo se seveda zgodili mi, madžarski 

zavezniki pa so bili na pogajanjih prevljudni, da 

bi nas poslali tja, kamor sonce ne posije. 

• Najzanimivejši načrt je postavitev letne učilnice 

oziroma večnamenskega prostora v obliki kozolca. 

Naš »mekgajver« je že pripravil načrt. Vse, kar 

nas loči od uspeha, je za nekaj tisoč evrov lesa, 

preostalo bomo postorili sami. 

Toliko od sokolov v deželi vran. V preži pod hribom, 

pripravljeni na let, vojna pošta Peć. 

Vse je enako, le Njega ni. 

Stotnik Jaka Konjar 

Pošljite pozdrave 

pripadnikom SV na Kosovu 

Na radiu West, ki oddaja iz baze nad Pećjo, 

Sokoli enkrat na teden oblikujejo svoj program, 

s katerim slovenske besede in glasbo 

širijo tudi med lokalne prebivalce v občinah 

Peć in Klina. Na slovenskem programu poslušalci 

slišijo novice iz Slovenije in tujine 

ter zanimivosti iz vojaškega življenja. Radio 

Kričači bo z veseljem sprejemal čestitke in 

pozdrave, namenjene pripadnicam in pripadnikom 

SV, ki so v vojaški bazi na Kosovu. 

Radio je mogoče poslušati le na Kosovu in v 

okolici baze. Vabimo vas, da svoje glasbene 

želje in čestitke, namenjene pripadnicam in 

pripadnikom, sporočite na elektronski naslov 

mateja.vadnjal@mors.si. 

12 PRVI

Pripadniki Kforja v akciji, 

povsem motivirani za 

napad na naznačevalce 

Sokoli se utečeno usposabljajo tudi na Kosovu 

Pripadniki bojne skupine Sokol so se marca urili 

na skupni vaji s pripadniki madžarske vojske, na 

kateri so prikazali postopke obvladovanja nemirov. 

Vaja je potekala v okolici Prištine na vojaškem 

vadišču Vrelo, ki je namenjeno za usposabljanje 

enot Kfor. Vaja postopkov obvladovanja nemirov 

spada med redne aktivnosti usposabljanja in je 

del rednih nalog. Sodelovalo je 115 pripadnikov 

Slovenske vojske in 15 pripadnikov madžarske 

vojske, ki so na vaji predstavljali nasprotne sile. 

V scenariju vaje je bila vključena množica protestnikov, 

ki je napadalno delovala proti pripadnikom 

Kforja. Množico so vojaki pozvali, naj se razide in 

neha ustrahovati. Uporaba sile se je stopnjevala do 

stika s povzročitelji nemira. Protestniki so uporabili 

kotaleče se in goreče predmete, nato je posredovala 

skupina za gašenje. Z jeklenico in vozili valuk so 

odstranili žičnate ovire, z dražljivimi plini pa protestnike 

razgnali in preprečili nadaljnje nemire. 

Štabna vodnica Viktorija Fornazarič 

Fotografije: desetnik Robert Cotič 


Skupina za gašenje je uspešno 

posredovala in umirila protestnike. 

Protestniki so uporabili žične ovire, 

ki jih je bilo treba odstraniti. 

Miren protest »civilistov« (naznačevalce so igrali 

naši in madžarski kolegi iz bojne skupine Sokol) 

PRVI 13


Prelomno leto v Afganistanu 

Leto 2005 je bilo eno ključnih v razvoju BiH. V enaki uniformi, a z drugim 

činom sem v tem obdobju poveljeval izvidniški četi SV. Ob koncu 

misije smo sodelovali še v ključni operaciji ob 10. obletnici genocida 

v Srebrenici. Prvi dnevi julija so bili vroči, kot je bila vroča tudi naša 

naloga. In kje se prepletata zgodbi obeh prizorišč delovanja, saj smo 

trenutno kot SIKON Isaf 11 v Afganistanu Odgovor je preprost, pri 

vojakih, torej človeškem dejavniku. 

Pred skoraj štirimi leti so fantje in dekleta opravili odličnih šest mesecev v 

BiH in nekateri so danes z menoj v Afganistanu. Vsi si zaslužijo ta članek 

in zgodbo. Da slovenski vojak zna in zmore biti v tujem okolju suveren, discipliniran 

in v ponos svoji uniformi, smo Slovenci v zgodovini že velikokrat 

dokazovali. Res pa je, da o tem premalo govorimo, predvsem pa to tradicijo 

premalo negujemo. Trdno sem prepričan, da je ključ do uspeha skrit v 

vodenju vojaške enote. Čudna beseda je to (vodenje namreč), ki ima sto 

razlag. Res pa je, da je v trdnih vojaških enotah razumljena in tudi živi kot 

gravitacijska sila, okoli katere se vrtijo PINK, vzdržljivost, ognjena podpora, 

zaščita sil, manever in premik ter morala primarnih vojaških enot (oddelka 

in voda). Tudi o koheziji in »esprit de corps« je bilo že veliko napisano, a o 

tem kdaj drugič. Vsi, ki so bili vročega julija 2005 na nalogi, so vse to pokazali 

(predanost nalogi, enoti, kokardi na baretki in uniformi SV). Največji 

nevarnosti (prehod čez minsko polje in zajetje ostrostrelca) je bilo takrat 

izpostavljenih 18 pripadnikov čete. General Leaky (VB), ki je danes direktor 

obrambnega štaba EU (2005 poveljnik enot EUFOR v BiH), in brigadir 

Peltonen (FIN), ki je danes poveljnik finske KoV (2005 poveljnik TF), sta jim 

podelila zahvalno listino za hrabrost. Če ostrostrelec ne bi bil zajet … Tako 

pa se je 30.000 Bošnjakov v Potočarih v miru in z dostojanstvom ponovno 

spomnilo tragedije izpred 10 let. 

Tudi danes je vroče. Že prevoz s C-17 ali C-130 je posebna izkušnja. Takšen 

14 PRVI

je pač Afganistan. Prihod zanimiv, pač klasično vojaški (s čelado na glavi in 

kevlarjem na sebi), in hitro utirjanje v delovni utrip na vseh področjih. Kmalu 

smo spoznali in bili podučeni, da je tudi tukaj leto 2009 razumljeno kot 

prelomno. Predsedniške in regionalne volitve so pred vrati. Isaf si razlaga 

uspeh tako, da bo lokalno prebivalstvo prišlo na volišča, izrazilo svojo voljo in 

sprejelo volilni rezultat za svojega. Gre za deželo nasprotij in povsem drugačnega 

utripa, vrednot in kulture, kot smo jih vajeni doma. Res pa je, da prazen 

želodec tukaj boli enako kot kjer koli drugje. 

In slovenski vojak je tukaj potreben, saj prispeva pomemben del k celotnemu 

mozaiku. Dobro je opremljen, v domovini usposobljen in prepeljan na preizkušnjo 

v Afganistan. In preizkušenj je veliko in velike so. Vsak dan. Res velik 

izziv za vsakega pravega vojaka po srcu. Afganistan najlažje opišem kot območje 

odgovornosti, na katerem so improvizirane eksplozivne naprave del 

vsakdanjika. Naraščanje njihove uporabe v različnih oblikah je zastrašujoče. 

In najbolj veseli meseci šele prihajajo. Dobra popotnica kontingentu, ki je 

tukaj, je v tem, da je kar 90 odstotkov povratnikov z različnih misij. In to se 

pozna. Celjskemu motoriziranemu vodu je uspelo priti na misijo kot dobro 

uigran in trden kolektiv. Štabne dolžnosti so spet posebna izkušnja in izziv. Z 

lahkoto napišem, da smo po stroki drugim najmanj enakovredni. Tudi OMLT 

6 deluje zelo homogeno in tako prispeva pomemben delež k usposabljanju 

afganistanskih enot. Prenos izkušenj in uvajanje je ravno to, kar po mojem 

mnenju njihova vojska najbolj potrebuje. Ob koncu junija se bo kontingent 

okrepil s kolegi, ki bodo prišli opravljat svoje delo v četo PSYOPS kot podpora 

volitvam (Election Support Forces). 

Družine, ki so ostale doma, nas podpirajo in razumejo. In to daje moč vsakemu 

vojaku. Želim si, da bi se jih med našo odsotnostjo kdo spomnil, vsaj 

otrok. Med našimi ženami se je porodila ideja, da bi po svojih močeh pomagale 

otrokom, ki živijo tukaj, med nami. Izvedle so humanitarno akcijo 

slovenski otroci otrokom Afganistana. Moč civilne družbe ne pozna meja. 

V nobeni družbi. Verjamem, da jim bo SV stopila naproti in pomagala pri 

uresničitvi še kakšnega humanitarnega dejanja, saj ljudje tu res potrebujejo 

pomoč vseh vrst. Pred nami je še lep kos misije in obdobje volitev v »zame 

ponovno« prelomnem letu za Afganistan. Vsak od nas vidi izzive in izraža 

željo po dokazovanju. Takšni so bili tudi naši pradedje na soški fronti in res 

je, kar pravijo, da kri ni voda. 

In namesto zaključka. V nobeni strokovni literaturi o vodenju vojaških enot 

nisem zasledil, da postaja v sodobnih oboroženih silah pošiljanje javnih pisem 

pomemben dejavnik vodenja vojaških enot in nov način »opozarjanja 

nase«! Uniforma Slovenske vojske si tega preprosto ne zasluži, prav tako tudi 

ne moja kokarda v Afganistanu. 

Stotnik Boštjan Močnik 

POBUDA 

ZA HUMANITARNO AKCIJO, 

NAMENJENO OTROKOM 

V AFGANISTANU 

Otroci v Afganistanu živijo v zelo slabih življenjskih razmerah. Žene in dekleta 

pripadnikov enote SIKON 11 Isaf v Afganistanu so se zato odločile, 

da bodo organizirale humanitarno akcijo za pomoč tem otrokom, saj vedo, 

da njihovi možje in fantje opravljajo resno in odgovorno nalogo v državi, v 

kateri si otroci želijo miru in človeka dostojno življenje. Glavna ideja njihove 

pobude pa je bila, da svojim otrokom privzgojijo občutek, da so na svetu 

njihovi vrstniki, ki živijo v vojni in zelo skromnih razmerah, in da so njihovi 

očetje zato tam, da jim pomagajo, da bodo nekoč živeli bolje. 

Akcija se je začela aprila in je trajala do konca maja. Organizatorke so zbirale 

oblačila, obutev in igrače ter denarna sredstva za gradnjo vrtine za vodo, 

ki bo otrokom omogočila dostop do čiste pitne vode. Zbrana sredstva bodo 

predvidoma julija 2009 razdelili pripadniki SV. 

Pobudo sta podprla tudi dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo, in brigadir 

Alan Geder, poveljnik Poveljstva sil. Poveljstvo sil je pomagalo pri izvedbi 

akcije in bo omogočilo prevoz zbranih sredstev v Afganistan. 

Žene in dekleta pripadnikov SIKON 11 Isaf 


PRVI 15

Libanon 


Minilo je že skoraj leto, odkar smo pripadniki 

izvidniškega voda 10. MOTB odšli v mirovno 

operacijo Združenih narodov Unifil na jug 

Libanona. Bojna skupina osmih pripadnikov 

in podporni element sta se nastanila v 

italijanski bazi Shama, poveljniški del s tremi 

častniki pa malo severneje v mestu Tibnin, 

kjer so opravljali štabne dolžnosti. 

Območje odgovornosti izvidniškega oddelka se je 

razprostiralo čez dobršen del južnega Libanona, 

natančneje od izraelske meje do t. i. modre črte 

na jugu in do reke Litani na severu države. Vzhod 

in zahod pa sta omejevala španski sektor in vroče 

Sredozemsko morje. 

16 PRVI

Naloge našega oddelka so bile predvsem opazovanje, 

patruljiranje in zbiranje informacij, podnevi 

in ponoči. Pri svojem delu smo bili osredotočeni 

na kršitve resolucije 1701 Varnostnega sveta 

OZN. Delo smo opravljali z dvema voziloma Hummer. 

Zaradi zelo zahtevnega terena in težkih voznih 

razmer sta bila znanje in iznajdljivost vseh v 

oddelku, predvsem voznika in mehanika, še kako 

dobrodošla. Vsa večja popravila vozil smo opravili 

v bližnji logistični bazi OZN. Delo na patrulji je 

bilo precej naporno, predvsem zaradi velike vlažnosti 

in visokih temperatur. Razmere v Libanonu 

so za vojake precej nevarne in nepredvidljive, zato 

so bili zbranost, motiviranost, samodisciplina in 

dobro načrtovanje ter presoja poveljnika bistvenega 

pomena. Največjo nevarnost predstavljajo 

Operacija Althea v silah Eufor, 

Bosna in Hercegovina 

Pripadniki 1. brigade SV smo, poleg misij, 

ki so v javnosti nekoliko bolj odmevne, še 

vedno prisotni tudi v operaciji kriznega 

odzivanja v BiH. Napori in pobude mednarodne 

skupnosti za stabilizacijo in razvoj 

Zahodnega Balkana so za nas namreč 

pomembni tudi z vidika geografske bližine 

regije, zato je prav, da pozornost namenimo 

tudi misiji v BiH. 

finance in administrativno-tehnične zadeve. 

Poglavitne naloge NPE so oskrba in vzdrževanje 

(največji del predstavlja vzdrževanje 

vozil), transport, vodenje financ, administrativna 

podpora delovanju (vodenje kadrovskih 

evidenc, dopustov itn.). NPE je tudi tisti, ki 

organizira streljanje, različne športne dejavnosti, 

pa tudi kakšen izlet ali voden ogled 

znamenitosti. S pravim, aktivnim pristopom v 

okviru podpore, ki jo zagotavlja, lahko v OKO v 

marsičem olajša življenje in delo pripadnikov 

ter kontingenta kot celote. 

Poudariti je treba, da vsak pripadnik SV v 

OKO predstavlja tudi svojo državo, zato je pomembno, 

da se izkaže s svojo strokovnostjo 

in aktivnostjo ter da vzdržuje dobre odnose s 

pripadniki drugih vojsk v operaciji. Med drugim 

smo se tako pripadniki SIKON 21 pred 

novim letom udeležili obdarovanja bolnih 

otrok v bolnišnici Koševo, ki ga je organiziralo 

poveljstvo Nata v BiH, sodelovali smo pri organizaciji 

šolskega tekmovanja pod pokroviteljstvom 

poveljstva Eufor in ohranjali dobre 

stike z društvom Ivana Cankarja, ki združuje 

Slovence, živeče v Sarajevu. Prepričan sem, 

da smo dostojno predstavljali tako svojo državo 

kot tudi SV in uspešno opravili dobljene 

naloge. 

Stotnik Viktor Sluga 


minska polja, neutrjene ceste in neurejen promet 

ter ne nazadnje nenehna grožnja napadov z improviziranimi 

minskimi sredstvi. 

Bivalne razmere v bazi Shama so bile odlične, če 

odštejemo dež in zimska neurja, ki so bazo za nekaj 

ur spremenila v blatno močvirje. 

Sredi decembra lani so nas zamenjali sodelavci 

iz izvidniškega voda, ki bodo podobno delo opravljali 

do junija letos, ko jih bodo zamenjali izvidniki 

iz 20. MOTB. 

Izvidniki 10. MOTB 

Pripadnik 1. brigade SV trenutno poveljuje SI- 

KON 22 v BiH, jaz pa sem bil v okviru SIKON 

21 v BiH poveljnik nacionalnega podpornega 

elementa (NPE). Pripadniki 21. kontingenta v 

BiH smo od septembra 2008 do marca 2009 

delovali v poveljstvu Nata in EUFOR, v skupinah 

za povezavo (SzP), v nacionalni obveščevalni 

celici (NOC) in NPE. 

NPE je enota, ki zagotavlja podporo delovanju 

slovenskega kontingenta, prav od tega 

delovanja pa je odvisno, ali bo kontingent kot 

celota uspešno opravil naloge. Kakovost delovanja 

lahko dosežemo predvsem z izborom 

dobrega kadra, ki ga, glede na moje dosedanje 

izkušnje, v 1. brigadi ne manjka. NPE v BiH 

sestavljajo štirje pripadniki, in sicer poveljnik 

NPE, njegov namestnik, ki je hkrati tudi častnik 

za povezavo z letalstvom, referent za 

operativno-logistične zadeve ter referent za 

PRVI 17

Fotografija: desetnik Robert Cotič 

Vaja Sokol II 

Pogled nazaj – na vodstvo vaje 

S strokovnega vidika je bilo o vaji že precej 

povedano in napisano. Zato v nadaljevanju 

nekaj ljudskega. 

Po takšni aktivnosti se človek počuti izpraznjen in 

izpet. Potrebuješ novo hrano, izzive in nadgradnjo 

doseženega. Preprosto ne znaš objektivno oceniti 

in ovrednotiti naporov in dosežkov, sebe ter ljudi, 

ki jih vodiš. 

Začetek je najtežji. Spoprijemanje z nalogo, ki ti 

zbuja dvome o tvojih sposobnostih in sposobnostih 

štaba, ali smo to optimalno, z razpoložljivimi 

viri in v razpoložljivem času, sposobni dobro opraviti. 

Dvomi vodijo v miselne blokade, ki ljudem 

preprečujejo realni optimizem pri doseganju cilja. 

Vendar pa, ko enkrat kritična masa premaga to miselno 

blokado, potegne »voz« in stvari so iz dneva 

v dan bolj optimistične. Sam se znajdeš v vlogi, da 

moraš biti sposoben nenehno priganjati, motivirati, 

amortizirati nezadovoljstvo, absorbirati pomanjkljivosti 

v sistemu nagrajevanja, iskati kompromise 

med mogočim in zahtevanim ter biti korak pred 

drugimi – vse do mej frustracijske tolerance sebe 

in ljudi, s katerimi delaš in živiš. 

Na koncu pride tisto najlepše, za kar se splača 

med načrtovanjem trdo delati, to sta uspeh enote 

kot celote in spoznanje, da so ljudje v štabu in 

enotah razumeli svoje naloge in odgovornosti ter 

da aktivnosti enot potekajo bolj ali manj skladno s 

tistim, kar je bilo načrtovano in usklajevano – zavidanja 

vredno. Kot je normalno in pričakovano 

za tako veliko in zapleteno aktivnost, se zgodi tudi 

t. i. FUBAR*. Bilo jih je nekaj, vendar smo jih sproti 

kar dobro in sorazmerno neboleče premagali in 

obvozili. 

V vajo je bil vpet le en del poveljstva, medtem ko je 

drugi skrbel, da je vse redno delo v 1. brigadi normalno 

potekalo. Treba je poudariti, da brez ljudi, ki 

so delali v enem ali drugem delu poveljstva, tega izziva 

ne bi zmogli. Če lahko rečemo, da je bila ta vaja 

uspeh – potem je bil to uspeh celotnega poveljstva. 

Lahko bi rekel, da je štab s to vajo opravil temeljit 

preizkus prenašanja stresa in timskega dela. 

Rezultati so pokazali, da smo vsaj pri tem pripravljeni, 

da kot poveljstvo delujemo na OKO. Jasno 

je, da nam primanjkuje strokovnega znanja, kar 

bomo skušali v prihodnjem obdobju vsaj delno 

nadomestiti. Še vedno pa imamo srce, dušo in 

pozitivno miselnost zmagovalcev, kar je po mojem 

mnenju najpomembnejše. 

Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem enotam, 

poveljstvom in posameznikom v SV, ki so s svojim 

delom in iniciativnostjo prispevali svoj delež 

k uspešno opravljeni vaji Sokol II, ki bo zanesljivo 

imela zgodovinsko vrednost v razvoju SV in se je 

bodo ljudje še dolgo spominjali. Hvala, vidimo se 

v »naslednji vojni«. 

Major Franc Kalič 

*FUBAR: To je beseda oziroma kratica, ki v danem 

trenutku označuje edino mogočo, objektivno in racionalno 

razlago za nekaj, kar gre narobe in česar 

ob načrtovanju upravljanja tveganj ni bilo mogoče 

predvideti. 

18 PRVI

Pogled v zakulisje – »Mac Gayver Unit« 

Večina pripadnikov 1. brigade, ki so sodelovali 

na vaji Sokol II v »mali Ameriki«, se spominja 

vaje samo po mukotrpnem, 12-urnem 

premiku, polnih hišah, nizkih temperaturah, 

ameriški hrani … strganih šotorih, poledeneli 

bazi … popolni zmagi nad sovragom, ko je 

železo iz naših cevi dan za dnem stresalo in 

prekopavalo nemško zemljo. Ko ni bilo več 

kamna na kamnu, so se bojevniki prelevili 

v mirovnike in osvojili »harts and mainds of 

locals« … 

Pa poglejmo v zakulisje. Ko smo sokoli napadali 

madžarske poljane, se je govorilo o neki Nemčiji, 

da imajo tam poligon za preverjanje, da smo 

dobrodošli … Prva slovenska enota na vadišču so 

bili kleščmani, ki so se pripravljali na Isaf. Ker pa 

v brigadi hočemo »vedno več in bolje«, je prišlo do 

odločitve, da v »mali Ameriki« preverimo tudi viteze. 

Sledili so sokoli oziroma Lahka bataljonska 

bojna skupina (LBBSk). 

Formula je bila preprosta, kar smo naredili za 

30 PAX*, bomo VEČ in BOLJE za 300 PAX! Ta 

matematika zdrži nekaj časa, ko pa se pogovarjamo 

o 1200 PAX, ko potrebujemo malo več kot 

le »linearno interpolacijo po metodi koloradskega 

hrošča«. 

V fazi štabnih obravnav smo potrdili, da organizacija, 

narisana na listu papirja, in zmogljivost 

logistike, ki naj bi podpirali LBBSk, še zdaleč ne 

dosegata načrtovanega. Rešitev je le enota »Mac 

Gayver!« 

Na stenah so se pojavljali obrisi načrtov. Strelivo 

bo naše, tako da ni težav. Vzdrževalce bomo peljali 

s seboj, sicer pa gremo v deželo Mercedesove 

zvezde in niti ne more biti težav. Hrano in gorivo 

zagotovijo Američani. Naši medicinci bodo poskrbeli 

za naše fizično zdravje. Ves oklep bomo dali 

na težke tovornjake, druga oprema pa samohodno 

v konvojih proti Nemčiji … Preprosto. Glavno 

idejo, izračune potreb po oskrbi, vzdrževanju, saniteti 

in nastanitvi smo predstavili v power pointu. 

Spisali smo kup tabel in zahtevkov, šli smo na 

pravo konferenco za vajo Sokol II … 

Ne, ne, ni bilo tako preprosto!!! 

Prva ovira: združiti mravljo in sokola je na prvi 

pogled neizvedljivo! Po opravljenih mediacijah so 

mravljici začela poganjati krila in sokol si je z njo 

delil nebo. 

Prek naših vojaških atašejev v Avstriji in Nemčiji 

smo začeli pogovore o možnosti prehoda vojaške 

opreme, streliva in oborožitve ter 1200 zelo motiviranih 

pripadnikov LBBSk čez njegovo ozemlje. 

Za prehod ozemlja je bila potrebna odobritev lepe 

vrste nemških in avstrijskih ministrstev, da smo 

končno prišli do obljubljene »male Amerike«. 

Glede na naše deficite v opremi in ljudstvu v »Mac 

Gayver Troop de elite« je bil narejen zaključni načrt. 

Hrano zagotavljajo Američani (kljub temu, da 

smo v EU, zapademo pod različne veterinarske 

preglede, soglasja za prevoz prehrane), za male 

priboljške ob nacionalnih dnevih pa se artikli v 

omejenih količinah dobijo tudi lokalno. Lokalna 

dobava potrošnega materiala je mogoča tudi v 

PX – našli smo rešitev, pri kateri blagajni oziroma 

s kakšnim nasmehom lahko opravimo nakup za 

»offical use«. 

Gorivo, nova mora! Nato in naši ameriški zavezniki 

se vozijo na kerozin, mi pa, kot da še nimamo 

dovolj težav, smo na bencinu in dizlu; dobro, da nismo 

še na plinu … khm, napaka pa je, da so naše 

kuhinje na plin. Dogovor: nemška vojska bo dobavila 

dizel, Američani bencin, lokalci plin in rešitev je 

na dlani. Tri dni pred božičem pa končni odgovor – 

za dizel ni težav, bencin ne gre. Kaj pa je to, saj nekaj 

100K litrov lahko dobiš vsepovsod. Poskusimo 

pri lokalcih, pa ne gre. Bilo je upanje, da smo na 

silvestrovo že zmagali, pa mi je gospod v nemški 

angleščini, takoj ko sem zdrdral, da smo SV in da 

prihajamo v Nemčijo zemljo obračat, dejal, da žal 

res ne gre …, verjetno se je spomnil, da se je film 

še ne tako dolgo nazaj vrtel v drugo smer. Rešitev: 

nihče drug kot »striček Sam«. 

Namestitev je dogovorjena, oprema najeta, pogodbe 

spisane, ekologija upoštevana, smeti 

pripravljene za reciklažo, lokalni servisni mreži 

Renaulta in Mercedesa alarmirani, klinični center 

v Regensburgu pripravljen na sprejem in dozidavo 

še enega krila iz participacije sokolov, konvoji 

pripravljeni … 

Držimo fige, da na spiskih ljudi, oborožitve, streliva, 

vozil ter druge opreme ni kašne napake oziroma 

da so pravi obrazci poslani na pravi naslov, 

da načrti premikov držijo … Potem pa čakanje, 

približuje se božič, pa nič … pa zazvoni telefon: 

»Herr …« ... »Ne, ne gospod, če odprete zavihek na 

tabeli, se vidi strelivo.« »Ja … OK … No problem.« 

Končno dobimo soglasje, da sploh lahko gremo 

v Nemčijo. Vsi so »požegnali« vse, razen enega 

lokalnega šerifa na bavarskem okrožju, ki pa 

meni, da ne bi bilo dobro, če bi med praznikom 

treh kraljev neka armada s »pancerji« vozila po 

avtocesti. Minili so prazniki, motorji so zarohneli, 

zdaj pa gremo … A za »Mac Gayver troop de elite« 

so se že začeli novi izzivi … 

Stotnik Robert Slak 

* PAX: v ameriškem vojaškem žargonu se ta beseda 

pogosto uporablja kot oznaka za osebo. 

Vaja Sokol II 


PRVI 19

Pogled z druge strani – kaj smo delali »vadbenci« 

Vaja Sokol II 

Na začetku leta 2008 je bila organizacija 

projekta LBBSk v polnem razmahu. Formacije 

so bile znane. Hrbtenico bo tvoril 10. 

MOTB, dodane mu bodo različne enote SV: 

vod RKBO, vod bojnega inženirstva, vod 

zvez, lahki raketni vod ZO, skupina za psihološko 

delovanje, vod za neposredno obveščevalno 

podporo, oddelek VP, skupina za 

nadzor prometa, skupina CIMIC, vse skupaj 

pa naj bi podpirala prva logistična četa 670. 

LOGB. Kmalu sta bila znana tudi čas in kraj 

prvega skupnega usposabljanja – jesen 

2008, Poček. 

Obvezno preverjanje sposobnosti skupnega 

delovanja teh enot pa je bilo iz različnih vzrokov 

kar nekaj časa neznanka. Na koncu se je zadeva 

razjasnila: ugotavljanje pripravljenosti po metodi 

preizkusa LBBSk bo potekalo v Nemčiji, januarja 

2009. V istem času bo LBBSk opravila taktično 

vajo z bojnim streljanjem (TVBS). Ker pa 10. 

MOTB leta 2009 zagotavlja tudi dve rotaciji za SI- 

KON Kfor, bomo v Nemčiji preverili še usposobljenost 

teh dveh rotacij. Skratka, pred nami je bilo 

veliko nalog in vedel sem, da novoletni prazniki 

ne bodo mirni. 

Logistični premiki v Hohenfels so se začeli že 4. 

januarja. Glavnina je prišla nekaj dni pozneje in 

takoj začela uresničevati naloge. Načrti na papirju 

so bili jasni. A vojaki vemo, da vsak načrt zdrži 

samo, dokler se ne sreča s stvarnostjo. Tu ni bilo 

nič drugače. Različne omejitve strelišč in obiski 

iz Slovenije so ponovno narekovali improvizacijo. 

Nič novega. Edina stalnica so spremembe! Cilji 

so nam bili jasni, pot smo pač spremenili in cilji 

so bili doseženi! Opravljena je bila taktična vaja 

LBBSk, na kateri »se niso streljalali baloni«. Poveljstvo 

sil je ugotovilo, da je LBBSk sposobna bojno 

delovati. A časa za slavje ni bilo! Naslednja postaja 

je bil Grafenwehr. 

LBBSk se je preoblikovala v Kfor, nekaj modulov 

je odšlo domov, nekaj pa jih je sprejelo nehvaležno, 

vendar zelo zahtevno in pomembno nalogo: 

biti nazančevalec. Iz suhih toplih nastanitvenih 

objektov smo se preselili v mokre, blatne, mrzle, 

raztrgane šotore. Vendar je bila motivacija visoka 

in nič nas ni moglo ustaviti. Vojaki in logistika so 

»pljunili v roke«! Šotori so bili kmalu pokrpani, suhi 

in topli. Tako ali tako so večino dneva samevali, 

saj je bilo usposabljanje intenzivno in celodnevno. 

Dnevi so minevali hitro in vsak dan znova smo 

si dokazali, da znamo in zmoremo. Cilj je bil dosežen: 

dokazali smo usposobljenost za opravljanje 

nalog v Kforju. Časa za proslavljanje tudi zdaj ni 

bilo. Čakal nas je še zahteven premik domov, velikega 

dela enote pa še naprej na Kosovo. 

Mogoče se komu zdi, da so bile te naloge preproste 

in da je bilo samoumevno, da nam bo uspelo. 

Pa ni bilo tako. Treba je bilo veliko dela, usklajevanja, 

sestankov, usposabljanja, načrtovanja in 

ne na koncu – veliko požrtvovalnosti vseh, ki so v 

tej »odisejadi« sodelovali. Od najvišjega častnika 

do zadnjega vojaka strelca. Sam sem bil ves čas 

prepričan, da nam bo uspelo. Nisem pa si znal 

predstavljati, kako. Tveganj je bilo namreč veliko. 


Stvari, ki lahko gredo narobe, je bilo ogromno. Pa 

vendarle nam je ponovno uspelo nekaj, kar je bilo 

na začetku videti skoraj nemogoče. In na koncu, 

ko sem si prižgal cigaro in spil konjak, sem se 

spomnil besed podpolkovnika Škerbinca, načelnika 

štaba PSSV, ki je v prvih fazah razvoja dejal: 

»V LBBSk smo zbrali najboljše, kar SV premore. 

Enote in posameznike, ki imajo največ znanja in 

izkušenj. Ne more in ne sme nam spodleteti!« Res 

nam je uspelo, a pot je bila zelo »trnova«. 

Stotnik Gregor Vodeb 

Vtis nadporočnika Klemna 

Mijatova, častnika za povezavo 

Takoj po prihodu na vadišče sem se priključil 

ameriškemu poveljstvu, ki je delovalo kot 

nadrejeno poveljstvo 10. MOTB. Na začetku 

so imeli Američani kar nekaj težav, da so me 

vključili v svoje poveljstvo, saj se je zapletlo 

pri dostopu do podatkov in vstopu v združeni 

operativni center. Po posredovanju njihovih 

opazovalcev in nadzornikov (observer/controler) 

so to birokratsko težavo premagali in 

me popolnoma vključili v svoje poveljstvo. 

Vaja je trajala od 29. januarja do 11. februarja, 

ko so preverili delovanje brigade in s tem tudi 

10. MOTB v postopkih delovanja v operacijah 

kriznega odzivanja. Kot častnik za povezavo 

sem skrbel za neprekinjen pretok informacij 

med poveljstvom ameriške brigade in našim 

bataljonom. Izkušnje, ki sem jih pridobil na 

tej vaji, so dragocene tudi zato, ker sem dobil 

vpogled v delovanje ameriške brigade, ki trenutno 

deluje v Kforju v sosednjem sektorju. 

20 PRVI

Vaja Sokol II 

Utrinki z vaje Sokol II 

Fotografije: desetnik Robert Cotič 

PRVI 21

Naše enote – POV. 1. BR 

S-3: STOTNIK 

IGOR ŠEPEC 

Sem stotnik Igor Šepec, glavni operativec 

brigade. Štejem že 4 x 10 pomladi 

in še kakšno zraven. Vzgajan v 

Litiji, kjer s svojo ženo, 14-letno hčerko 

Niko in 11-letnim sinom Lovrom 

živim še danes. Po vojaškem roku 

v jugoslovanski armadi sem delal v 

gradbeništvu kot nadzornik vrtalnominerskih 

del. Sem veteran vojne za 

Slovenijo in moja delovna doba v SV 

je že presegla mejo polnoletnosti. V 

tem času sem si pridobil bogate strokovne in mednarodne izkušnje na vseh 

področjih delovanja SV ter opravil nemalo vojaških usposabljanj in izobraževanj. 

Trenutno končujem višji štabni tečaj za častnike v RS in podiplomski študij 

menedžmenta, ki ga nameravam končati letos poleti. Za konec moje operativno 

geslo, ki da vsem misliti, včasih tudi meni: »Voditelj mora biti dovolj blizu ljudem, 

da je z njimi povezan, a tudi dovolj stran, da jih lahko spodbuja …« 

S-4: STOTNIK 

ROBERT SLAK (v. d.) 

Sem stotnik Robert Slak, štejem 38 

»pomladi«, sicer sivi lasje kažejo 

drugače, a to je pač prekletstvo »logija«. 

Poročen, in glej zlomka, med 

tereni, misijami ter vajami se je našel 

čas tudi za otroke. Po izobrazbi 

strojnik, tako da sta mi hrup motorjev 

in vonj po gorivu čista nirvana. 

Vojaško pot sem začel v Šoli za častnike 

vojnih enot, ker se mi je zdela 

zmagovalna kombinacija združiti 

strojništvo z vojsko – začel sem delati v takratnem Tehničnem zavodu. Ker 

pa je bila vojaška komponenta v zavodu nekako slabo zastopana, sem si 

omislil, da bi šel med »bojne logiste« 10. MOTB – najlepša in najbolj razburljiva 

leta!!! Sokoli – nebo je meja! Misije so izziv samo, če si prvi, kar se mi je 

dvakrat tudi posrečilo. Logistika »malih enot v visoki intenziteti bojevanja« je 

prerasla v resne izzive brigadne logistike. Moto: »Supplay or die!« 

Načelniki sektorjev 

poveljstva 1. brigade SV 

Tokrat vam na ogled postavljamo sektorske vodje poveljstva 1. brigade. 

Preberite, kako se vam predstavljajo vaši veliki štabni bojevniki. 

S-1: STOTNIK 

JOŽEF KOŠČAK 

Sem stotnik Jožef Koščak, rojen 

pred več kot 47 leti v delavski družini, 

v kateri so bila dopoldanska dela 

v tovarni in popoldanska domača 

opravila na zemlji najpomembnejša. 

Leta 1982 sem med služenjem 

vojaškega roka končal šolo za rezervne 

častnike ter pozneje nadaljeval 

redno šolanje. Ves mladostni 

čas sem preživel v atletskih vrstah, 

bil sem tudi večkratni jugoslovanski 

državni reprezentant. V zakonskem stanu sem več kot petnajst let. Imam 

dva otroka. Leta 1991 sem sodeloval v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, 

v takratni TO Ruše. Leta 1993 sem se kot mlad in zagnan častnik, po poklicu 

inženir, zaposlil v SV, in sicer kot poveljnik izvidniškega voda ter pozneje 

kot poveljnik poveljniške čete v 74. OKMB. To so bili lepi časi. Takrat sem 

na predlog tedanjega poveljnika polkovnika Friderika Škamleca zajadral v 

kadrovske vode. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem lahko rekel: »Zdaj 

pa poznam vse delo kadrovika v bataljonu.« Leta 2006 sem se prepeljal čez 

trojanske hribe za kadrovika v poveljstvo 1. brigade, kjer sem leto pozneje postal 

načelnik S-1. Pogosto nam je težko, vendar nas pri vsakodnevnih novih 

izzivih vodi slogan: »Kjer je volja, tam je tudi pot.« 

S-2: STOTNICA 

ANUŠKA LISEC GRAS 

Sem stotnica Anuška Lisec Gras, 

vse, kar je povezano z mano pa 

se je začelo septembra 1972 v 

porodnišnici Brežice. Šolanje sem 

končala na FDV kot diplomirana 

sociologinja, smer kadrovski menedžment. 

Idejo in željo po zaposlitvi 

v Slovenski vojski sem dobila ob 

poslušanju sostanovalcev v študentskem 

domu, študentov obramboslovja. 

Navdušili so me njihove 

burne razprave o reševanju svetovnih konfliktov in zemljevidi z variantami 

delovanja na stenah. Leta 1997 sem se tako res zaposlila v takrat po ognjeni 

moči najmočnejši enoti SV, v 24. oklepno-mehaniziranem bataljonu, in sicer 

na dolžnosti načelnice kadrovskega oddelka. Načelovanje »enki« sem 

nadaljevala v 10. MOTB in leta 2005 presedlala en »S višje« v S-2, zdaj sem 

tu, vaša stalna in dobra vest. Vojaško izšolana do štabne ravni doma in v 

tujini. Čas, ki sem ga preživela v tujini, je pustil svoj pečat. Na treh operacijah 

kriznega odzivanja sem pridobivala izkušnje, »čez lužo« pa znanje in ljubezen. 

Poročena z možem, po imenu Sam, s katerim čez teden premagujeva 

ljubljansko gnečo, ob koncih tedna pa uživava v čarih Dolenjske. Moj delovno-življenjski 

moto, ki vedno lahko le koristi: »Kdor vpraša, ne zaide.« 

22 PRVI

S-5: STOTNIK 

MARKO MALJEVAC (v. d.) 

Sem stotnik Marko Maljevac, rojen 

pred več kot štiridesetimi leti. V zakonskem 

stanu sem več kot dvajset 

let, kar pomeni neprecenljivo 

zalogo izkušenj v individualnih veščinah 

(premikanje na bojišču, maskiranje 

...) in kolektivnih nalogah 

(izvidovanje naseljenega območja, 

vstop v objekt in čiščenje prostora, 

nadzor in/ali podpora z ognjem ...). 

Taktika je samoumevna pri opravljanju 

vseh nalog in dejavnosti in jo prilagajam trenutnim razmeram na 

»terenu«. Nehote sem ob tem pridobil tudi VED za nekatere specialne veščine, 

kot je npr. telefonsko bojevanje ... Svoj pečat pa sta pustili tudi dobri dve 

leti dela v mednarodnem okolju (na misijah). Civilno-vojaško sodelovanje je 

zame nov izziv. Razum raste, se bogati in se stara, srce pa ostane vedno 

deček! Alora: »Z malo dobre volje ni ovir!« 

S-6: STOTNIK 

ALEŠ LESJAK 

Sem stotnik Aleš Lesjak, rojen leta 

1973 v Celju. Živim v zunajzakonski 

skupnosti in imam desetletno hčerko. 

Sem zanesljiv, vztrajen, lojalen 

in prilagodljiv. Po izobrazbi sem 

diplomirani inženir elektrotehnike. 

V SV sem zaposlen od leta 1998. Po 

končanem pripravništvu in častniški 

šoli sem postal poveljnik voda 

zvez v 20. MOTB in nadaljeval po 

strokovni poti na različnih dolžnostih, 

do načelnika S-6 v poveljstvu 1. brigade. Leta 2007 sem končal štabno 

šolanje častnic in častnikov SV, smer zveze in informatika. Imam tudi veliko 

izkušenj z mednarodnih in večjih domačih vojaških vaj. V prostem času se 

rekreativno športno udejstvujem (tek, kolesarjenje). Sem tudi prostovoljni 

gasilec. V različni literaturi in na spletu rad prebiram in odkrivam dosežke in 

novosti na področjih telekomunikacij, informatike in elektrotehnike nasploh. 

Eno izmed naših gesel je: »Brez zveze je vse brez zveze!« 

Naše enote – POV. 1. BR 

Uspešno končana taktična štabna vaja Trutamora 

Zadnji teden maja je v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani 

potekala petdnevna štabna vaja Trutamora. To je bila vaja 

štabnega procesa dela za pripadnike poveljstva 1. brigade. 

Namen štabne vaje je bil v učnem okolju postopoma usposobiti člane 

poveljstva 1. brigade za štabni proces sprejemanja odločitev in organizacijo 

dela na poveljniškem mestu ter praktično preveriti ustreznost osnutka 

TSOP za PINK. Vadbeni scenarij je temeljil na stvarnem ukazu za delovanje 

divizijske ravni v konkretni mednarodni operaciji. Iz tega ukaza so 

pripadniki poveljstva brigade s koraki štabnega dela izluščili svoje naloge 

in oblikovali brigadno varianto delovanja. Vaja je potekala po sistemu 

ameriškega vojaškega procesa sprejemanja odločitev, deloma tudi v 

angleškem jeziku. 

Vajo, ki je potekala v taktičnem operativnem poveljstvu v vojašnici, si je zadnji 

dan ogledal tudi načelnik Generalštaba SV generalmajor mag. Alojz 

Šteiner, ki je ob tem dejal: »Vsem pripadnicam in pripadnikom 1. brigade 

SV, ki ste sodelovali na vaji, čestitam za odlično opravljeno delo. Načrtovanje 

in izvajanje vaj je pomembno, izkušnje, ki jih pridobivate na vajah, pa 

vam bodo v pomoč takrat, ko se boste znašli v realni situaciji.« 

Simbolika doseganja končnih operativnih zmogljivosti 

poveljstva 1. brigade SV 

Ker so vse dobre stvari tri, si je tudi poveljstvo 1. brigade zamislilo doseganje 

svojih končnih operativnih zmogljivosti v treh korakih. Prvi korak je 

bila marca študijska vaja Vesna. Poveljstvu je služila kot prebujenje (upoštevajoč 

simbolni pomen imena) v novo nalogo, nov izziv. Z njo so naredili 

načrt preseka doseganja končnih operativnih zmogljivosti in oblikovali 

poslanstvo ter seznam bistvenih nalog poveljstva 1. brigade. 

Sledila je Trutamora. To je star obrambni znak v obliki 

pentagrama, ki so ga Slovenci slikali na čelne strani 

zibk, da bi obvarovali novega člana občestva pred 

moro (trutto). Analogno simboliki poskuša poveljstvo 

brigade z vajo položiti temelje novemu načinu štabnega 

dela, da bi se lahko s poznavanjem svojih ciljev in 

nalog ubranila muk kaotičnega iskanja identitete. 

Vaja Salamander je zadnji del v trojčku vaj, ki se bo predvidoma 

zgodil letos jeseni. Kaj je namen vaje, na kratko 

opiše simbolika, skrita v njenem imenu. 

Simbolno je salamander nekakšen triton, za katerega 

velja prepričanje, da lahko živi v ognju, ne da bi zgorel. 

In nasprotno, da s svojo nenavadno hladnostjo ugasi ogenj. Z enim 

stavkom: »Ni ovire, ki bi 1. brigadi in njenim vlečnim konjem preprečila 

napredovanje!« 

PRVI 23

Naše enote – 10. MOTB 

10. MOTB 

Zgodba o uspehu in »profesionalizmu« vojaka Slovenske vojske. Od 

svojih začetkov v Logatcu, kot 10. bataljon za mednarodno sodelovanje, 

je imel bataljon vodilno vlogo pri razvoju Slovenske vojske. 

Začetki v Logatcu so bili naporni. Enota je štela le kakih 30 pripadnikov 

in bila opremljena le z osnovnimi materialno-tehničnimi sredstvi. Od 

leta 1996 do danes je 10. MOTB prehodil trnovo pot uspeha, na kateri 

je bilo veliko padcev in vzponov. Končni dosežek je bil prvi bataljon SV, 

potrjen in uveljavljen skladno z Natovimi standardi. 

Pripadniki 74. MOTB se trenutno soočamo s podobnimi izzivi, kot jih 

je imel 10. MOTB ob svojih začetkih. Uvajanje novih vozil SKOV 8 X 8, 

sprejemanje novih materialno-tehničnih sredstev in še bi lahko naštevali. 

Tudi naš bataljon ima občutke, da nam gre preveč stvari narobe, da 

potekajo prepočasi in morda celo v napačni smeri. 

Zato je vsaka slaba ali dobra izkušnja, ki jo je pridobil 10. MOTB na svoji 

prehojeni poti, dobrodošla tudi nam, pripadnikom 74. MOTB. 

Pripadnik 10. MOTB živi pravo vojaško življenje in poskuša vedno doseči 

več in bolje, spoštujmo jih. 

Vsem pripadnikom 10. MOTB lahko namenim le besede: 

»Zvestoba, čast, pogum!« 

Štabni vodnik Danijel Kovač 

Znak 10. MOTB 

na misiji 

Kfor 2007 

Aktivnosti 10. MOTB 

Od izdaje zadnjega glasila Prvi je imel 10. MOTB izredno zahtevno 

nalogo. Kot nosilna enota lahke bataljonske bojne skupine (LBBSk) 

omejenih zmogljivosti je moral opraviti taktične vaje z bojnim streljanjem 

(TVBS), ugotavljanje pripravljenosti po metodologiji CREVAL 

(Combat readiness evaluation) za pridobitev certifikata o usposobljenosti 

glede na poslanstvo enote in njene bistvene naloge ter certifikat 

o usposobljenosti za opravljanje nalog v OKO. Navedeno smo 

opravili na vadiščih Grafenwoehr in Hohenfels v Nemčiji. 

Vaja, poimenovana Sokol II, se je začela z ukazom za izvedbo in vadbenim 

ukazom, ki ju je izdala 1. brigada, ter ugotavljanjem pripravljenosti PSSV, in 

sicer konec novembra in na začetku decembra. Nato je 10. MOTB, okrepljen 

z moduli, začel priprave in načrtovanje za izvedbo vaje Sokol II. Načrtovanje 

je bilo za poveljstvo 10. MOTB precej zahtevno, upoštevajoč količino operativnih 

in logističnih nalog ter hkratno načrtovanje za leto 2009. 24. decembra 

so bili vsi konvoji postrojeni in pripravljeni na premik v Nemčijo, poveljnik 

LBBSk pa je poročal poveljniku 1. brigade, da je LBBSk pripravljena na izvedbo 

naloge. Vajo smo uspešno končali 11. februarja. Skupna ocena ameriških 

opazovalcev in nadzornikov, skupine imenovane Grizli (Observer and controller 

team Grizzly), je bila zelo pozitivna, z ugotovitvijo, da smo bili najmanj 

enakovredni ameriškima bojnima skupinama, ki sta se hkrati z nami preverjali 

znotraj ameriške brigade. Po zaključku, analizah in visokih obiskih ni bilo 

časa za počitek. Sledili so takojšnje pakiranje tehnike in moštva ter premiki v 

domovino, od koder so nekateri naši pripadniki po nekaj dneh kot predhodni 

element že odpotovali na misijo Kfor na Kosovo. Zadnji so se z vaje vrnili v 

domovino 18. februarja, zadnji kontingent vojakov za Kfor 19 pa je v bazo v 

Peći prispel 28. februarja. 

Od takrat 10. MOTB ni počival. Pol smo jih »poslali po svetu«, tisti, ki smo 

ostali doma, pa smo že aprila opravili dodatno vojaško izobraževanje in 

usposabljanje za voznike LKOV Valuk in namerilce na M2 in GMG. S 24. VTP 

smo sodelovali tudi na vaji Alfa 2009. Začeli smo prva terenska usposabljanja 

po »Sokolu«, najprej 2. čete na Počku. Težiščne teme usposabljanja so 

bile patruljiranje, postavitev patruljne baze in zbirnega rajona, izvidovanje 

območja, urjenje oddelčnih in vodnih bojnih postopkov. Drugo četo je zamenjala 

minometna, ki je na Počku opravila priprave na streljanje in streljanje z 

minometi 120 mm ter nočni pohod. 

Četrtega maja smo začeli priprave za odhod na Kosovo v SIKON 20 Kfor. 

Posebnost tega kontingenta je v tem, da gre na operacijo tudi 39 pripadnikov 

PPRS. Junija imamo skupinske priprave za delovanje v območju odgovornosti. 

Pripravljenost za delovanje pa bomo najprej pokazali v poveljstvu bojne 

skupine, in sicer že v začetku julija, ko nas bo poveljstvo 1. brigade preverjalo 

in ocenjevalo v Murski Soboti. 

Temu lahko dodamo tudi številne naloge sodelovanja s civilnimi ustanovami, 

gardne naloge, udejstvovanje v promocijskih aktivnostih in še bi se našlo. 

Skratka, v 10. MOTB ne moremo reči, da se nam nič ne dogaja (samo malo 

spodbude potrebujemo, da to povemo)! Nadporočnik Jure Rosulnik 

24 PRVI

Na tečaju varne vožnje 

V sklopu priprav na operacije kriznega odzivanja se je 50 pripadnikov 

10. MOTB udeležilo usposabljanja za varno vožnjo. Usposabljanje je potekalo 

v sodelovanju z AMZS in na njihovem novem poligonu za trening 

varne vožnje na Vranskem. Poligon je sodobno zasnovan in opremljen ter 

omogoča usposabljanje na vrhunski ravni. Trening varne vožnje so vodili 

inštruktorji SV pod mentorstvom in s pomočjo inštruktorjev AMZS. Usposabljanje 

je potekalo s terenskimi in tovornimi vozili ter LKOV Valuk. Vsi, ki so 

opravljali trening, so postavljeni na formacijske dolžnosti voznikov oziroma 

za opravljanje službe vsak dan uporabljajo ta vozila. Trening je sestavljen 

iz teoretičnega dela in osmih različnih vaj (vožnja v slalomu, zaviranje na 

spolzki in kombinirani podlagi, izogibanje oviri brez zaviranja in z zaviranjem 

po ravnini in po klancu, vožnja v ovinek in reakcija ob odnašanju prednjega 

ali zadnjega dela vozila). Usposabljanje traja en dan in je primerljivo z osnovnim 

tečajem varne vožnje vozil B- in C-kategorije. 

Na koncu so bili z usposabljanjem zadovoljni vsi. Upamo, da bodo udeleženci 

pridobljeno znanje s pridom uporabljali tako med opravljanjem službenih 

nalog in dolžnosti kot tudi v zasebnem življenju. 


Dan bataljona praznovali 

na dveh lokacijah 

Pripadniki 10. bataljona so dan enote počastili z bataljonskim tekom pred jutranjim 

dvigom zastave in nato priredili vojaško slovesnost, na kateri so povišanim 

vojakom podelili čine, zaslužnim pa priznanja enote. 257 pripadnic in 

pripadnikov, ki so na Kosovu, je nagovoril poveljnik bataljona, podpolkovnik 

Pavel Jereb, ki je v svojem govoru zbrane spomnil na uspešno trinajstletno 

zgodovino enote in poudaril pomen vrlin posameznikov in kohezivnosti enote. 

Pripadniki 10. MOTB, ki delo opravljajo v Sloveniji, so praznovali dan enote 

z namestnikom poveljnika bataljona, stotnikom Gregorjem Vodebom v Vojašnici 

Franca Rozmana Staneta, kjer se pripravljajo na avgustovski prevzem 

obveznosti v silah Kfor. 

Avstrijski kadeti na praksi 

Maja so trije avstrijski kadeti opravljali delovno prakso v minometni četi 

10. motoriziranega bataljona. Vsi trije so bili kandidati za častnike Terezijanske 

vojaške akademije. Trenutno so slušatelji tretjega letnika akademije 

in opravljajo specializacijo za častnike v izvidniških enotah avstrijske 

vojske. So izurjeni artilerijski izvidniki, zato so se hitro znašli tudi pri delu 

z minometi. Med prakso so spremljali delo bataljona pri pripravah za napotitev 

v operacijo kriznega odzivanja na Kosovu. Udeležili so se streljanja 

z bataljonsko oborožitvijo in sodelovali na taktičnem pohodu z izvidovanjem 

naseljenega območja ter pri drugih dejavnostih minometne čete. 

Kadete je sprejel tudi poveljnik 1. brigade brigadir mag. Bojan Pograjc ter 

jim zaželel veliko prijetnih doživetij ter novih izkušenj in znanja. 

PRVI 25


Predstavitev zdravstvenega voda 

Zdravstveni vod deluje v okviru poveljniško-logistične čete. Poveljnica 

voda je poročnica Martina Kobal. Vod je sestavljen iz štirih oddelkov, 

in sicer poveljniškega, evakuacijskega ter prvega in drugega oddelka. 

V vodu imamo lahka kolesna oklepna sanitetna vozila, nujna 

reševalna vozila Puch ter terenska vozila Tam 150. 

Glavna naloga zdravstvenega voda je skrb za zdravstveno oskrbo pripadnikov 

10. MOTB. Kadar vod ni na terenu, skrbi za pripadnike bataljona v 

vojašnici Franca Rozmana Staneta oziroma za nujno medicinsko pomoč. 

Na terenskih usposabljanjih je vod zadolžen za postavitev ROLE 1, s katerim 

opravlja zdravstvene naloge. Skrbi za evakuacijo poškodovanih s terena v 

ROLE 1, kjer jih oskrbijo, ob hujših poškodbah pa za transport v ROLE 2 oziroma 

v civilne zdravstvene ustanove. Vod ima še veliko drugih nalog, med katere 

spadajo sanitetne zagotovitve na streljanih, usposabljanje pripadnikov 

10. MOTB, streljanje, utrjevanje individualnih veščin, straža … 

Pripadniki voda se usposabljajo na za VED bolničarja, in sicer na različnih 

dodatnih usposabljanjih v okviru vojaške zdravstvene službe in v civilnih zdravstvenih 

ustanovah. Nekaj pripadnikov našega voda je sodelovalo na tečaju 

za Combat medic in na usposabljanju Instructor Training v ZDA. Vod je do zdaj 

sodeloval na vseh večjih vajah, na katerih so bile udeležene enote 1. brigade, 

eno leto pa je zagotavljal ROLE 1 na mirovni misiji Kfor v Peći na Kosovu. 

Trenutno je polovica pripadnikov zdravstvenega voda na misiji SIKON 19 Kfor, 

druga polovica pa se pripravlja in usposablja na odhod na misijo SIKON 20. 

Poddestnik Simon TASIČ 

Fotografiji: desetnik Robert Cotič 

Vod za oskrbo 

Vod za oskrbo je enota Poveljniško-logistične čete, katere naloga je 

zagotoviti razmere za delovanje poveljstva. Njegove naloge so načrtovanje, 

organiziranje in angažiranje lastnih sil in virov ter storitev 

zunanjih izvajalcev za mirnodobno logistično zagotovitev delovanja 

10. MOTB. 

V vodu za oskrbo imamo tri oddelke: 

– kuharski oddelek skrbi za vsakodnevno oskrbo s hladnimi obroki ter za pripravo 

hrane v terenskih razmerah delovanja, kadar so enote na večdnevnem 

usposabljanju zunaj svojih enot. V takšnih razmerah je treba zagotoviti 

zdravstveno neoporečno hrano, da ne ogrožamo zdravja posameznika. Pri 

pripravi hrane in živil je treba upoštevati načela HACCP (Hazard, Analysisi, 

Critical, Control, Point), ki govori o analizi tveganja in kritičnih kontrolnih 

točkah. Oddelek oskrbuje MOTB z avtocisternami za oskrbo s pitno in vodo 

za osebno higieno pripadnikov na večjih vajah; 

– transportni oddelek skrbi za organizirano, pravočasno in neprekinjeno 

načrtovanje ter opravljanje dežurne službe. Skrbi za opremljenost in organiziranost 

voznega parka, za postopke pri izvzemu vozil, uporabi, popolnjevanju 

ter za temeljno vzdrževanje vozil. Naloge oddelka so še skrb za 

racionalno uporabo prevoznih sredstev (centralizacija transporta), izdajo 

in prevzem potnih listin in dokumentacije vozil, vodenje evidence vzdrževanja 

motornih vozil, vodenje dnevnega pregleda uporabe motornih vozil ter 

zagotavljanje prevozov za potrebe motoriziranih čet; 

– oddelek SIMES, od katerega je odvisna bojna sposobnost 

10. MOTB. Naloga oddelka za oskrbo 

s strelivom in MES (minskoeksplozivnimi sredstvi) 

je podpora enotam 10. MOTB v napadnih in 

obrambnih ter vseh drugih operacijah, ki jih izvaja. 

Naloga oddelka je omogočiti varen in hiter premik streliva in 

MES k uporabnikom. Poleg streliva hranijo tudi orožje, ki mora biti 

ločeno od streliva. V oddelku na podlagi mesečnega načrta sprejmejo 

v skladišču naročeno strelivo, ki ga motorizirane čete v 

dogovorjenem času, na dan usposabljanja, dvignejo 

v skladišču ali pa jim ga dostavijo na vadišče. 

Poročnica Anita Sovič 

26 PRVI

670. POVLOGB za 20. MOTB 

Pisati o 20. motoriziranem bataljonu Slovenske vojske ni lahko. 

Saj je o njegovem nastanku, delu, usposobljenosti in predanosti 

Republiki Sloveniji bilo že veliko napisano. 

Nastal je takrat kot 1. pehotni bataljon Teritorialne obrambe Republike 

Slovenije. Točneje, osem dni pozneje. Ja, takrat se je začela nova doba 

za Teritorialno obrambo. Vsake tri mesece so v bojne bataljone prihajali 

naborniki iz učnega centra v Slovenski Bistrici in Ptuju. Pripadniki smo 

delali z zanosom, predvsem smo se vojaško izobraževali kar doma, saj je 

bilo v službi premalo časa. Naše takratno znanje je bilo zelo skromno, ob 

prebiranju predvsem srbohrvaške literature smo se spominjali, kako so 

nas učili v jugoslovanski armadi. Tako pridobljeno znanje smo prenašali 

na vojake. Takratni vojaki niso bili nič slabše usposobljeni, kot so sedanji 

poklicni vojaki. Zaradi razmer v svetu se je spremenila le uporaba sile. 

Vendar vse izhaja iz temeljev obrambe in napada. Pri usposabljanju vojakov 

smo zelo poudarjali domovinsko vzgojo. Vojake smo vozili na prizorišča 

bojev leta 1991. Ne vem, zakaj so ti obiski zamrli. Treba je vedeti, da 

ima Slovenska vojska korenine v Teritorialni obrambi in da so oboroženi 

spopadi leta 1991 del te zgodovine, ki je nikakor ne smemo pozabiti. 

Res je, da je v 20. motoriziranem bataljonu veliko pripadnikov, ki se teh 

časov zelo bežno spominjajo ali pa zanje sploh ne vedo. Spoštovani pripadniki 

20. motoriziranega bataljona, vi ste tisti, ki morate to tradicijo 

nadaljevati. Razen vas je na tem prostoru le še 74. motorizirani bataljon. 

Vaše korenine so v bojih za Šentilj, Štrihovec, Holmec, Radgono, Dravograd, 

Ormož, Kog, Ložnico in druge kraje na severovzhodu Slovenije. Iz 

vaše enote prihajajo pomembni visoki častniki Slovenske vojske. Med 

vami je precej pripadnikov, ki so leta 1991 postali borci – pravi bojevniki, 

na katere ste lahko ponosni. 

Leta 1995 sem v diplomski nalogi napisal: »Borec je pripadnik oborožene 

enote, ki je sposoben in pripravljen izpolniti ukaze nadrejenih, ravnati 

zbrano in pogumno ne glede na strahove, pri čemer mora zavestno opustiti 

osebne zadržke do streljanja. Položaj borca na fronti, ali bolje v bojnem 

stiku, je mešanica nevarnosti, samozaupanja in pripravljenosti na 

poškodbe in smrt.« Vojaki različno sprejmejo psihične napore ob prvem 

streljanju, pri tako imenovanem ognjenem krstu, ki ga omenjajo vsi borci; 

navadno je to čas ob zadolžitvi prvega bojnega streljanja in čas po prvem 

ukazu za streljanje. To so trenutki, ko se zaveš, da boš ubijal in da si lahko 

ubit. Vse drugo je že posledica ravnanja človeka kot socialne spužve, to 

je, da se prilagodi nenormalnim življenjskim okoliščinam in v njih ravna 

čim bolj normalno. Spoštovani pripadniki 20. motoriziranega bataljona, 

verjamem, da ste bojevniki, kar je pokazala vaša usposobljenost. Ognjenega 

krsta vam nikakor ne želim. Vendar, v tem času, ko je v svetu vedno 

več oboroženih konfliktov, lahko do tega trenutka tudi pride. Takrat se spomnite 

mojih besed in vedite, da ste na ta trenutek tudi pripravljeni. 

Kot pripadniki Slovenske vojske ste lahko ponosni na vso prehojeno in 

včasih z znojem zalito pot. Svojo usposobljenost ste pokazali na številnih 

vajah doma in v tujini, zato lahko s ponosom nosite svoj prepoznavni 

znak – grb grofov Vovberških. Pri nadaljnjem usposabljanju in delu vam 

pripadniki 670. POVLOGB želimo veliko delovnih uspehov v Sloveniji in 

v mednarodnih operacijah ter na misijah. Naše sodelovanje pa nadgrajujmo 

tako, kot smo ga do zdaj. Vedno, ko smo vas potrebovali, ste nam 

priskočili na pomoč. Zato se vam pripadniki 670. POVLOGB toplo zahvaljujemo. 

VEDNO PO NAJBOLJŠIH MOČEH. 

Major Jožef Grabušnik in vse mravljice 

Skupaj z ameriško vojsko 

na gorskem bojevanju 

20. MOTB bo skupaj s pripadniki 1-157. pehotnega bataljona ameriške 

vojske od 18. junija do 4. julija 2009 sodeloval na osrednjem 

letošnjem dogodku Slovenske vojske Mil to Mil, in sicer na mednarodni 

vaji Mountain strike 2009. Vaja, ki bo obsegala vsebine gorskega 

bojevanja, bo potekala na Pokljuki in v njeni okolici. 

Vajo, ki jo organizira 20. MOTB, bodo strokovno vodili inštruktorji Gorske šole 

SV. Aktivnosti so razdeljene v dva dela. V prvem se bodo pripadniki 20. MOTB 

in 1-157. pehotnega bataljona usposabljali v različnih individualnih in kolektivnih 

veščinah gorskega bojevanja (osnovne tehnike plezanja, premagovanje 

naravnih ovir, izvedba taktičnega streljanja, pohod v sredogorje itn.). 

Nacionalno mešano poveljstvo bataljona bo v prvem delu vaje v procesu 

MDMP (Military Decision Making Process) pripravilo vse vadbene dokumente 

za taktično vajo, ki bo težiščna aktivnost v drugem delu vaje. Scenarij 

taktične vaje predvideva različne taktične postopke (infiltracija v območje 

nasprotnika, premik v stik, naskok, evakuacija ranjencev, izdelava patruljne 

baze itn.) v sredogorju. V drugem delu vaje bodo vse aktivnosti sinhronizirano 

vodene in nadzorovane iz bataljonskega taktičnega operativnega centra, 

ki bo prav tako nacionalno mešan. 

1-157. pehotni bataljon, imenovan Colorado Rifles, je bil oblikovan kot pehotni 

regiment že med drugo svetovno vojno. Najprej se je regiment izkrcal v Afriki, 

kjer se je usposabljal za nadaljnje operacije na evropskem bojišču. Prvi večji 

uspeh so dosegli pri osvobajanju Sicilije in Italije leta 1943. Sodelovali so pri 

štirih zavezniških izkrcavanjih v južni Franciji in nadaljevali pohod proti severu. 

Prečkali so Ren in 29. aprila 1945 osvobodili koncentracijsko taborišče Dachau. 

Leta 1957 so se iz pehotne enote preoblikovali v artilerijsko. Vendar so 

se oktobra 2008 ponovno preoblikovali in postali lahki pehotni bataljon. 

Namen vaje Mountain strike 2009 je usposobiti pripadnike 20. MOTB za 

gorsko bojevanje, osvežiti in nadgraditi usposobljenost pripadnikov iz postopkov 

MDMP in TLP (Troop Leading Procedures) ter izmenjati izkušnje z 

ameriškim 1-157. pehotnim bataljonom. 

Major Boštjan Baš 

V spomin Tadeju Jeriču 

Ostalo grenko je spoznanje, 

da te nazaj nič več ne bo, 

ker si za vedno vzel slovo. 

Spočij si žuljave dlani 

in še enkrat – hvala ti. 

20. MOTB 


PRVI 27


Pripadniki enote HIPOS so 

odločno branili svoje položaje … 

Devetnajsti marec 2009, ura je pol treh popoldne. Pripadniki enote 

za hitro posredovanje (HIPOS) odločno držijo svoje obrambne položaje 

na Neimenovanem hribu in Svetem Juriju. Sovražnik jih napada 

s tanki in pehoto, po njih delujejo minometi, vendar se kljub hudemu 

pritisku obrambna linija ne zlomi. 

V zgornjem odstavku ni opisana kakšna računalniško podprta vaja, temveč 

zaključna vaja enote HIPOS iz 20. MOTB, ki je potekala v sklopu večdnevnega 

preverjanja od 13. do 20. marca na območju osrednjega vadišča SV 

Poček. Preverjanje je bilo razdeljeno na več faz. V prvi se je enota HIPOS 

premaknila iz Celja v Postojno. V drugi fazi je 1. brigada ugotavljala pripravljenost 

enote HIPOS, in sicer kadre, materialno zagotovitev in obveščevalnovarnostne 

priprave. V tretji fazi pa je Center za bojno usposabljanje preverjal 

usposobljenost enote HIPOS z uporabo Saabovega sistema za simulacijo 

taktičnega delovanja. 

Enota HIPOS oziroma enota za hitro posredovanje je sestavljena iz formacijske 

motorizirane čete in logistične skupine. Zadnjega pol leta jo zagotavlja 

20. MOTB iz Celja. Pripadniki Centra za bojno usposabljanje so s seznama 

bistvenih nalog enote HIPOS izbrali taktično premikanje in obrambo kot glavni 

temi preverjanja usposobljenosti. Preverjanje je potekalo postopoma, najprej 

so potekale vodne vaje, zaključna vaja pa je bila na četni ravni. 

Za preverjanje usposobljenosti enote HIPOS se je tokrat prvič uporabljal Saabov 

sistem za simulacijo taktičnega delovanja, ki omogoča zelo stvarno 

in učinkovito preverjanje ter usposabljanje. Gre namreč za sistem zadnje 

generacije, ki spremlja delovanje vsakega posameznika na bojišču in simu- 

lira delovnje vseh vrst oborožitve, ki jih ima po formaciji motorizirana četa, 

omogoča pa tudi simuliranje delovanja drugih oborožitvenih sistemov, med 

drugim protioklepnega orožja in tankov. Opazovalci – nadzorniki lahko prek 

računalnika natančno vidijo, kje so bili v taktični situaciji enote in posamezniki 

in kakšen je bil učinek njihovega ognjenega delovanja na živo silo in 

tehniko, kar omogoča natančno analizo po vsaki vaji. 

Pripadniki enote HIPOS so bili pri preverjanju zelo motivirani. Na Počku je 

bilo prelitega veliko znoja, vendar brez kančka slabe volje, kar je edini pravi 

način, saj vsi vemo, da je bolje prelivati znoj pri usposabljanju v miru kot 

pa kri v vojni. Častniki, podčastniki in vojaki so bili enotnega mnenja, da sta 

usposabljanje in preverjanje z uporabo sistema Saab izredno pozitivna izkušnja 

in upam, da se bo kmalu ponudila priložnost ponovnega sodelovanja s 

Centrom za bojno usposabljanje. 

Nadporočnik Simon Lindič 

Za prispevek k delovanju 1. brigade je 20. motorizirani bataljon 

prejel medaljo I. stopnje 1. brigade Slovenske vojske. 

28 PRVI

Priprave izvidnikov za 

napotitev v Libanon 

… Oddelek izvidniškega voda, ki je bil dodan 

četi v Kfor 17, se vrne domov. Po dopustih 

pričakujemo usposabljanje doma, ni stresa, 

ni črnih oblakov na obzorju … 

… Energija se usmeri v usposabljanje v ostrostrelstvu. 

Zamišljen je daljši cikel, ki bi vključeval temo, 

ki jo več fantov iz voda pričakuje že dalj časa. Nekako 

takole: teorija → streljanje, teorija → taktika, 

vse skupaj združeno ... Cilj: sestaviti jedro ostro- 

strelnega oddelka izvidniškega voda. Premaguje 

se teorija, uspe začetno streljanje in nato … 

Afrika: Vod dobi nalogo zagotoviti skupino za 

zamenjavo kontingenta v Čadu. Malo časa, veliko 

dela. Ostrostrelne puške se zaklenejo v orožarno, 

vod začne na čevljih nositi blato s »poligona« 

pri Slovenski Bistrici v vojašnico. Ponavljamo 

osnove izvidniške taktike, urita se skupinska in 

individualna orientacija na Pohorju … Čas beži in 

oblak v obliki črne celine visi nad vodom … 

Kot je v navadi, so v kantini najboljši vremenarji – 

napovedo, da gre Čad v pozabo, da se za vod 

pripravlja nekaj drugega … uradno nič. Delamo 

naprej, poskušamo prezreti dezinformacije … Zakopani 

v kupu papirjev pričakujemo moža z Nase 

z informacijo, da gre oddelek, namenjen za Čad, 

naravnost na Mars … Ker ga Marsovci tam gori 

nekaj lomijo. Z Nase se ne oglasijo, pokličejo pa 

»Afričane« v glavno pisarno na sestanek z namestnikom 

poveljnika bataljona … 

Nova destinacija … Libanon: Ko proučimo, 

kje lahko še pristanemo, in v globus zapičimo 

še vsaj dve zastavici, se lotimo dela oziroma 

nadaljujemo začeto. 

Eden izmed razlogov, da odhajamo služit v druge 

države, je ta, da so se tam neko obdobje preveč 

igrali z orožjem, ali pa se še … Da ne pokvariš vtisa, 

je treba priti v deželo pripravljen na njihov nacionalni 

šport. Če stvari ne tečejo gladko, seveda. 

Tema: FUBS na sto in en način. Osnove, sklop po 

sklopu, do res dobrih rezultatov na koncu. 

Vmes ga prekinemo z osnovami navajanja letalske 

podpore. Zanimivo, koristno in združeno z 

odlično hrano v Vojašnici Cerklje. 

Sledilo je veliko usposabljanja po specialnostih, 

teren za terenom, operativni premor za vojake, 

podčastniki v Turčijo na tečaj C-IED, pa ponovno v 

Cerklje – priklop tovora na helikopter. Pa varovanje 

oseb z vojaško policijo, ponovno 

tereni in ne nazadnje sodelovanje z 

brati po VED iz 10. MOTB. Počasi je 

Libanon vse bližje … 

Oddelek je v sorazmerno kratkem času opravil z 

obsežnim urnikom, se potrudil po svojih najboljših 

močeh in naloge res dobro opravil, še posebej 

glede na vse ovire, ki so kot vedno stale na poti … 

Malo za šalo: Težko bi bilo opraviti delo brez 

skupine fantomov, ki so jo sestavljali poveljnik 

voda, vodni podčastnik, inštruktorji za HMMVW v 

Nemčiji, pripadniki posebnih enot, ki niso vedeli, 

da jih potrebujemo, in sploh vsi tisti, ki so bili takrat, 

ko smo jih potrebovali, na letnem dopustu. 

Brez šale: Hvala vsem, ki veste, da ste nam 

pomagali. Vedite, da ne pozabimo. 

Izvidniški vod 20. MOTB 

Primopredaja 

dolžnosti poveljnika 


V ponedeljek, 1. junija, je v Vojašnici Celje 

potekala primopredajna slovesnost, na 

kateri je major Igor Iskrač predal dolžnost 

poveljnika 20. MOTB novemu poveljniku majorju 

mag. Boštjanu Bašu. Novi namestnik 

bataljona (izvršilni častnik) je postal major 

mag. Anže Rode. 

PRVI 29


20. MOTB o 74. MOTB 

Pisati o enoti, če nisi njen sestavni del, je zelo zahtevna in nehvaležna 

naloga. Seveda poznamo nekatere pripadnike 74. MOTB, 

vendar je v vojaškem okolju vedno nekaj tekmovalnosti, ki objektivno 

oceno lahko zelo hitro spremeni v subjektivno. 

Bataljon, ki je bil v ustanovljen kot 74. OKMB, je začel svoje preoblikovanje 

že leta 2006. Takrat se je 20. MOTB pridružil en vod »kleščmanov«, 

ki se je v njegovi sestavi usposabljal za SIKON 14 Kfor. To je bil velik 

izziv za pripadnike 74. OKMB, ki so se morali usposobiti za drugačna 

vojaška vozila in privaditi nanje, sprejeti drugačno taktiko in popolnoma 

drugačne naloge. Vse te spremembe in naloge so opravili z odliko, prav 

tako pa tudi uspešno končali OKO na Kosovem. To so bili prvi znaki, da 

je 74. OKMB sposoben sprejeti nove naloge, ki so jih je narekovali vse 

bolj subtilno mednarodno okolje in novi načrti SV. 

Leta 2008 je 74. OKMB doživel novo preoblikovanje, in sicer v 74. MOTB. 

začel se je projekt SKOV 8 x 8, uvajal se je nov oborožitveni sistem, vse 

skupaj pa naj bi se predvidoma končalo do konca leta 2009. Takšno 

preoblikovanje zahteva veliko poguma 74. MOTB, pa tudi SV, ki jim je 

zaupala to nalogo. Mogoče takšno mišljenje temelji na zavisti, saj je to 

najmlajši MOTB v sklopu SV oziroma najmlajši MOTB v 1. brigadi, ki bo 

že ob nastanku dobil nova oklepna vozila in nov oborožitveni sistem. 

Resnica je tudi ta, da pri projektu SKOV 8 x 8 sodeluje kar nekaj nekdanjih 

pripadnikov 20. MOTB, ki imajo izkušnje, potrebne za delovanje 

MOTB, in so tudi specialisti na nekaterih področjih. S temi pripadniki je 

74. MOTB uspelo delno zapolniti kadrovsko vrzel, prav tako pa je pridobil 

dragocene izkušnje. 

Če seštejemo izkušnje prerazporejenih pripadnikov iz 20. MOTB, pripadnikov 

74. MOTB in njihovega mota »jeklen oklep, jekleno voljo in jeklen 

pogum«, lahko brez kakršnih koli pomislekov zatrdimo, da bo 74. MOTB 

uspešno opravil vse svoje naloge. 

Nadporočnik Damjan Štrucl 

Prve izkušnje 

Globalizacija sveta, ki pospešuje združevanje vojsk pri ohranjanju 

miru na nestabilnih območjih in v boju proti skupnemu sovražniku – 

terorizmu v okviru OZN in Nata, zahteva tudi spremenjen način delovanja. 

Enote morajo biti hitro premestljive, mobilne, samozadostne in 

preproste za logistično podporo, imeti morajo solidno ognjeno moč 

in združevati morajo tudi pehoto. Zaradi teh sprememb in hitrega 

prilagajanja novonastalim razmeram vedno večjo veljavo dobivajo 

kolesna oklepna vozila, ki s svojo mobilnostjo, oklepno zaščito, 

sodobnimi oborožitvenimi sistemi in pehoto lahko obvladujejo širok 

spekter nalog. 

Razvoj kolesnih oklepnih vozil je za današnje tehnološke razmere praktično 

na vrhuncu, opazno pa je tudi skupno nastopanje nekaterih proizvajalcev 

vojaške opreme na trgu. Vojaška industrija, ki izdeluje kolesna oklepna vozila, 

se tako združuje in med seboj povezuje s ciljem boljše konkurenčnosti in 

doseganja boljšega prodajnega uspeha. 

74. MOTB bo tako prva enota SV, ki bo opremljena s sodobnimi srednjimi 

kolesnimi oklepnimi vozili SKOV 8 x 8, od katerih bodo nekatera nadgrajena 

v bojna vozila pehote (top 30 mm), druga pa v vozila za ognjeno podporo 

(Nemo 120 mm), ki jo bodo lahko izvajala posredno in tudi neposredno. 

SKOV 8 x 8, ki jih bo v kratkem sprejel bataljon, so kolesni oklepni transporterji 

za prevoz pehote, oboroženi z uveljavljenim oborožitvenim sistemom 

Kongsberg Protector RWS 12,7/40 mm. Bataljon tako dobiva sredstva, ki 

so oblikovana tako, da združujejo bojno učinkovitost, premičnost, zaščito, 

digitalno informacijsko podporo bojevanja, vzdržljivost in ustrezno stopnjo 

samozadostnosti. Prednost takšnih enot je v visoki stopnji premičnosti in v 

sposobnosti odločilnega delovanja z izkrcano pehoto. 

Po predstavitvi prvega vozila za javnost, decembra 2007 na Počku, sta se fe- 

Pripadniki 74. MOTB prejeli 

bronasti znak Civilne zaščite 

V petek, 27. februarja, je v Kongresnem centu na Brdu pri Kranju 

potekala osrednja državna prireditev s podelitvijo medalj ob 

dnevu Civilne zaščite. Med prejemniki medalj je bila tudi 2. četa 

74. bataljona 1. brigade SV. Za pomoč pri reševanju človeških 

življenj in infrastrukture so prejeli bronasti znak Civilne zaščite. 

Ko so se pripadniki 2. čete 15. oktobra lani vračali s strelišča Apače 

v smeri Maribora, so v naselju Zgornje Pleterje opazili goreče gospodarsko 

poslopje. Pripadnikom bataljona je s hitrim odzivom uspelo 

preprečiti širjenje požara in zavarovati drugo premoženje ter osebe na 

območju, vse do prihoda prostovoljnega 

gasilskega društva iz sosednje vasi. 

Lastnik je bil zelo hvaležen za takojšen 

odziv pripadnikov SV. 

Še enkrat so se tako izkazali pogum, 

odločnost, znanje in pripravljenost pripadnikov 

1. brigade SV. 

30 PRVI

uarja 2008 v 74. MOTB začela intenzivno usposabljanje in priprava testne 

posadke ter njene rezerve. Glede na prihajajočo nalogo smo izdelali nabor 

vsebin in nalog ter program, za katere smo menili, da bodo podlaga za naše 

delo na verifikacijskem testu in validaciji SKOV 8 x 8. Ker SKOV 8 x 8 še ni 

bilo v bataljonu, smo pri usposabljanju iz nekaterih vsebin uporabljali LKOV 

6 x 6 in BVP M-80. 

Čeprav je bila posadka dobro izurjena in tehnično podkovana, smo z delom 

in spoznavanjem vozila vedno znova ugotavljali, da vozilo zahteva več 

znanja, kot smo sprva mislili. Zato smo prosti čas posvečali proučevanju 

obširnih navodil za uporabo, da bi bolje in lažje delali s posameznimi sistemi 

vozila, ki so na prvi pogled preprosti, vendar v svojem delovanju precej 

zapleteni. Dokler namreč sistemi delujejo, je njihovo delovanje 

usmerjeno k izboljšanju delovanja posadke, stvari pa se nekoliko 

zapletejo, če uporabnik ob odklonih in napakah v delovanju teh napak 

ne zna odpraviti. 

Med verifikacijo se je oborožitveni sistem ELBIT ORCWS 12.7 zamenjal z 

oborožitvenim sistem Kongsberg Protector RWS. Pokazalo se je namreč, 

da Elbitov oborožitveni sistem na testu ni dosegel zadovoljivih rezultatov iz 

ponudbe, kar je ponovno podaljšalo nekatere termine, posadki pa prineslo 

dodatna usposabljanja na novo izbrani oborožitveni postaji. 

Pomembna pridobitev je tudi C4I sistem (Command, Control, Communication, 

Computers and Intelligence), ki digitalizira bojišče in omogoča oskrbovanje 

uporabnikov s svežimi informacijami. C4I predstavlja proces vodenja 

in poveljevanja, ki je podprt z informacijsko tehnologijo, sodobnimi sredstvi 

zvez ter nenehnim prilivom informacij v realnem času in predstavlja infrastrukturo 

digitaliziranega bojišča, združuje več sistemov, od notranje radijske 

zveze GPS, računalniškega sistema BMS do sistema za opozarjanje 

ELAWS 45. 

Visoko stopnjo tehnološke zasnove vozila kaže tudi dejstvo, da so posamezni 

sistemi pri svojem delovanju prek strežnika povezani v mrežo zaradi 

izmenjave in obdelave podatkov. Prav tako se lahko večina kontrolnih in 

vzdrževalnih del opravi s pomočjo zunanje računalniške enote oziroma prenosnika, 

priključenega na USB-vhod v vozilu. 

Če za konec strnem misli, lahko rečem, da smo v 74. MOTB v daljšem in napornem 

obdobju naredili veliko delo in osvojili zelo veliko znanja in izkušenj, 

ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem usposabljanju in uporabi SKOV 8 x 8 

v enoti. Posebno pohvalo si nedvomno zasluži testna posadka, ki je med 

pripravami, usposabljanjem in testiranjem, katerih dobršen del je potekal na 

terenu, z veliko požrtvovalnosti in truda, ne glede na razmere za delo, pokazala 

visoko stopnjo usposobljenosti in motiviranosti za delo z enim izmed 

najsodobnejših oborožitvenih sistemov v SV. Znanje imamo, izkušnje tudi, 

čakamo le še na vozila. 

Štabni vodnik Stanko Jurkovič 


Delo skupine za sprejem in prevzem 

SKOV 8 x 8 v SV 

Čast sprejeti vozila v operativno uporabo je pripadla naši enoti, zato 

je komisija sestavljena predvsem iz članov 74. MOTB. Dva člana pa 

prihajata iz naših prvo- in drugonadrejenih poveljstev. Dejstvo, da se 

bomo z vozilom srečali prvi v SV, je bilo vodilo, da je bil za vodjo te 

delovne skupine določen stotnik Gorazd Tomažič, ki v 74. MOTB opravlja 

dolžnost načelnika S-4. 

Pri določanju drugih članov skupine smo izhajali iz načela kompetentnosti 

in zamenljivosti, saj je znano, da delo ne sme zastati, tudi če koga v nekem 

trenutku ni. Takoj po prejemu ukaza o imenovanju je delovna skupina začela 

delati oziroma se pripravljati na sprejem prvega vozila SKOV 8 x 8 v SV. 

Da bi prevzem potekal čim natančneje in čim hitreje, je skupina s skupnimi 

močmi pripravila kontrolne liste za vsak posamezni sklop vozila. V enoti si 

želimo, da bi ta vozila prevzeli kar se da hitro in brez zapletov. 

V okviru projekta SKOV 8 x 8 je komisija opravila tudi nekaj delovnih sestankov 

z Direktoratom za logistiko in Poveljstvom za podporo. Treba je poudariti, 

da z obema zelo dobro sodelujemo in si izmenjujemo informacije, ki jih potrebujemo 

za delo. Delo skupine je bilo do zdaj dobro in konstruktivno, manjka 

le še zadnji člen v verigi – sprejem prvega vozila SKOV 8 x 8 v uporabo v 

SV, natančneje v 74. MOTB. 

Nadporočnik Robertino Škarabot 

PRVI 31


Višji štabni 

praporščak Mark Farley 

v 74. MOTB 

Med svojim obiskom v Sloveniji je 19. februarja 

2009 74. MOTB obiskal glavni podčastnik poveljstva 

ameriških sil za Evropo višji štabni praporščak 

Mark Farley, in sicer skupaj z najvišjimi predstavniki 

podčastniškega zbora SV. Obisk je bil za enoto 

velik dogodek in dodatna motivacija za razvoj podčastniškega 

zbora 74. MOTB. Višji štabni praporščak 

Mark Farley je izrazil zadovoljstvo nad vidnim 

napredkom razvoja podčastniške linije in videno 

profesionalnostjo pripadnikov 74. MOTB. Gosta 

Sodelovanje podčastnikov 74. MOTB s kopensko vojsko ZDA 

Podčastniki 74. MOTB so marca 2009 obiskali 

2. Stryker eskadron iz 2. Stryker konjeniškega 

polka (2nd Stryker Squadron in 2nd 

Stryker Cavalry Regiment), ki je nastanjen v 

Vilsecku v Nemčiji. 

Ta polk slovi kot najstarejša aktivna enota vojske 

ZDA. Enota je bila ustanovljena 23. maja 1836 za 

boj proti indijanskemu plemenu Seminole. Njihov 

slogan »Remember your Regiment and follow 

your Officers« je nastal med ameriško-mehiško 

vojno v bitki pri Resaca de la Palmi kot ukaz dneva 

takratnega poveljnika regimenta stotnika Maya. 

Enota je bila pozneje udeležena v vseh večjih 

ameriških vojnah in spopadih, v drugi svetovni 

vojni pa je bila »oči in ušesa« tretje armade vojske 

ZDA pod poveljstvom Generala Pattona. Za svoj 

izjemni uspeh med drugo svetovno vojno si enota 

šteje rešitev konjev lipicancev pred sovjetsko okupacijo 

na Češkem. V novejšem času je polk sodeloval 

v operaciji Puščavski ščit ob invaziji iraških 

sil na Kuvajt. V tej operaciji je postal znan po bitki, 

imenovani Battle of 73 easting, in se po 49 letih 

službovanja v Nemčiji vrnil v ZDA. 

sta sprejela poveljnik 74. MOTB podpolkovnik mag. 

Igor Cebek in bataljonski podčastnik štabni vodnik 

Danijel Kovač. Bataljonski podčastnik je glavnemu 

podčastniku predstavil 74. MOTB s kratko projekcijsko 

predstavitvijo, predstavitvijo spominske sobe 

74. MOTB, kratko dinamično predstavitvijo izkrcnega 

oddelka 74. MOTB in statično predstavitvijo 

opreme ter oborožitve pripadnikov. 

Polk je sodeloval v operaciji OZN na Haitiju, v silah 

Sfor v Bosni in Hercegovini, leta 2002 pa v Iraku. 

Za svojo 15-mesečno misijo je polk prejel najvišje 

odlikovanje vojske ZDA Presidential Unit Citation. 

Sredi leta 2006 je enota dobila zdajšnje ime in 

začela svoje službovanje v Nemčiji. Slogan eskadrona 

je Toujours Pret oziroma vedno pripravljeni, 

kadar nas domovina pokliče. 

Glede na zgodovino enote je bila skupina podčastnikov 

74. MOTB kar malo ponosna in seveda 

tudi v zadregi pred odhodom na obisk v enoto s 

takšno tradicijo. Skupina je na delovni obisk odšla 

s seznamom vprašanj za ključne podčastnike 

njihovega eskadrona. Zanimale so nas predvsem 

njihove izkušnje ob prehodu z goseničnih na kolesna 

vozila in izkušnje z nekaterimi taktičnimi 

postopki na ravni bataljona in čete ter z njihovim 

sistemom C4I. 

Zahvala za obisk gre predvsem glavnemu podčastniku 

poveljstva ameriških sil za Evropo (EU- 

COM) višjemu štabnemu praporščaku (CSM) 

Marku Farleyju in glavnemu podčastniku poveljstva 

sil višjemu praporščaku Janezu Šmidu. 

Štabni vodnik Danijel Kovač 

74. motorizirani bataljon nesebično priskočil na pomoč 

Včeraj, 19. februarja, je v ambulanti Vojašnice 

generala Rudolfa Maistra v Mariboru potekala 

dobrodelna akcija. Petdeset pripadnikov 

74. bataljona 1. brigade in nekaj predstavnikov 

drugih enot vojašnice je darovalo vzorce krvi. 

Odzvali so se na prošnjo bolnice, ki je zbolela 

za hujšo obliko kostnega raka in med svojimi 

sorodniki ter prijatelji ni našla ustreznega darovalca. 

Akcija je potekala v sodelovanju z Zavodom 

RS za transfuzijsko medicino, darovalci 

vzorcev pa so postali tudi člani svetovnega 

registra darovalcev kostnega mozga ter tako 

ponudili možnost še drugim iskalcem. 

S tem nesebičnim dejanjem so vlili upanje, da se 

med vsemi prostovoljci najde primeren darovalec 

in pomaga k ozdravitvi bolnice. Takšne akcije 

pomoči so v 74. bataljonu pogoste. Nazadnje 

so v večjem številu darovali kri pripadniki 74. bataljona, 

ki so sestavljali 10. slovenski kontingent 

za Isaf v Afganistanu, 12. avgusta 2008. 

32 PRVI

Mravljicam! 

Zelo zanimive usmeritve za pisanje uvodnikov oziroma za predstavitev 

enot smo dobili. Pripadnik 74. MOTB predstavi desetega, predstavnik 

670. POVLOGB predstavi dvajsetega, pripadnik 10. MOTB piše o logističnem 

bataljonu in dvajseti predstavi štiriinsedemdesetega! Že sliši 

se zapleteno! Pa dajmo šalo na stran. Res je, da se šele ob razmišljanju 

o drugi enoti zavemo, kako malo vemo drug o drugem. Verjamem, da 

so se vsi izvršilni častniki srečali s podobnim razmišljanjem, ko so pisali 

uvodnike o drugi enoti. »Vrtičkanje« v slovenski vojski ima svoj negativni 

učinek. Premalo se poznamo. Premalo poznamo težave drugih. Ne 

vemo, kako druge enote delajo, kakšne so njihove naloge, kaj lahko naredijo, 

česa ne morejo in zakaj ne. Zato sem prepričan, da mi pripadniki 

670. POVLOGB ne bodo zamerili, če bom v tem članku napisal kaj, kar 

ni povsem resnično. Pol mi je oproščenega, ker priznam. Je pa tole navzkrižno 

predstavljanje zanimivo za vsakega izmed nas, saj nam nastavi 

ogledalo. Vidimo, kakšno predstavo imajo drugi o nas. Ni nujno, da drug 

drugega vidimo tako, kot vidi vsak sebe. In vendarle je to, kako nas zaznavajo 

drugi, zelo pomembno. Dovolj psihološkega razmišljanja. 

Sloviti LBBSk že nekaj časa »počiva«. Iz njegovega prvega dela razvoja 

smo se veliko naučili. Veliko pozitivnega in negativnega. In ena izmed 

najpomembnejših stvari pri oblikovanju bataljonske bojne skupine je 

spoznavanje drugih enot. Sodelovanje rodov, specialnosti. 

In delati z vami, pripadniki logističnega bataljona, je bilo izjemno zanimivo. 

Včasih tudi velik izziv. Logistike tako ali tako nihče ne vidi, dokler 

jo ima in je vse v redu. Vsak izmed nas logistiko vidi šele, ko je nima. Pripadniki 

drugih enot smo videli, koliko truda in energije zahteva od vsakega 

izmed vas to, da enota, ki jo podpirate, lahko deluje, se premika, 

prehranjuje, pije in je oskrbljena »od zadaj in od spredaj« in s kakšnimi 

težavami se pri tem spoprijemate. Na papirju so stvari videti v redu, ko 

pa se začne delati, se pojavijo težave: licence, VED-i, civilni predpisi, zaščitni 

zakoni, bolniške, varstvo okolja, CPP, zahtevani počitki voznikov, 

HACCAP-i, ADR-ji, laboratorijske preiskave vode in še in še. Skratka – 

ovire na vsakem koraku. 

»Boj« je bil težak, ampak zmagali smo. Skupaj. Prišli smo v Nemčijo, 

tam opravili vse naloge in se vsi živi vrnili nazaj. Nihče ni bil lačen ali 

žejen, nihče ni zmrznil in bilo nam je lepo. Vojaško. 

Da je bilo tako, pa ste morali predvsem vi pokazati ogromno pozitivne 

energije. Ob vsej tej »energiji« je včasih prišlo tudi do trenj med vami, 

med nami, med drugimi. Pomembno je, da so bila trenja tiste vrste: 

»Kako bi to nalogo najbolje opravili« in ne trenja: »Kaj bi naredili, da 

nam tega ne bi bilo treba narediti« 

Veselim se sodelovanja z vami tudi v prihodnosti. 

Stotnik Gregor Vodeb 

Nova pridobitev za Vojašnico 670. POVLOGB 

in mesto Slovenska Bistrica – eurošotor. 

Primopredaja dolžnosti 

poveljnika 670. POVLOGB 

V ponedeljek, 16. februarja, je v vojašnici Slovenska Bistrica potekala 

primopredajna slovesnost, na kateri je podpolkovnik Franc Koračin 

predal dolžnost poveljnika 670. POVLOGB novemu poveljniku podpolkovniku 

Petru Einfaltu. 

Primopredajne slovesnosti so se udeležili tako visoki predstavniki SV kot tudi 

predstavniki občine in različnih organizacij iz Slovenske Bistrice. 

Na slovesnosti je zbranim najprej spregovoril kaplan Matej Jakopič, ki je nagovoril 

enoto ter starega in novega poveljnika, spomnil pa je tudi na »bojevite 

mravljice«, ki so se pred kratkim vrnile z vaje v Nemčiji. 

Slavnostni govornik brigadir mag. Bojan Pograjc je najprej poudaril, da so 

spremembe edina stalnica v današnjem svetu, in čestital podpolkovniku 

Koračinu za dosežene uspehe. Prav tako je izrekel dobrodošlico novemu poveljniku 

bataljona podpolkovniku Einfaltu. »Prav bistriški 670. POVLOGB bo 

še naprej ostal v ponos 1. brigadi SV,« je sklenil svoj govor. 

Na slovesnosti je spregovoril tudi podpolkovnik Franc Koračin, ki se je najprej 

zahvalil vsem »mravljicam« iz bataljona, ki so vse naloge opravile odlično, 

kar dokazujejo številna priznanja in nagrade, podeljeni bataljonu in vojašnici 

Slovenska Bistrica. Svoj govor je sklenil z besedami: »Ponosen sem, da sem 

bil vaš poveljnik.« 

Sledila je predaja bojne zastave 670. POVLOGB in ključa Vojašnice Slovenska 

Bistrica med podpolkovnikom Koračinom in podpolkovnikom Einfaltom. 

Na koncu je spregovoril tudi novi poveljnik, podpolkovnik Peter Einfalt, ki se je 

svojemu predhodniku zahvalil za odlično opravljeno delo. V nagovoru je poudaril, 

da prihaja v delovno okolje, v katerem so naloge in dolžnosti opravljali 

strokovno in odgovorno, kar bo dobra podlaga za kakovostno nadaljnje delo. 

To bo tudi zahteven izziv in naloga, ki bo od njega zahtevala vso pozornost, 

predanost ter uporabo vseh pridobljenih izkušenj in znanja. Poudaril je tudi, 

da prevzema odgovornost za odločitve, je pa prepričan, da je skupinsko delo 

tisto, ki vodi do uspehov, zato bodo njegova vrata vedno odprta za dobre 

pobude. 

Tudi bistriška županja Irena Majcen se je v govoru in z darilom zahvalila podpolkovniku 

Koračinu za odlično sodelovanje med občino in 670. POVLOGB, 

enako pa zaželela dobrodošlico novemu poveljniku. 

Stotnik Andrej Skodič 

Naše enote – 760. POVLOGB 

PRVI 33


Ekipa 

Velikokrat, če ne vedno, se pri predstavitvi enote 

naštevajo suhoparni podatki o formiranju enote, številu 

pripadnikov in usposobljenosti, materialno-tehnična 

sredstva, posamezna imena in doseženi uspehi. 

Četa za logistično podporo (ČLOGP) ali namenska logistična četa (NLOGČ). 

Obe imeni sta pravilni oziroma nobeno ni nepravilno. Zakaj obe imeni Hotel 

sem nakazati, o čem bom pisal. Pisal bom o modularnem formiranju enote, 

ki ima namensko nalogo – logistično podporo LBBSk. Poslanstvo enote je 

znano. Formacija je narejena iz pripadnikov dveh logističnih in transportne 

čete 670. POVLOGB in pozneje še dopolnjena s pripadniki poveljniško-logistične 

čete iz 10. MOTB. To nakazuje na pisan mozaik specialistov s specifičnim 

znanjem, ki so v kratkem času morali začeti delovati kot živa enota, z 

vsemi dobrimi in slabimi stranmi pri oblikovanju kolektiva. 

ČLOGP je pravzaprav pomanjšan model zmogljivosti LBBSk. Na začetku je 

bilo treba poiskati skupne točke v standardnih operativnih postopkih obeh 

enot v logistični podpori. Nastal je izdelek, ki seveda ni popoln, saj se v praksi 

vedno najde kaj, kar se da popraviti oziroma izboljšati. Tu pride na površje 

prva ter ena izmed najbolj pomembnih in pozitivnih strani modularne enote, 

izmenjava znanja in izkušenj. Seveda se bo našel kdo, ki bo govoril, da enota 

ni kohezivna, ker je opazoval površno in od daleč. Jaz sem v tej enoti od 

prvega skupnega postroja septembra 2008. Videl sem napredek od prvega 

terenskega usposabljanja na Počku oktobra 2008 do konca vaje Sokol II konec 

februarja 2009 v Nemčiji. Čeprav na začetku vse nove zamisli, ki ti niso 

znane, sprejemaš z rezervo, je ekipa NLOGČ vsak dan bolj delovala kot eno. 

Čeprav LBBSk predstavlja zmogljivost in ne živo enoto, mora zaradi svojega 

namena, in sicer združenega bojevanja, delovati kot eno. Le sinergija v delovanju 

med vsemi moduli prinaša rezultate in uresničevanje poslanstva. 

Prav izmenjava izkušenj v načinu dela v 670. POVLOGB in 10. MOTB, ki imata 

drugačne, posebne naloge in poslanstvo, je vse pripadnike te čete obogatila 

z novimi znanjem in izkušnjami, še posebej pa z občutkom pripadnosti 

tej enoti. V četi so se potrudili, da se je na naloge iz vsake enote poslal sorazmeren 

delež pripadnikov. Tako se je gradila ekipa in se je povečalo zaupanje 

med pripadniki, medsebojno sodelovanje, iskanje najboljših rešitev 

in spoznavanje novih veščin. Med vajo Sokol II je veliko pripadnikov dobilo 

priložnost, da se praktično usposablja na sredstvih, ki jih v svoji enoti nimajo 

oziroma jih še niso dobili. 

Ne bom našteval vseh področij, na katerih je potekala izmenjava izkušenj in 

znanja, vsak dan pa smo postajali bolj povezani, prizadevali smo si za iskanje 

rešitev in ne za iskanje težav. Omeniti je treba še en dejavnik »mešanih« 

enot. Spoštovanje. Če se ne spoštujeta znanje in delo, je vsa zamisel modularnega 

koncepta zgrešena. Vedno bodo nekatere enote v ospredju. Opravljajo 

glavni del posla, vendar delo brez podpore drugih ne bi bilo opravljeno. 

Če to prenesem na nogometno igrišče: največkrat so napadalci v središču 

pozornosti, od njih se pričakuje, da dajo gol. Ekipa lahko doseže veliko golov, 

vendar ne bo učinka, če zvezna vrsta in obramba ne delujeta. Za vsak dani 

gol bi prejeli dva nazaj. Obrambni igralci niso spektakularni, ne izvajajo vragolij 

z žogo, kljub temu pa njihove strnjene vrste preprečujejo, da bi bil trud 

napadalcev izničen. Analize so in bodo pokazale, kje lahko delovanje enote 

še izboljšamo, racionaliziramo … Toda prav to je tudi namen večjih vaj – učenje 

iz izkušenj. Postavljeni smo v položaj, v katerem še nismo bili. Takrat se 

šele pokažejo dobre in manj dobre strani. Upam in želim, da bomo še naprej 

imeli podporo in razumevanje v poveljstvu naše brigade. 

Čeprav sem v uvodu napisal, da ne bom pisal o uspehih, bom omenil le enega, 

ki pa se mi zdi najpomembnejši. Uspelo nam je združiti ljudi iz različnih 

enot, da delujejo kot eno, kot ekipa, v izvrševanju poslanstva – logistični podpori 

LBBSk. 

Štabni vodnik Beno Debeljak 

670. POVLOGB v Cerkljah 

Podčastniki 670. POVLOGB (mravljice) smo obiskali vojaško letalsko 

bazo v Cerkljah, da bi se seznanili z delom in tehniko, ki jo upravlja 

BRZOL. Tako se je izboljšalo naše splošno znanje o drugih enotah SV. 

Ob prihodu v vojašnico nas je pred stavbo poveljstva pričakal brigadni podčastnik 

štabni vodnik Vladimir Stony in nas pospremil v prostore poveljstva 

BRZOL. Vojašnico Cerklje, enoto in podenote v sestavi brigade nam je predstavil 

stotnik Hribar. Opisal je delo, ki ga opravljajo, in tehniko, ki jo imajo na 

voljo. V nadaljevanju predstavitve smo odšli v hangarje, kjer so nam predstavili 

letala in helikopterje SV. Vsi pripadniki mravljic smo komaj pričakali, 

da je na pristajalni stezi pristal helikopter AS 532 cougar in nas popeljal na 

30-minutni izvidniški let nad Dolenjsko. Po izkrcanju iz helikopterja smo se 

odpravili v jedilnico na malico, ob kateri smo se pogovorili s piloti, ki opravljajo 

ta zahtevni vojaški poklic. V nadaljevanju dneva nas je pot vodila v 

samostan Olimje, kjer smo si ogledali prenovljeno cerkev, starinsko apoteko, 

se seznanili z zgodovinskimi dejstvi in na koncu obiskali tudi čokoladnico. 

Strokovna ekskurzija je bila namenjena izobraževanju, druženju in krepitvi 

odnosov med podčastniki v 670. POVLOGB. Enotovni podčastnik 

34 PRVI

Vloga nacionalnega podpornega 

elementa (NPE) 

Vsak kontingent SV mora imeti v svoji sestavi nacionalni podporni element 

(NPE). Osnovna naloga NPE je zagotavljanje logistične in vse druge podpore 

enotam posameznega SIKON na celotnem območju delovanja. Njegova 

vloga v okviru delovanja enot na misijah je ključnega pomena in je zato najpomembnejši 

sestavni element vsakega kontingenta, saj je ključna vez med 

pripadniki v operaciji in domovino. 

Pripadniki NPE zagotavljajo logistično podporo enotam iz lastnih virov v Sloveniji, 

prek mednarodnih pogodb, tehničnih sporazumov in nabav na območju 

delovanja, kjer razmere to omogočajo. Prav tako organizirajo prihod in 

odhod pripadnikov na območje delovanja. Odgovorni so za nastanitev enot 

v bazah, kjer omogočajo vse elemente podpore nacionalnega pomena. Ta 

obsega zagotovitev tiste vrste logistične podpore, ki je enote same ne morejo 

zagotoviti oziroma niso v njihovi pristojnosti. Logističnim oddelkom enot v 

sestavi omogoča nacionalno logistično podporo, ki je sami ne morejo zagotavljati. 

V sestavo NPE morajo biti izbrani strokovni in usposobljeni pripadniki 

iz logističnih enot SV, tako da vsak izmed njih pokriva svoje področje delovanja: 

finance, oskrbo, vzdrževanje, zveze, obveščevalno dejavnost, glavno 

pisarno itn. Število se giblje od 4 do 14 pripadnikov, odvisno od območja 

delovanja in velikosti kontingenta. 

Poveljnik enote je odgovoren za organizacijo dela v enoti, vzdrževanje povezave 

s poveljstvom v Sloveniji ter enoto na območju delovanja. Zagotavljati 

mora tudi sodelovanje z NPE iz drugih držav članic Nata, EU ali ZN, ki delujejo 

v operacijah kriznega odzivanja (OKO), ter s pripadniki iz poveljstva Nata na 

območju delovanja. Spekter dela NPE je zelo širok, včasih celo preširok, kar 

zahteva veliko znanja in iznajdljivosti. Kakovost in strokovnost dela se kažeta 

v sodelovanju vseh pripadnikov, ki v šestih mesecih skupaj opravljajo delo. 

Delo poteka v istih delovnih prostorih, kjer morajo vladati dobri odnosi, medsebojno 

prilagajanje, predvsem pa veliko homogenosti in volje, da se doseže 

skupni cilj. Ta je vedno kakovostno in pravočasno opravljanje vseh dobljenih 

nalog logistične zagotovitve enot na območju delovanja in uspešno končanje 

operacije. Čeprav vsak opravlja delo na svojem strokovnem področju, 

se pogosto zgodi, da potrebujejo medsebojno pomoč. Samo z dobro organizacijo 

in skupinskim delom lahko pripadniki NPE kakovostno in strokovno 

opravljajo svoje naloge. 

Zelo redko je bilo javno povedano, vendar je splošno znano, da je NPE tisti 

ključni element v sestavi SIKON, od katerega je odvisna uspešnost celotne 

misije. Vsem je tudi znan rek, da je »samo zadovoljen vojak dober vojak«, kar 

pomeni, da dobro opravljeno delo pripadnikov NPE vnaša zadovoljstvo med 

vse pripadnike kontingenta. 

Nadporočnik Milan Ancel 

Tečaj varne vožnje 

Center za trening varne vožnje na Vranskem se razteza na 16 hektarih, ima 

6,6 hektara asfaltnih površin in 6 modulov z drsnimi površinami ter računalniško 

vodenimi vodnimi ovirami. Tečaji so namenjeni vsem voznikom, tako 

starim kot mladim, in zelo pripomorejo k večji varnosti na cesti oziroma k 

zmanjšanju prometnih nesreč. Tečaji potekajo na tehnološko vrhunsko opremljenem 

in računalniško vodenem poligonu, pod budnim nadzorom inštruktorjev 

iz US Promet in avtošole SV. 

Ti intenzivni enodnevni tečaji obsegajo teoretični in praktični del. Teoretični del: 

vozno-fizikalne osnove, zavorna tehnika, mogoči odzivi vozila in njihovi vzroki 

pri izpeljavi ovinkov, vzroki, ki povzročajo zanašanje vozila ter pasivne in aktivne 

varnostne naprave vozila. Praktični del: nadzor pravilnega položaja sedeža 

in vaje za pravilno vožnjo, vaje za zaviranje (zaviranje ob nevarnosti, zaviranje 

v sili, primerjava zavorne poti), vaje za zaviranje in hkratno izogibanje oviram, 

zaviranje na vozišču, na katerem po eni strani drsi, pravilna izpeljava ovinkov in 

zaviranje v njih, ukrepi pri zanašanju vozila (hidravlična plošča). 

Vse vaje se opravljajo na mokri in spolzki podlagi, ki simulira poledico oziroma 

spolzko cestišče z računalniško vodenimi vodnimi ovirami, ki simulirajo 

ovire na cesti. Pomembno je, da udeleženci pridejo na tečaj s svojim vozilom 

oziroma s tistim, ki ga vsak dan uporabljajo in s katerim tudi potem opravljajo 

vaje. V vsakem vozilu sta dva voznika, v vsaki skupini jih je od 10 do 

12. Udeleženci usposabljanja so bili do zdaj zelo zadovoljni s tečajem in pridobljenim 

znanjem. S praktičnim delom in urjenjem posameznih postopkov 

spoznavajo vozila, njihove lastnosti in svoje odzive. To jim bo koristilo tako 

pri uporabi službenih kot tudi osebnih vozil in, upajmo, prispevalo tudi k večji 

varnosti v prometu. 

Stotnik Dušan Žnidaršič 


PRVI 35

Splošno o zagotovitvi odmora med opravljanjem vojaš 

Kotički 

Pripadniki in pripadnice 

imajo med 

opravljanjem vojaške 

službe zunaj države 

v operacijah kriznega 

odzivanja (OKO) pravico 

do izrabe posebnega dopusta ter do tako 

imenovane urne odsotnosti z dela. Omenjeni 

pravici sta določeni samostojno, obema pa 

je cilj zagotoviti ustrezen počitek naslovnikom 

obeh navedenih pravic. 

Vojaška služba v operacijah kriznega odzivanja 

se opravlja na različnih lokacijah po svetu, vendar 

to ne vpliva na vprašanja odmere, izrabe in prenosa 

posebnega dopusta oziroma urne odsotnosti z 

dela. Pravila in merila so enaka, saj je treba enotno 

obravnavati vse udeležene v OKO. 

Posebnega dopusta v OKO in urne odsotnosti z 

dela ni mogoče enačiti z rednim letnim dopustom 

ter morebitnim presežkom ur. Ti pravici je mogoče 

koristiti le v okviru rednega dela v matičnih enotah. 

Vsem v operacijah kriznega odzivanja pripada 

pravica do odsotnosti z opravljanja nalog v trajanju 

96 ur in je namenjena zagotavljanju krajšega 

počitka med OKO. Pravico do te odsotnosti imajo 

vsi, ki so napoteni v OKO za najmanj šest mesecev. 

Izrabi se navadno po 90 dneh nepretrganega 

bivanja na območju operacije, šteto od dneva 

napotitve. Treba je pojasniti, da imajo pripadniki, 

napoteni na območje operacije za najmanj devet 

mesecev, oziroma pripadniki, ki se jim čas napotitve 

podaljša najmanj za dva in največ za šest mesecev, 

pravico do dvakrat 96 ur odsotnosti. 

Navedeno odsotnost pripadnik navadno izrabi na 

območju operacije. Če izrabe ni mogoče zagotoviti 

v OKO, lahko pripadnik to obliko odsotnosti, če z 

ukazom za pripravo SIKON ni drugače določeno, 

združi z dopustom in za ta čas odpotuje v RS. Možnost 

izrabe te odsotnosti v RS na podlagi ocene 

razmer, v katerih se opravlja vojaška služba, določi 

poveljnik sil v ukazu za pripravo posameznega 

SIKON. 

Posebni dopust pripada vsem v OKO, in sicer so 

upravičeni do 2,5 dneva dopusta za vsakih 30 dni 

opravljanja nalog na območju operacije. Primernost 

pripadnika za izrabo pravice do dopusta se 

presoja po času, ki ga ta prebije na območju operacije. 

Navadno se dopust odobri vsakemu, ki je 

nepretrgoma vsaj 120 dni na območju operacije, 

šteto od dneva napotitve. 

V dneve dopusta se vštevajo (ne pa prištevajo!) 

tudi dan, ki je določen kot dan odmora v delovnem 

tednu v OKO po odločitvi poveljnika OKO, ter državni 

in mednarodni prazniki, ki jih kot dela proste 

dni določi poveljnik OKO. V dneve dopusta se ne 

vštevajo dnevi izredne plačane odsotnosti z opravljanja 

del in nalog v OKO. 

Dodatna pravica je – upoštevaje območje OKO – 

določena tudi za čas potovanja, povezan z izrabo 

posebnega dopusta, pri čemer je za območje 

Evrope določeno, da pripada za čas potovanja v 

RS in nazaj en dan, zunaj zemljepisnih meja Evrope 

pa trije dnevi odsotnosti. 

Če pripadnikom ne pripada plačan dopust po 

merilih mednarodne organizacije (za posamezno 

OKO), ima pravico do dveh dni plačanega dopusta 

za vsakih 30 dni opravljanja del in nalog v tujini 

in jih lahko izrabi šele po vrnitvi v RS. 

Izraba posebnega dopusta 

Posebni dopust se lahko izrabi med opravljanjem 

nalog v tujini, ob napotitvi v OKO za čas najmanj 

150 dni, vendar pa se ga ne koristi v prvih 30 dneh 

in zadnjih 30 dneh OKO. Dopust nastopi v trenutku, 

ko je na podlagi odobritve nadrejene vojaške 

osebe posameznik zapustil poveljstvo ali enoto, v 

kateri je nastanjen. Kot zadnji dan dopusta se šteje 

dan, ko se pripadnik vrne v bazo, v kateri je nastanjen, 

oziroma na dolžnost, ki jo opravlja v OKO. 

Če pripadniku plačan dopust ne pripada, se izraba 

posebnega dopusta navadno zagotovi takoj 

po vrnitvi iz OKO oziroma takoj, ko je to mogoče. 

Pripadniki, napoteni v OKO za najmanj šest mesecev, 

koristijo dopust navadno v enem delu, 

pripadniki, ki opravljajo naloge v OKO najmanj devet 

mesecev, pa izrabijo dopust navadno v dveh 

delih. 

Velja tudi, da se lahko posebni dopust izrabi, če 

razmere, v katerih se opravlja vojaška služba, 

to dopuščajo in če je izraba dopusta med OKO 

predvidena z odločitvijo o napotitvi v OKO. Izjemoma, 

kadar to zahtevajo službene potrebe, lahko 

poveljnik enote SV v tujini po predhodni odobritvi 

poveljnika sil odredi čas in dolžino izrabe dopusta 

pripadniku SV tudi drugače. 

Pripadnik lahko izrabi dopust v RS, na območju 

operacije ali v tretji državi (če je v državi, iz katere 

je mogoča vrnitev v OKO najpozneje v 24 urah od 

vpoklica, in če s to namero seznani poveljujočega 

častnika). Pripadnik mora za čas odsotnosti zagotavljati 

stalno dosegljivost. Zagotovljena je tako, 

da se pristojni nadrejeni vojaški osebi sporočita telefonska 

številka in naslov, na katerih je pripadnik 

ves čas dosegljiv. 

Plača za opravljanje vojaške službe zunaj države 

se obračuna tudi med koriščenjem posebnega 

dopusta, ko se slednji izrabi med napotitvijo v 

OKO, skladno z izdanim ukazom za opravljanje 

del in nalog v tujini. 

Pripadnik SV lahko izrabi dopust na območju operacije, 

kadar to omogočajo varnostne razmere. 

O tem odloča poveljnik SIKON v OKO. 

Če pripadnik zaradi delovnih potreb ne izkoristi 

dopusta v času opravljanja nalog v tujini, ga lahko 

v celoti izkoristi po vrnitvi v RS. O neizrabljenih dnevih 

dopusta se pripadniku na podlagi evidence, ki 

jo vodi nacionalni podporni element (v nadaljevanju 

NPE), izda potrdilo, ki ga predloži matični enoti. 

Pripadniku, ki izrabi dopust po vrnitvi z opravljanja 

del in nalog v OKO, se nadomestilo plače za čas 

36 PRVI

ke službe zunaj države 

izrabe dopusta določi glede na plačo pripadnika 

v RS. 

Pripadnikom SV, ki so napoteni v OKO in so upravičeni 

do izrabe dopusta za čas opravljanja nalog 

skladno z zgoraj določenimi pravili, se organizira 

brezplačen prevoz v RS in nazaj v breme ministrstva. 

Brezplačen prevoz se organizira skladno 

z odločitvijo poveljnika sil o izrabi dopusta, ob 

upoštevanju ocene razmer v OKO. Če z ukazom 

o pripravi SIKON ni drugače opredeljeno, se brezplačen 

prevoz organizira navadno enkrat v času 

napotitve 6 mesecev in dvakrat v času napotitve 9 

mesecev. Pravnik VVU Goran Leskovšek 

Pastoralni asistent – 

kdo pa je to 

Pastoralni asistenti, ki 

nas je trenutno šest, v 

SV nismo več novost. Od 

letošnjega leta delujemo 

samostojno po različnih 

vojašnicah in enotah SV. 

V ožjem okviru omogočamo 

duhovno oskrbo, 

in sicer s pripadniki in njihovimi družinskimi člani 

se pripravljamo na prejem zakramentov. Tako ob 

obiskih vojakov in njihovih družin spoznavamo 

težave in veselje vojaškega življenja. V vojašnicah 

vodimo besedna bogoslužja z obhajilom, na 

razpolago smo za osebne pogovore, na pomoč 

pa radi priskočimo pri različnih projektih CSP v 

enotah. Ob tem skrbimo tudi za splošne človeške 

vrednote, h katerim spada tudi skrb za družine 

pripadnikov. V enotah vodimo predavanja o etiki 

in vrednotah pripadnikov, poveljnikom svetujemo. 

Pripadnikom smo na voljo, kadar so na terenih. 

Takrat smo pripravljeni in razpoložljivi za pogovor, 

spodbujamo pozitivno naravnanost in pomembnost 

dobrih medsebojnih odnosov. Menimo, 

da pripadniki SV zaslužijo posebno skrb, saj se 

zaradi svojega poklica gibljejo na območju prve 

domene Neizrekljivega: med življenjem in smrtjo. 

Med letom vodimo tudi nekaj večjih projektov za 

pripadnike SV in njihove družinske člane: 

Družinska vikenda na Debelem Rtiču (12.–14. junij 

in 11.–13. september 2009): Vikend je namenjen 

pripadnikom SV in njihovim partnerjem. Drug z drugim 

delimo svoje izkušnje, učimo se umetnosti zakonskih 

in partnerskih odnosov ter spoznavamo, da 

imamo vsi podobne težave in izzive. Za otroke udeležencev 

bodo čez dan skrbeli animatorji z različnimi 

animacijami ter izleti. Tečaja meditacije na Debelem 

Rtiču (5.–7. junij in 18.–20. september 2009): Tečaj 

je namenjen notranji umiritvi ter oblikovanju osebnosti 

in duhovnosti. Za otroke udeležencev bodo čez 

dan skrbeli animatorji z različnimi animacijami ter 

izleti. Otroški tabor v Izoli (24.–29. avgust 2009): 

Tabor je namenjen predvsem počitnikovanju in oddihu 

otrok, ki se lahko kopajo, igrajo in hodijo na izlete. 

Ob poldnevu, ko bo sonce premočno, bomo z različnimi 

animacijami spoznavali vrednote prijateljstva, 

iskrenosti in veselja. Otroški tabor v Marwiesnu v 

Avstriji (julij/avgust 2009): Avstrijska vojaška škofija 

pripravlja dva tedna trajajoče počitnice za otroke 

vojakov. Udeležijo se jih otroci vojakov iz sosednjih 

držav. Organizirani so kopanje, različne delavnice, 

izleti, ob večerih pa se otroci zabavajo s karaokami 

in medsebojnim druženjem. 

Pastoralni asistent Klemen Štavbar 

Velika noč 

Mirovne operacije potekajo 

vedno, ne glede 

na praznike. Prazniki na 

misiji imajo poseben čar, 

prav tako pa so posebno 

doživetje. Ne samo zato, 

ker praznujemo predvsem naše, slovenske praznike, 

temveč tudi zato, ker nas povezujejo s svojimi 

domačimi. Misel na dom je ob raznih obletnicah, 

praznikih ali drugih trenutkih bolj intenzivna 

in v nas so drugačni občutki, kot če bi bili doma. 

Dejstvo je, da pogrešamo nekoga, s katerim bi 

bili radi v določenem prazničnem trenutku. Nekaj 

nam manjka. 

Tako je tudi, kadar praznujemo velikonočne praznike, 

pa naj gre za katero koli operacijo kriznega 

odzivanja. Čeprav velika noč ni samo slovenski 

praznik, temveč je to praznik vseh kristjanov različnih 

veroizpovedi, nas Slovence vseeno povezuje. 

To je praznik, ki nam daje nov pogum, moč in 

prepričanje, da je naše vojaško poslanstvo dobro 

in potrebno. Zakaj Ker z velikonočnim sporočilom 

vedno znova spoznavamo, da je dobro premagalo 

hudo in ravno za to si prizadevamo tudi 

mi. Praznik, ki ga doma obhajamo v krogu družine, 

se na misiji praznuje med sodelavci. Barvanje 

pirhov in uživanje potice, šunke in hrena so stvari, 

ki nas na misiji še posebej razveselijo. Okus, ki 

ga ob teh dobrotah čutimo, je okus po domu. 

Vedno znova pa je dobrodošlo, da ne ostanemo 

samo pri prazničnem okusu, temveč 

se zamislimo tudi o sporočilu 

praznika. Pomembno je, da 

se ob vsakem prazniku 

ustavimo, razmislimo 

o njegovem pomenu in 

ga povežemo s svojim 

življenjem na nalogi ter z odnosi do 

sebe, družine in sovojaka. 

Vam in vašim družinam želim 

vesele, mirne in blagoslovljene 

velikonočne praznike. 

Vojaški kaplan 

Aleksander Erniša 

Kotički 

PRVI 37

Šport 

Šport v 1. brigadi 

Kondicijska priprava je sestavni del celostne priprave 

pripadnikov 1. brigade in zelo pomembna 

za doseganje zastavljenih ciljev doma in v tujini. 

Načrtovani trening kondicijske priprave pozitivno 

učinkuje, saj se z njim preventivno zavarujemo pred 

poškodbami, hkrati pa omogoča uspešno obnavljanje 

in izboljšanje psihofizičnega stanja. Leta 2009 

se bomo trudili, da se bosta izboljšali strokovnost in 

pripravljenost vseh športno aktivnih! 

Brezplačno kondicijsko plavanje: Vsem iz 1. brigade 

je omogočeno brezplačno plavanje v bazenu 

na Kodeljevem v Ljubljani, vsak petek med 13.30 in 

15. uro. Na voljo sta dve progi, dolžine 50 metrov, 

na katerih lahko trenirate. Ob prihodu v kopališče 

se morate identificirati z izkaznico MO in se vpisati 

v knjigo ter ves čas upoštevati red in disciplino. 

Udeležba za organizirane skupine mora biti skladna 

s terminskim načrtom. 

Plezalna stena v športni dvorani FRS v Ljubljani: 

V športni dvorani FRS je v sodelovanju s športno 

enoto SV organizirano športno plezanje na umetni 

1. brigada najbolj športna 

enota v letu 2008 

Lani se je v 1. brigadi SV, po več poskusih uveljavitve 

borilnih veščin, uveljavila zelo praktična borilna 

veščina »ultimate fight« oziroma prosta borba. 

Pod strokovnim vodstvom mojstra več borilnih 

veščin inštruktorja Rudolfa Pavlina potekajo 

treningi trikrat na teden 

med jutranjo telovadbo. 

plezalni steni. Pleza se ob ponedeljkih in sredah 

med 7.30 in 9. uro. Za več informacij je na voljo desetnik 

Uroš Grilc (telefon: 01 585 6091). 

Udeležba na tekmovanjih 

Prvenstvo 1. brigade v veleslalomu: Zmagovalci 

so postali vsi, ki so pravilno prevozili oba pohorska 

teka. Med posamezniki do 35 let je prvo mesto 

osvojil Aleš Bric iz 670. POVLOGB. V kategoriji posameznikov 

od 36 do 45 let je zmagal Boštjan Lesjak 

iz 670. POVLOGB, v kategoriji nad 46 let pa France 

Plut iz POV/1. BR. Med ženskami sta bili po kategorijah 

najboljši: Mojca Fideršek iz POVLOGČ/670. 

POVLOGB in Petra Koren iz 20. MOTB. Ekipno je 

zmagal 670. POVLOGB. 

Prvenstvo 1. brigade v teku na smučeh: V tokratnem 

pokljuškem tekaškem prvenstvu je prvo 

mesto v absolutni moški konkurenci osvojil Milan 

Setničar iz POV/1. BR, med absolutno žensko konkurenco 

pa Valerija Lovrec iz 10. MOTB. 

Dobri in opazni smo bili tudi na vseh zimskih prvenstvih 

SV. 

Nogomet: Nogometna reprezentanca 1. brigade je 

letos dosegla tretje mesto na Škuljevem memorialu 

v malem nogometu. 

Turnir v košarki: Zmago na I. turnirju v košarki so si 

ULTIMATE FIGHT (UFV)– TIM Rudolf Pavlin 

Na prvi trening borilnih veščin se je prijavilo 78 

vojakov, podčastnikov in častnikov brigade, danes 

pa se je število udeležencev povečalo na 

okoli 150. 

Vadba borilne veščine je sestavljena iz več delov, 

in sicer boksa, kick boksa, juda, sambe combata 

in brazilskega ju-jitsuja, kar pomeni, da 

se pripadniki učijo tako tehnike stoje kot tudi 

na tleh. Opisana vadba združuje elemente 

predvsem za dvig psihofizičnih in 

motoričnih sposobnosti, kar seveda 

neposredno vpliva tudi na dvig 

motivacije pripadnikov SV. Da je 

vadba zelo uporabna, dokazuje tudi 

dejstvo, da tudi največje vojske držav 

ZDA, Rusije in nekdanjih sovjetskih republik 

uporabljajo te borilne veščine. 

z veliko borbene igre priborili pripadniki enote 20. 

MOTB, drugi so bili pripadniki 10. MOTB, tretji pa košarkarji 

poveljstva brigade. Pod koši so si gledalci 

lahko ogledali pravi košarkarski spektakel. 

Turnir enot 1. brigade v odbojki: Turnir je letos v prostorih 

športne dvorane FRS organiziral 74. MOTB. 

Med tekmovanjem je bilo na parketu prelito veliko 

znoja in izgubljeno še več živcev, kar dokazuje izenačenost 

ekip enot 1. BR – o zmagi so odločale le 

malenkosti! V finalu sta tekmovali ekipi 10. MOTB 

in 74. MOTB, zmagovalec dvoboja in turnirja je postala 

ekipa 10. MOTB. 

Peterobojska reprezentanca SV: Med najbolj prepoznavnimi 

športnimi zasedbami 1. brigade izstopa 

reprezentanca v vojaškem peteroboju, ki je že 

začela trenirati. Reprezentanca vabi vse, ki jih ta 

šport zanima, da se ji pridružijo. Vse informacije 

lahko dobite pri poročniku Bogdanu Kovčanu iz 

POVLOGČ/670. POVLOGB. 

Prvenstvo SV v igrah z žogo: Maja so se po vojašnicah 

SV odigrali odbojkarski, nogometni in košarkarski 

turnirji, ki so šteli za pokal SV. Pripadnice 

in pripadniki 1. brigade so blesteli v košarkarskem 

delu prvenstva, zasedli so 1. mesto. Dobri sta bili 

tudi obe odbojkarski ekipi, ki sta zasedli drugo 

mesto, nogometaši pa so se borili po načelu »po- 

Dobro, predvsem pa strokovno delo na področju 

borilnih veščin so opazili tudi člani KAF – Kempo 

Arnis Federation, predvsem mojster borilnih 

veščin Borut Kincel (šesti dan). Na njegovo povabilo 

smo se lani decembra priključili svetovni 

organizaciji KAF. 

Naše želje po izboljšanju so se stopnjevale, tako 

da smo se začeli udeleževati seminarjev, ki jih 

organizira KAF. V sodelovanju z njim smo aprila 

dobili prvih šest vaditeljev te borilne veščine v SV. 

Novi vaditelji so: štabna vodnika Dejan Muhič in 

Aljoša Čeferin, višji vodnik Boris Šobak ter vojaki 

Uroš Bajt, Simon Mikuletič in Ivan Kosedar. 

Ker se je pokazalo še več zanimanja pripadnikov 

za borilno veščino, bomo začeli usposabljanje 

tudi v 20. MOTB (v Vojašnici Celje). 

Rudolf Pavlin 

Vsak doživlja šport na svoj način, vsem pa je skupna želja po čim več uspehih. Prostora za šport v glasilu pa je tako malo. Šport ni pravljica, je veliko več. 

Je igra, ki osrečuje in lahko rani. Več športnih informacij lahko dobite pri poročniku Simonu Zupančiču, telefon 01 585 6265. 

38 PRVI

membno je sodelovati, ne biti med prvimi«. 

Naši športniki uspešni v Bosni in Hercegovini: 

V sklopu bilateralnega sodelovanja med SV in 

vojsko BiH so naši pripadniki obiskali kolege 

iz bosanske vojske. Obisk je potekal od 7. do 

10. maja v Sarajevu. Udeležilo se ga je 33 

pripadnikov 1. brigade. Srečanje je potekalo v 

športnem vzdušju in neformalnem druženju. 

Na pot so odpotovale košarkarska, nogometna 

in odbojkarska ekipa, ki so se pomerile s 

pripadniki vojske BiH. Bili so nadvse uspešni, 

saj so prepričljivo zmagali na vseh tekmah. 

AVTRAL. 

VRSTA 

PAPIGE 

NOVI 

SVET 

MARKO 

POKORN 

ZAKOVI- 

CA 

MADŽAR. 

ŽENSKO 

IME 

OGLAR- 

SKA 

KRAJ 

PRI 

SEŽANI 

LOS 

ANGELES 

NLP 

(ANG.) 

SPREJ 

ZA 

MR ES 

IZMETA 

NABOJEV 

GRŠKA 

MUZA 

PESNIŠ- 

TVA 

GOSPOSVETSKA STRAŽA 

(Rudolf Maister – Vojanov) 

Od Labota do Baškega jezera 

je naša straža stala. 

Je v asi iz src in v asi iz pušk zapelo 

in tam pri Vovbrah, tam ob krškem bregu 

je v naših vrstah rde e zacvetelo 

zdaj v klasju, zdaj v boži nem snegu 

za našo Gospo sveto. 

A v letu dvajsetem so nam Gospo 

iztrgali z lažjo 

in v naših okencih so nageljci 

zajokali – 

iz novih cvetov pa jim vdarja vera, 

da še bo Gospa sveta zvala. 

ROJSTNO NAUK O 

MESTO VINSKIH 

GEN. TRTAH 

MAISTRA 

PRIPAD. 

GOTOV 

OLUP 

KONRAD 

EGON 

VRSTA 

DREVESA 

NAROBE 

PAG 

NEMŠKI 

AVTO 

POVRŠ. 

MERA 

PASJA 

PASMA 

SLOVEN. 

POKRAJ. 

NATEG- 

NITEV 

POSTOJNA 

SMU I 

STARA 

SLOVEN. 

PEVKA 

HABERL 

OSEBNI 

ZAIMEK 

RUDOLF 

JUH 

MOŽGAN. 

ali SR NA 

ŽENSKO 

IME 

TERITOR. 

OBRAMBA 

HR. NOG. 

DAVOR 

Š 

MESTO V 

AVSTRIJI 

TOMAŽ 

RANC 

ANJA 

KOREN 

POTOPI- 

TEV 

Kleščmani vedno pripravljeni pomagati 

Da vojaki nismo zvesti samo osnovnim vojaškim načelom in da smo 

pripravljeni sodelovati v humanitarnih akcijah, smo v našem bataljonu 

že dokazali. Tudi tokrat smo pripadniki 74. MOTB pripravljeni pomagati 

fantu, ki je zbolel za cerebralno paralizo in mu omogočiti nakup invalidskega 

vozička. Pomoč poteka v obliki zbiranja plastičnih zamaškov. Od 

njihove prodaje bi dobili sredstva, s katerimi bi mu omogočili nakup zanj 

nujnega pripomočka. Vsako takšno dejanje daje človeku občutek, da ni 

sam in mu v težkih trenutkih vliva zaupanje ter voljo do življenja. Zato 

hvala vsem, ki se zavedate pomena humanitarnih akcij. 

DULE 

1/2009 

STAR 

SLOVAN 

INDONEZ. 

TISK. AG. 

A 

HRVAŠKI 

HRIB – 

SVETA … 

DEL 

VOJVODI- 

NE 

TONE 

PAV EK 

RESA, 

VRESA 

UREJENA 

OBALA 

VRSTA 

BRŠLJANA 

PRVI 

MOŠKI 

PO 

BIBLIJI 

SIN TROJ. 

KRALJA 

DOBA, 

VEK 

RAZBOJ- 

NIK V 

ZDA 

KURIR 

ZALIV V 

HONŠUJU 

VGM 

ANTON 

KOLAR 

POKRI- 

VALO 

PRIPO- 

MO EK 

ZA 

SKAKANJE 

TELEGRAF 

AMER. 

RAZISK. 

VESOLJS. 

LADJA 

STARA 

MAMA 

(MEŠ .) 

RADIJ 

PRITRDIL- 

NICA 

SILVO 

BE AN 

IME VE 

KRALJEV 

V BURUN- 

DIJI 

TRSKA 

KARTA 

TAROK 

IZDELOV. 

BAKRA 

KRANJ 

JV 

(ANG.) 

S 

YALU 

JIANG 

RA UNAL. 

POMNIL. 

UNI E- 

VALKA 

FE 

SPODNJI 

DEL 

POSODE 

DOLINA 

ŠALAMON 

AŠ 

M. IME 

CIMA 

SLOVEN. 

IGRALKA 

VERA 

SAŠO 

REŠ 

AMERI- 

AN 

PRIST. V 

ALŽIRU 

ANJA 

ZIMIC 

PASJA 

HIŠKA 

ZETTER- 

LING 

MADŽ. P. 

KAROLY 

JANEŽ 

UTILO 

ZA 

VID 

PTI 

NELETAL. 

KRAJ PRI 

SARAJEVU 

ANTON 

AŠKERC 

ANA 

DOLINAR 

INSEKTI- 

CID 

STANKO 

MOHORI 

HRVAŠKO 

LETOVIŠ. 

DARJA 

ERŽEN 

ZLITINA 

ZVONOV 

RAJKO 

AŽBE 

EDEN 

VISOKA 

PLANOTA 

V 

ZDA 

VANADIJ 

MORSKI 

OŽIGALK. 

NADA- 

LJEVANJE 

GESLA 

Napoved 

športnih 

dogodkov 

JUNIJ: Preverjanje gibalnih 

sposobnosti • Kadrovski 

tečaj za vaditelje plavanja 

• »Adventure Race 

Velenje« • Prvenstvo SV 

v peteroboju • Prvenstvo 

SV v orientacijskem teku 

• Prvenstvo SV v triatlonu 

• Odprto prvenstvo 430. 

MOD v odbojki na mivki 

• Prvenstvo 1. BR v športnem 

ribolovu • Prvenstvo SV in 

Policije v cestnem kolesarstvu 

• Poveljnikov tek 1. brigade 

JULIJ: Preverjanje gibalnih 

sposobnosti 

AVGUST: Tradicionalni 

spominski pohod »Four days 

ot Yeser« 

SEPTEMBER: Preverjanje 

gibalnih sposobnosti 

• Dvodnevni pohod 

poveljstva brigade na Triglav 

• Pohod v Logarski dolini 

• Povratna nogometna in 

odbojkarska tekma z vojsko 

BiH • Peti tradicionalni 

veteranski rokometni turnir 

• Tek SV v Štatenbergu 

OKTOBER: Preverjanje gibalnih 

sposobnosti • Drugi turnir 

1. BR v malem nogometu 

• Peto odprto prvenstvo 

1. BR v bojnem plavanju 

• Drugi turnir 1. brigade 

v košarki • Drugo odprto 

prvenstvo 1. BR SV v rokometu 

• Ljubljanski maraton – 

prvenstvo SV na 21 km m/ž 

• Prvenstvo SV v patruljnem 

teku in vojaških veščinah 

NOVEMBER: Preverjanje 

gibalnih sposobnosti 

• Odprto prvenstvo 1. BR v 

prostem plavanju 

DECEMBER: Nogometni turnir 

ob dnevu brigade • Sprejem 

športnikov 1. BR pri poveljniku 

1. BR • Razglasitev najboljših 

športnikov brigade 

Razvedrilo 

PRVI 39

Nasmeh 

nas 

krepi

Leto VII/01 - Slovenska vojska

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?