informator 2006.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

informator_delo1.indd 1 19.9.2006 15:16:24

PROSTOR 

ZA LEK 


MEDICINSKI INFORMATOR 

Vse skupaj vkup spravila: 

Nina Glavnik in Vane Savinek 

Informator spočela in vodila 

prve porode: Martina Munda 

Pridno delovno ljudstvo: 

Vane Savinek, Nina Glavnik, 

Matija Švagan, Matevž Harlander, 

Maša Šukunda, Eva 

Čirić, ... 

Oblikovali: Matija Švagan, Vane 

Savinek, Matevž Harlander 

Denarce doniral: Lek d.d. in 

MF 

Tisk: Lek d.d. 

Različica: 9.2006 

Po mnenju nekega Ministrstva (tudi mi 

se mu pridružujemo) je ta publikacija 

uvrščena med proizvode, za katere se 

plačuje najvišja stopnja DDV, ker smo 

s pisanjem informatorja belemu papirju 

gotovo dodali veliko vrednosti ©. 

IN BESEDA JE MESO POSTALA .... 

Bruc se je iz svoje zakotne vasi z negotovimi koraki 

odpravil proti fakulteti. Zenice je imel široko odprte, 

dasiravno je bilo ponedeljkovo oktobrsko jutro, ki 

kakor je to v navadi, ne sije z radodarnostjo tajske 

prostitutke. 

V avtobusu je bil sprva sam. Na oknih so bile šipe 

osorele, delno posejane z rjavimi madeži. V nos pa mu 

je udaril oster vonj po cigaretnem dimu in urinu; ta mu 

je preprečil, da bi zaspal. Na eni od postaj v bližini 

mesta so se mu pridružili gradbeni delavci z juga, ki 

so v mešanici južno-slovanskih jezikov in albanščine 

glasno jebali boga in mater, zraven pa žvečili sendviče 

s pariško in z hrepenečim pogledom gledali pravkar na 

postaji odvržene ogorke cigaret filter 57. 

Naenkrat se je znašel pred stavbo MF, ki je tega jutra 

bila še posebej mogočna in mračna. Na roki je začutil 

hladen pot, srce mu je razbijalo, glava je postajala 

lahka, pred očmi se je delala megla. Ali naš človek 

se ne da zmesti in gre naprej. Ko stopi, se približa 

vhodu na MF, za trenutek obstane, pogleda nazaj – za 

njim in pred njim so se proti vhodu na MF zgrinjale 

množice vseh narodov. Nekateri so glasno tarnali nad 

nemilo usodo, drugo spuščali nečloveške krike. Spet 

eni so preklinjali v vseh jezikih sveta, od katerih so bili 

številni našemu človeku povsem neznani. Spomnil se 

je na Dantejev pekel. Videti je bilo, da so tisti, ki jih 

je MF skozi steklena vrata vsrkala vase, vse svoje upe 

pustili zunaj. 

Procesija se je mimo akvarija valila proti veliki 

predavalnici, kjer so se napolnili vsi sedeži, stopnice, 

eni pa so sedeli kar na tleh. Med tem so se vrata zaprla. 

Eni so že videli, kako iz prezračevalnih špranj uhaja 

plin. Potem je pred njih stopil dekan v črni dolgi halji, 

visok in temačen. Med ljudstvom je nastopila grobna 

mučna tišina. »Študij je dolg in težak.« je pretrgalo 

molk in slišati je bilo kot povelje za eksekucijo. 

Še so mu sledili drugi govorniki s podobnimi 

temami. Pokazali so jim par starejših študentov (vsega 

hudega vajenih) in ko so ugotovili, da še živijo, jih je 

strah pričel zapuščati. Z pobožnostjo so vzeli v roke 

tale informator in v odmoru šli na WC in kavo. 

Andrej Grajn 

 




KAZALO: 


IN BESEDA JE MESO POSTALA 3 

MOJA MF 6 

KAKO DELUJE MF 7 

1. Ureditev MF 

2. Svet letnika 

3. Študentski svet 

O ŠTUDIJU NA MF 9 

1. O študijskem programu 

2. O predavanjih in vajah 

3. O samostojnem študiju 

4. Pregled programa po letnikih 

KAKO PRIDEM NAPREJ NA MF 30 

1. Izpiti 

2. Vpis v višji letnik 

3. Zaključek študija 

KAKO (P)OSTATI NORMALEN NA MF 33 

1. DŠMS 

2. Medicinski razgledi 

3. Pajzl 

4. SIDSIC 

5. SUP 

6. Medeno srce 

MLADEMU MEDICINCU NA POT 37 

SLOVARČEK TUJK 38 

 



MOJA MF 

Prvo predavanje ali dve sta se verjetno že 

končali. Pozdravili smo te dekan s svojim kolegijem, 

starejši kolegi smo te povabili k različnim 

obštudijskim dejavnostim, odposlušal si prvo dozo 

kemije in profesor mrzlično podpisuje inskripcije v 

kup indeksov pred seboj. Skratka, študij se je začel. 

Napočil je čas za spoznavanje kolegov in stavbe 

modre nove Medicinske fakultete. 

V nedavno sveže zloščeni avli (zamudili ste 

loščenje stoletja), ti bo v glavnem hodniku v oči 

padla dolga stena, polepljena z vsemi mogočimi 

plakati. Veliko jih služi ekonomski propagandi in 

malim oglasom, malce težje pa najdeš obvestila 

posameznih kateder, čemur je oglasna deska v 

bistvu namenjena. Vsake toliko časa si dobro oglej 

ta obvestila! Oko se splača vreči tudi na oglasno 

desko študentskega sveta in DŠMS, saj ti le-ti 

preko nje sporočata za študente aktualne zadeve. 

Na koncu hodnika ob veliki predavalnici pa 

boš zagledal Mandibulo. To je nadvse dobrodošla 

okrepčevalnica, ki študentu nudi vse vrste poživil 

v obliki pijače in jedače. Najraje jo imaš zjutraj, 

ko telo hrepeni po kofeinu, za malico, ko se ti več 

ne da poslušati predavanj in seveda, ko narediš 

kakšen izpit. Kaj hitro se navadiš, da sem zahajaš 

tudi v prostem času. V Mandibuli za postrežbo 

 

“Thank you, thank you!” 

skrbita Silvo in Janez - nepogrešljiva človeka na 

MF. Zraven Mandibule so sanitarije, po zaslugi 

Gospe in Ljubice udobne in vedno čiste. Nasproti 

njih najdeš prostore Društva študentov medicine 

Slovenije (DŠMS), ki je poskrbelo, da sedaj bereš 

tole knjižico. Če te karkoli zanima potrkaj na vrata 

in nas pobaraj. 

Nad Mandibulo se bohoti najnovejša pridobitev 

na MF - sodobno opremljena, oh in sploh, najboljša 

računalnica po imenu Maxila. Za vstop potrebuješ 

samo svojo študentsko izkaznico, uporabniško ime 

na računalniku pa je kar tvoja študentska številka 

(jo najdeš na izkaznici) in geslo rojstni datum 

Na nasprotni strani Mandibule je garderoba. 

Načelno se na našem faksu ne krade, tako da lahko 

v njej brez skrbi pustiš svoja oblačila. Tukaj so tudi 

telefonske govorilnice. 

Med srednjo in veliko predavalnico (pod 

veliko) se nahajajo Medicinski Razgledi. Njihova 

vrata zastira sobica, kjer potekajo uradne ure 

SUPa. Tam najdes tudi avtomat s hladno pijačo. 

In že smo spet pri glavnem vhodu. Tu ne moreš 

prezreti akvarija – steklene vratarnice, ki služi 

tudi kot vložišče zapiskov, izgubljenih indeksov 

in podobnega. Še malo naprej živi bankomat, ki ti 

pomaga, ko ostaneš brez denarja za kavo. 

V višjih nadstropnjih so nekateri inštituti. Po 

stopnicah navzdol se spustiš v prvo klet s secirnicami 

in naprej v drugo klet ter od tam po skrivnih 

blodnjakih in katakombah do Kliničnega centra, po 

domače Klinca. Zemljevidov podzemnega labirinta 

še ni (vrnitev našega raziskovalca čakamo že 

vrsto let). V Klincu najdeš razne pripravne stvari. 

Žal v menzi po temeljiti prenovi ne sprejemajo 

študenstkih bonov, upamo da se bo še spremenilo 

(so pa cene še kar zmerne). Tu so še banka, pošta, 

kavarna (rogljički in krofi - zapomni si do tretjega 

letnika), mnogi inštituti in katedre ter predavalnice. 

Če prideš skozi glavni vhod in zaviješ v avli na 

desno, najdeš predavalnice I do III, če pa te na 

kak kolokvij pošljejo v predavalnico IV, jo ubereš 

naravnost po stopnicah navzgor. 

Že ob vpisu si spoznal “stari faks” na Vrazovem 

trgu. Tu boš imel večino vaj prvega letnika, 

tu sta dekanat s študentsko pisarno za različna 

potrdila in knjižnica. V knjižnici imajo tudi 6 

računalnikov in nekaj čitalniških mest, tako da 

lahko sem prihajaš tudi študirat. Na stari fakulteti 

nikakor ne spreglej PAJZL-a! 

Hitro se boš vprašal, kje je najbližja fo- 



tokopirnica. Bližnji in dobro založeni sta dve. 

Najuporabnejša za predkliniko je tista pri gostišču 

Štorklja (“svečarstvo”), za kliniko pa še vedno tista 

“na onko” – obe hranita izvode najbolj popularnega 

gradiva za izpite in kolokvije, ki jih po naročilu 

kopirajo in tudi zvežejo. 

Ob vsem tem letanju po fakulteti študent 

kaj hitro postane lačen. K sreči se tega zaveda 

tudi država in nam omogoča, da precej poceni 

precej dobro jemo. Vse, kar moraš storiti, je, da 

se odpraviš na ŠOU z osebnim dokumentom in 

študentsko izkaznico ali indeksom ter izbereš med 

pisano ponudbo bonov. Vsak mesec lahko kupiš 

okoli 20 bonov (po enega za vsak delovnik), ki 

veljajo 3 mesece. Če jih slučajno ne poješ, jih 

lahko v naslednjem mesecu zamenjaš za nove. 

Najbližja varianta za kosilo je Štorklja prav pred 

novo fakulteto. Vsak dan lahko izbiraš klasično 

in azijsko ponudbo kosil. Če ti zmanjkuje časa, 

se raje odloči za sendvič v bližnji trgovini, saj 

postrežba v Štorklji ni ravno primer Bliska Groznega. 

Druge študentske restavracije v okolici so 

Z.D.R.A.V.C.O. v Klincu (ki te za majhen denar 

nahrani z sendvičen in toplo juho ali rogljičkom), 

picerija Čerin na Trubarjevi, kitajska restavracija 

Šanghai na Poljanski in okrepčevalnica Ful Špon 

na..iz Vrazovega trga čez most pa naprej čez 

Poljansko pa še kar naprej čez podhod v tisti 

stavbi pa..si tam. Za ostale restavracije v mestu se 

pozanimaj na ŠOU. 

KAKO DELUJE MF 

1. Ureditev MF 

Večina študentov nima niti najmanjše ideje o 

delovanju svoje fakultete. Hitro boš namreč sam 

c 

spoznal, kako pomembno je vedeti, kje se študent 

lahko pozanima o raznih stvareh v zvezi s študijem, 

kje se lahko pritoži nad oceno, kje lahko odkrito 

izrazi svoje mnenje, kje lahko sodeluje pri postavljanju 

izpitnih rokov. Končno je to tvoj študij. 

Fakulteto vodi dekan, eden izmed profesorjev, 

ki je isto kot ravnatelj v srednji šoli. O vseh 

pomembnejših stvareh v zvezi s fakulteto odloča 

senat, to je zbor vseh profesorjev fakultete. V 

senatu imamo študentje tudi svoje predstavnike, 

ki jih izvoli študentski svet, vsako leto aprila. V 

okviru senata delujejo mnoge komisije, ki se ukvarjajo 

s posameznimi, bolj podrobnimi vprašanji 

delovanja fakultete. V nekaterih izmed njih imamo 

študenti svojega predstavnika in zato določen (ne 

prevelik) vpliv. Obstaja še upravni odbor, ki skrbi 

za finančno plat fakultete, in študentski svet, ki je 

organ študentov (več o njem piše spodaj). 

Za neposreden stik s študenti je najpomembnejša 

študentska pisarna oz. referat (soba 1 na dekanatu 

- Vrazov trg 2). Tu se vpišeš, testiraš indeks na 

koncu leta, dobiš potrdila o vpisu in večino informacij 

o vseh drugih formalnostih. Uradne ure so 

od devetih do dvanajstih. Vsakršno približevanje 

vratom izven tega časa srčno odsvetujemo. Če 

naletiš na slabo voljo se ne pusti pregnati, tukaj 

so zato, da ti pomagajo! 

Pouk na fakulteti izvajajo posamezne katedre, 

to so organizacijske enote fakultete, ki skrbijo 

za pouk enega (včasih tudi več) predmetov na 

fakulteti. Katedra ima svojega predstojnika (enega 

od profesorjev) in seveda tajnico - tisto, ki ve vse in 

ti pri vsaki stvari pomaga. Nekateri predmeti imajo 

sedež na inštitutih, znotraj katerih je organizirana 

katedra. To so navadno tisti predmeti, ki “si jih 

delimo” z drugimi fakultetami. 

Kje natančneje smo tu študentje in kaj 

počnemo 

2. Svet letnika 

Svet letnika so vsi študentje nekega letnika 

naše fakultete. Praviloma se sestanejo dvakrat 

na leto (na začetku obeh semestrov) skupaj s 

profesorji tistega letnika; tudi temu sestanku se 

včasih reče kar “svet letnika”, čeprav je ponavadi 

ob nečloveških urah (ob sedmih zjutraj) se ga je 

vredno udeležiti. 

Na sestanku sveta letnika se dogovori o vseh 

izpitnih rokih, rokih za kolokvije, pogojih študija 

oz. študijskih obveznostih in drugih perečih 

vprašanjih. Ti dogovori za tekoče študijsko leto 

 



so obvezujoči tako za študente kot za profesorje, 

zato so kasnejše spremembe možne le ob soglasju 

obojih. Več kot nas je, več lahko dosežemo! 

Ob začetku leta letnik izvoli (pravzaprav samo 

potrdi) predsednika letnika, ki je eden izmed 

profesorjev v tem letniku, in postane mamica oz. 

očka tega letnika in mu pomaga razreševati probleme, 

ki nastanejo med letom. Letnik izvoli tudi 

predstavnika letnika, ki je eden izmed študentov. 

Njegova naloga je, da posreduje informacije med 

študenti in profesorji, z izvolitvijo pa postane 

član študentskega sveta in zastopa svoj letnik na 

fakulteti. On je tisti, ki prenaša informacije v letnik, 

prav tako pa zbira mnenje in želje letnika. 

Vsak letnik ima tudi svojo mailing listo (vaš 

naslov bo med06@dsms.net oz. stom06@dsms. 

net) preko katere se komunicira o študijskih zadevah 

znotraj letnika pa tudi obvešča o dogodkih, 

ki se tičejo vseh študentov MF (npr. žurih v Pajzlu!). 

Če slučajno nanjo še niste prijavljeni, obiščite 

www.dsms.net in sledite navodilom. 

 

3. Študentski svet 

Študentski svet (ŠS) je skupina 13 študentov 

medicine in dentalne medicine, ki so izvoljeni 

predstavniki študentov. ŠS je organ medicinske 

fakultete (tako kot dekan, senat, itd), je torej njen 

sestavni del. Sestavljajo ga predstavniki letnikov 

in sicer: 6 medicincev, 6 stomatologov in en absolvent. 

ŠS zastopa študente in njihove interese 

na fakulteti in univerzi in izvoli študentske predstavnike 

v delovnih telesih fakultete (študijska 

komisija, komisija za študentska vprašanja, itd). 

Kaj konkretno dela ŠS Posreduje študentsko 

mnenje, kadar ga za to zaprosi fakulteta ali kadar 

se nam zdi potrebno (npr. o novem izpitnem 

pravilniku, o pedagoškem delu profesorjev in 

asistentov), skrbi za obveščenost študentov glede 

študija in stvari povezanih s študijem, poskuša 

reševati probleme), obvešča študente o študiju in 

stvareh povezanih z njim. 

Zelo pomembna naloga ŠS, ki se do sedaj 

še ni popolnoma uveljavila, je, da posreduje 

pritožbe študentov. Vsi študenti bi se morali zavedati, 

da je ŠS takoj za predstavnikom letnika prvi 

naslov, kamor se je treba obrniti, ko se ti zgodi 

“krivica”. 

Kje smo Najprej je tu naša oglasna deska, zelo 

očitno označena, ki se nahaja v avli nove medicinske 

fakultete, nasproti velike predavalnice. Pod 

njo se nahaja nabiralnik, kamor lahko oddaš svoje 

predloge, pritožbe... Nikar ne pozabi napisati, 

kako te lahko dobimo, sicer bo tvoj trud zaman. 

ŠS sestankuje v prostorih DŠMS, o uradnih urah, 

o tem kdo je predsednik, podpredsednik in tajnik 

pa lahko izveš z oglasne deske ali na spletni strani 

www.ssmf.org. Pusti nam sporočilo v nabiralniku, 

kontaktiraj svojega predstavnika letnika, piši na e- 

mail (studentski.svet@mf.uni-lj.si) ali pošlji pošto 

(Študentski svet MF, Korytkova 2, Ljubljana). 

ŠTUDIJ NA MF 

1. O študijskem programu 

Že na samem začetku se moraš zavedati, da si 

se z vpisom na MF odločil za poklic, pri katerem 

se študij pravzaprav nikoli ne konča. Teh prvih šest 

(oz. sedem, osem…) let je pravzaprav le uvod v 

delo in izpopolnjevanje, ki te bo spremljalo vseh 

štirideset let službe. Po eni strani se zdi to naporno 

in strašljivo, vendar boš kot dober zdravnik v tem 

gotovo našel svojevrsten izziv – dolgčas ti gotovo 

“Now, Betty Sue, we know you’re upset.. 

breaking up with a boyfriend is always 

hard. But as they say, there are more 

protozoa in the lower intestine.” 



nikoli ne bo. 

Študij na MF je namenjen osvajanju osnovnih 

znanj in zato ni podvržen hitrim spremembam. 

Predmetnik se ne spreminja prav pogosto, sledimo 

klasičnemu, t.i. horizontalnemu študijskemu 

sistemu. To pomeni, da se v prvih treh letnikih 

ukvarjaš večinoma z osnovnimi naravoslovnimi 

in medicinskimi vedami, šele od četrtega letnika 

naprej pa pridobljeno znanje uporabiš za razumevanje 

kliničnih predmetov. 

Marsikateri predmet se ti bo zdel dolgočasen 

ali nepomemben. V takih trenutkih ti svetujemo, 

da se čimprej nehaš ukvarjati s takšnimi pogubnimi 

mislimi in opraviš, kar od tebe zahtevajo. Če pa ti 

grejo določene zadevščine resnično na nervuse, se 

lahko priključiš prizadevanjem študentskega sveta, 

ki po najboljših močeh skuša seznanjati profesorske 

kroge o študentskih zamislih in predlogih za 

izboljšave študija. 

2. O predavanjih in 

vajah 

Študij je sestavljen iz predavanj, vaj, samostojnega 

učenja (tega je vsekakor največ) in izpitov. 

Predavanja se začnejo 1. oktobra in končajo zadnji 

teden v maju. Podobno je z vajami, le da so te 

nekoliko variabilne, samostojno učenje pa je na 

višku v mesecih pred izpitnimi roki. 

Pomembno je, da si pred vsakim semestrom 

ogledaš urnik predavanj (ne pozabi kraja predavanj), 

predvsem natančno pa urnik vaj, ki je 

navadno objavljen na posameznih katedrah ali 

inštitutih. Večina predavanj ni obvezna oz. se po 

svojih interesih in kvaliteti predavatelja odločiš 

katerih se boš udeleževal, gotovo pa boš konec 

semestra lažje naštudiral izpit, če si snov že enkrat 

slišal in imaš svoje zapiske. Večini študentov so 

všeč (to pomeni, da so zanimiva in uporabna za 

izpit) predavanja naslednjih profesorjev: prof. 

Zorko (BIKE I), prof. Ravnik (ANAT.), prof. 

Baraga (NMP), prof. Žekš (BIOFI), prof. Kotnik 

(MIKRA), več ali manj vsi za PAFI, nevrologije, 

ginekologije, ORL, oftalmologija. Skoraj nujno je, 

da se pokažeš vsaj na prvem predavanju v vsakem 

semestru, da pobereš avtogram profesorja v indeks 

(temu se reče inskripcija). 

Vaje so obvezne in le v primeru tehtnega 

opravičila in vnaprejšnjega dogovora lahko 

manjkaš ali se dogovoriš za drug termin. Navadno 

so opravljene vaje pogoj za frekvenco (avtogram 

na koncu). Vodijo jih asistenti, ki so navadno 

mlajši, dostopni za pogovor in imajo posluh za 

študentske probleme. Namen vaj je pridobiti bolj 

praktično znanje, zato potekajo v manjših skupinah. 

Pogosto asistenti od študentov zahtevajo 

določeno teoretično pripravo, zato da lažje slediš 

tistemu, kar naj bi te vaja naučila in od nje tudi 

več odneseš. 

“Hey! Was I supposed to wear a tie!” 

3. O samostojnem 

študiju 

Kot študent imaš neverjetno svobodo pri izbiri 

kdaj, kje, po čem in koliko boš študiral. To 

je za marsikoga čudovita pravica, vendar pa se 

moraš zavedati, da ta pravica nosi tudi ogromno 

odgovornost. Študija medicine in stomatologije 

sta zahtevna in marsikdaj bos ugotovil, da kolegi 

iz drugih faksov ne študirajo niti pol toliko kot ti. 

Začeti moraš že dovolj zgodaj (čez dobre 4 mesece 

te čaka že prvi čisto pravi izpit!!!) in tempo ne 

popusti. Potem so tu še kolokviji med letom (neke 

vrste kontrolke). Zato se moraš že na začetku 

disciplinirati in si planirati čas za učenje in čas 

za zabavo. Študenti MF-ja veljamo za največje 

“piflarje” in največje “žurerje”. 

Kako torej študirati Medicina in stomatologija 

sta vedi o zdravljenju, zato naj ti bo jasno, da le z 

memoriranjem vseh možnih informacij na pamet 

zdraviti ne boš znal. Ni pa rečeno, da ne boš 

dokončal faksa – ravno nasprotno, včasih se zdi, 

da jo bolje odnesejo tisti, ki imajo preprosto boljši 

spomin. No, pa vendar ni vse tako črno, navadno 

fax končajo tudi tisti brez fotografskega spomina 

 



:). Dolgoročno gledano je gotovo bolje, da stvari 

razumeš, kajti napiflana snov prehitro izpuhti iz 

glave. Gotovo je pomembna tudi strategija, da si 

ne naložiš preveč dela in se naučiš izluščiti tisto, 

kar je res pomembno. 

In po čem študirati Na splošno si zapomni, 

da je fajn predelati en novejši učbenik, zapiske 

in predvsem literaturo, ki jo je napisal tisti profesor 

(navadno navadno so to članki objavljeni v 

Medicinskih Razgledih in za stomatologe prav 

tako pomemben Stomatološki vestnik). Vsaj v 

prvem letniku so neprecenljive vrednosti zapiski, 

po možnosti tvoji ali pa od koga drugega iz 

istega letnika. Bogato zbirko zapiskov imajo v 

kopirnicah pri Svečarstvu in na Onko. Pri opisih 

predmetov navajamo tudi spisek literature, ki ti 

ga priporočamo za poletno branje :-). Lahko si 

vzameš na grbo več ali manj, saj naj bi bila to le 

neka srednja vrednost. Zavedaj pa se, da je ta spisek 

le prijateljski nasvet in ne referenca, s katero bi 

zagovarjal svoje neznanje na izpitu. Pamet v roke! 

Za uradni katalog učnega gradiva, ki so ga objavile 

vse katedre, pa pobrkljaj na www.mf.uni-lj.si. Naj 

pa te opozorimo, da so katalogi spisani po abecednem 

redu (ne po najpomembnejši literaturi) in da so 

precej obsežni. Računaj pa s tem, da se verjetno 

nikoli ne boš mogel naučiti toliko, kot profesor 

lahko zahteva. 

Kje dobiti knjige Z vpisom postaneš član vseh 

univerzitetnih knjižnic - Centralna medicinska 

knjižnica (CMK), Centralna tehniška knjižnica 

(CTK), Narodna univerzitetna knjižnica (NUK). 

10 

“So... three cat brain do not equal one 

human brain.” 

CMK je ena nadvse koristnih institucij na našem 

faksu. Nahaja se na “starem faksu”. Knjige si 

lahko izposodiš za tri mesece in imaš možnost 

enomesečnega podaljšanja. A pozor: opomini in 

zamudnina v CMK so hudičevo dragi, hitro znese 

za cel mesec hranjenja. Medicinske knjige so 

lahko nesramno drage (kar ni nič čudnega glede 

na njihov obseg ;-), zato je dobro pošteno premisliti, 

kaj je vredno kupiti in kaj ne. Počakaj nekaj 

mesecev, da boš videl, ali boš knjigo potreboval 

le za izpit, ali pa je uporabna tudi za kasneje. 

Vredno je razmisliti npr. o nabavi anatomskega 

atlasa, kakšnega medicinskega leksikona ipd. 

Cenovno se najbolj splača kupiti knjige od tvojih 

predhodnikov, vendar so to večinoma le knjige, 

za katere so starejši kolegi ugotovili, da jih ne 

potrebujejo več. Sicer ima najugodnejše cene SUP 

(Sekcija za učne pripomočke), kjer lahko kupiš 

tudi haljo, stetoskop... V stik z njimi stopiš po 

mobitelu ali po e-mailu (sup@dsms.net). Uradne 

ure imajo enkrat na teden v sobici pod stopnicami 

med veliko in srednjo predavalnico. Poceni in navadno 

zelo uporabne so tudi skripte, ki jih izdajo 

inštituti (večinoma za predkliniko) ali Medicinski 

razgledi (večinoma za klinične predmete). Skript, 

ki se jih ne dobi več, članke, posamezna poglavja 

iz knjig ipd. so na voljo v kopirnicah na Onko in 

pri Svečarstvu. 

Kje pa lahko študiram Nekateri lahko še 

vedno študirajo doma, drugi si morajo najti kakšno 

drugo mesto po soncem. V atriju stare medicinske 

fakultete je Pajzl (da, tisti kraj, kjer so vsake toliko 

najhujši žuri pod luno), kjer se da dokaj mirno 

študirati. Mirno je tudi v CMK: po stopnicah 

navzgor prideš v zgornje prostore, kjer sta revijalni 

oddelek in čitalnica. Če stanuješ kje blizu centra, 

sta uporabni CTK zraven Cankarjevega doma 

in NUK v centru Ljubljane. Študijski prostori 

so navadno dobro organizirani tudi v študentskih 

domovih (npr. Podmornica v Rožni dolini). 

4. Pregled programa 

po letnikih 

Zato, da boš že od samega začetka vedel, kaj 

vse ti preti v prihodnjih šestih letnikih, smo se 

odločili predstaviti ves program v obliki opisov 

po letnikih. V njih boš našel opisane posebnosti 


letnika, kratke opise predmetov, priporočene literature 

in izpitnega režima. Posebej natančno si 

poglej, kateri izpiti so pogoji za v višji letnik! 

Vse informacije so podvržene časovnim 

spremembam in ni nujno, da čisto držijo. Trudili 

smo si napisati vse, kar vemo, vendar se šele ko 

poskušaš takšne informacije sistematično urediti 

zaveš, koliko črnih lukenj je v splošnem poznavanju 

programa. Ne zamerite nam torej napak, raje 

nam povejte, kje smo ga polomili, pa se bomo v 

prihodnji izdaji z vašo pomočjo poboljšali! 


MEDICINA 1. letnik 

Prvi letnik je namenjen utrjevanju in nadgrajevanju 

osnovnih naravoslovnih znanosti (biokemija 

I, biofizika, biologija celice) ter osvajanju 

temeljev medicine – anatomija, nujna medicinska 

pomoč in terminologija. Nekakšno nujno zlo oz. 

predmet, ki ga zdaj še ne ceniš dovolj, je tudi biomedicinska 

informatika. 

ANATOMIJA je predmet, ki te spomni, da si se 

vpisal na medicino. V zimskem semestru rokica 

in nogica, začinjeni s smrdljivim formalinom, v 

poletnem semestru pa prsni koš in trebuh, kjer ti 

razložijo, da je srce bolj na levi in so jetra bolj na 

desni. In končno – sekcija, ko ti prvič dajo skalpel 

v roke. 

Literatura: skripte (delno obupne, a so v 

slovenščini), neuradna in zato ne 100% zanesljiva 

abdomen skripta (nujno vedet za Ravnika), skice 

(sam riši čim več!!!), Sobotta atlas (zelo dober, 

a stane manjše premoženje), v zadnjem času 

pridobiva na popularnosti Wolf-Heideggerjev 

atlas, ki je ravno tako dober, a dosti cenejši. Druge 

možnosti so še Platzer, Werner, Kahle atlaski 

(I,II,III). Za ponavljanje je odličen tako zvan 

Pocket Atlas of Human Anatomy (H. Feneis/ W. 

Dauber). Z vsemi se naredi izpit enako dobro, a 

pomembno je, da se držite izbranega atlasa cel 

čas študija! 

Izpit: Le pisni kolokviji (4 letos 2 pa drugo leto). 

Skripte se nauči 100%!!! Če ti uspe vse kolokvije 

odpisati nad 85%, si oproščen pisnega dela izpita 

in si tudi sam izbereš termin za ustni del. Fino, a 

ne! 

Predavatelji: Ravnik, Cvetko, Meznarič 

BIOFIZIKA – šnelkurz celotne fizike z majhnimi 

posebnostmi tiste predpone “bio”. 

Literatura: zapiski, Kladnik, Pot k maturi iz 

fizike 

Izpit: Je prvi izpit in mogoče zato najtežji. Prvič 

“Ok - we are back on-line. 

Ok, here we go, ‘Click 

here to review this kamasutra position..” 

se srečaš s profesorjem. Ne se bat. Preberi vse, kar 

pride v poštev in to razloži enemu kolegu ali mami, 

če te je voljna poslušat in pridi na izpit. Ugrizni 

profesorja z znanjem in ga pusti pri življenju, dokler 

ti ne spusti kake ocene. Svetina in Žekš sta oba 

OK. Fino je met dobro oceno iz vaj. Pisni del lahko 

opraviš s kolokviji, če oba pišeš pozitivno. 

predavatelja: Žekš, Svetina 

BIOKEMIJA I – Malce fizikalne kemije in osnove 

organske kemije z nadležnimi formulami. 

Literatura: zapiski s predavanj, Lehninger (prvih 

300 strani = uvod), Carlson (je v slovenščini in je 

hitro berljiv) 

Izpit: Po težavnosti skoraj ekvivalenten izpit 

biologiji, veliko strukturnih formul. Pisni izpit 

sestavlja deset dokaj normalnih opisnih vprašanj. 

V prvem semestru je en večji kolokvij, v drugem 

pa pišeš kolokvij na vsakih vajah in skupno število 

točk lahko pomeni, da si oproščen pisnega dela 

izpita in imaš vsaj nekaj popusta na ustnem delu. 

Za ustnega se nauči, česar nisi znal na pisnem 

delu. Komel je lahko nepriseben in da več ali manj 

kot znaš, pri njem se umetelno izražaj. Na njegov 

izpit vzemi s sabo literaturo, ker ti lahko pride ob 

morebitnem čakanju na izpit. Lenasijeva je zelo 

fajn (fajn, če znaš vaje), Zorko korekten (trezen, 

hoče da stvari razumeš). 

Predavatelji: Lenasi, Komel, Zorko 

BIOLOGIJA CELICE - Vse o celici in njenih 

organelčkih, njenem metabolizmu (ko ti razložijo, 

da je celična smrt pravzaprav čisto fajn alternativa) 

ter osnove genetike. 

Literatura: zapiski (ponavadi zadoščajo), Cooper- 

The Cell (aj še ena bukla), Alberts (ogrooomen, a 

menda všeč prof. Jezerniku), skripta za vaje. 

Izpit: Pisni izpit je višek kreativnosti in izgleda, kot 

bi ga kak nezemeljski znanstvenik sklamfal skupaj 

11 



pol ure pred izpitom (vprašanja izbirnega tipa), 

ustni pa še kar gre. Oba profesorja sta kar uredu, 

čeprav imata občasne trenutke.. Za kolokvije se 

nauči skripto za vaje dobesedno, vprašanja na 

kolokviju pa so inteligentnejša od izpitnih (no ja.. 

odvisno od asistenta, ki jih pripravlja). 

Predavatelja: Jezernik, Sterle 

BIOMEDICINSKA INFORMATIKA – malce 

računalništva z veliko osnovami knjižničarstva 

(precej dolgčas) in sicer uporabna statistika, ki pa 

jo do petega letnika, ko morda delaš raziskovalno 

Literatura: Nova knjiga (brez embirologije) , ki so 

jo izdali na inštitutu. Vsa vprašanja na kolokvijih 

so iz te knjige, je pa res, da v njej mrgoli napak. 

Kališnikov Oris (verjetno najbolj neberljiva knjiga 

na faksu - kratek, zastarel, a hudo natančen, pazi 

na napise pod slikami!, je dobesedno preveden 

povzetek parih angleških knjig), atlas (je fino 

imet, a ni obvezen), svoje skice iz vaj, navodila za 

vaje z lepimi slikami (ki jih na mikroskopu sicer 

nikoli ne vidiš) so naprodaj na inštitutu, (zelo lepe 

fotografije preparatov se najde tudi na internetu), 

če te predmet zares zanima si oglej Rossa, vendar 

nalogo, že zdavnaj pozabiš. Jutranji petkov termin 

je kot naročen.. 

Literatura: Informatika - potegnidol z Interneta, 

Statistika - kupi knjigico na inštitutu 

Izpit: Najbolje je narediti tako informatiko kot 

statistiko z rednim kolokvijem, drugače ti ostane 

izpit za konec študija in je grozen. 

Predavatelj: Stare 

HISTOLOGIJA Z EMBRIOLOGIJO - veda o 

tkivih z vedo o zarodkih; nekakšna mikroanatomija 

ali kako pod mikroskopom ločiti 94 odtenkov 

vijolične, bolj vijolične, manj vijolične, srednje 

vijolične, pretežno vijolične in včasih malo rumene 

(to je hec, če verjameš). 

12 

Games blood cells play 

ti ga ne priporočamo za pripravo na izpit. Veliko 

veliko gradiva se dobi tudi na njihovi spletni strani. 

Zadnje čase težijo s predavanji, ki pa imajo včasih 

hipnotične stranske učinke. 

Izpit: Letos le kolokvij: 30 teoretičnih vprašanj 

izbirnega tipa in 30 preparatov na praktičnem delu, 

katerega edini učinek je, da treniraš iznajdljivost 

plonkanja. Na katedri si lahko sposodiš zbirko 

preparatov, da jih lahko občuduješ tudi doma. 

Priporočamo ti, da se za kolokvije dobro pripraviš, 

saj z njimi opraviš izpit, če jih pišeš v povprečju 

nad 85% (skupaj so trije). Se splača! Aja..nikar ne 

pozabimo - spoznaš tudi Zvonec. 

Predavatelji:Vraspir-Porenta, Zorc 2 , Štiblar, Cör, 



Petrovič.. 

NUJNA MEDICINSKA POMOČ - predmet z 

najslastnejšimi diasi. Malo več kot za izpit za avto, 

“malo manj” kot interna medicina in kirurgija, he 

he…Od letos dalje je NMP pogoj v prvem letniku. 

Letošnji izpit je bil pisni in je vseboval kopico 

nesmiselnih vprašanj. Predstojnik je od letos dalje 

doc. Ahčan, ki obljublja spremembe. 

Literatura: Derganc - Prva pomoč za vsakogar. 

Poleg Dergančeve, pa bo v poštev prišla (sicer 

ogromna) zelo zanimiva knjiga Prva pomoč s 

praktičnimi primeri, katere avtor je seveda novi 

predstojnik. 

Izpit: Zelo osnovnošolski kolokvij iz reanimacije, 

čuden pisni izpit iz NMP (zahteva se tudi klinične 

stvari, ki jih bruc navadno zelo slabo pozna) - zato 

imaš občutek, da si na izpitu kako leto prezgodaj. 

Odkar je izpit le pisni, je morda bolje počakati tja 

do tretjega letnika, ko so ti stvari en kanček bolj 

jasne. 

Predavatelja: Baraga, Manohin, Ahčan 

MEDICINSKA TERMINOLOGIJA - resnično 

osnove latinščine, prilagojene za medicince in zelo 

zabavna predavanja. 

Literatura: prebereš si silabus in se naučiš par 

stavkov v latinščini. 

Izpit: Je le kolokvij in ni preveč kompliciran. “Prvi 

roki so zlati roki” (a to si predvsem zapomni za 

Patologijo!) 

Predavatelj: Marolt 

TELOVADBA - Da ob študiju ne zanemariš 

svojega telesa (kot se brucu na MF rado zgodi).. 

Na voljo so: plavanje, košarka, odbojka, fitnes, 

aerobika, smučanje, potapljanje in še kaj. 

Predavatelja: Potočnik, Jeras-Filipič 


V drugem letniku te naučijo, iz česa je 

človekovo telo (anatomija in histologija) ter kako 

deluje (fiziologija in biokemija II). Hkrati ti povejo 

tudi nekaj o dolžnostih zdravnika (deontologija), 

te pomirijo pri psihologiji ter te ponovno razburijo 

na socialni medicini, ko vsaj približno spoznaš naš 

zapleteni zdravstveni sistem. 

ANATOMIJA – glava in živčevje. Ko ugotoviš, 

da žrelo in grlo ni ista stvar in se počasi začneš 

zavedati, kako ogromen izpit te čaka… 

Literatura: glej prvi letnik 

Izpit: Je zakon. Je temelj. Če tega ne znaš, si 

vseskozi anus. Sedaj se pokaže, koliko si delal 

za kolokvije in koliko si risal svojih skic. Če vse 

kolokvije pišeš nad 85% (ZU), opravljaš samo 

ustno. Pisni ima 7 vprašanj in 3 skice, na ustnem 

pa te sprašuje vse po vrsti. Ravnik in Cvetkova 

sta večinoma zelo v redu in korektna, Cvetkova 

velja za malce lažjo (ali prijaznejšo) varianto, 

Meznaričeva tudi sprašuje in velja za fer. 


BIOKEMIJA II - podrobnejša in obsežnejša organska 

kemija s poudarkom na… vsem. Raložijo 

ti, kaj se zgodi s tistim zrezkom, ki si ga pojedel v 

menzi. In že precej neokusno razložijo dogajanje 

v našem drobovju po Pajzlu. 

Literatura: Predavajo po Lehningerju. Za izpit ter 

na sploh zelo fajn je tuki Marks. Uporaben je tudi 

Devlin, ki je bolj klinično usmerjen 

Izpit: 10 vprašanj na pisnem (mnoga se dajo 

različno interpretirati, prava interpretacija pa je 

le ena!), ustni hudo natančen, pri Breskvarjevi 

ciničen, pri Žakljevi pa vremensko spremenljiv. 

Strah in trepet tistih, ki se ne znajo piflati (čeprav 

delček te resnice paše tudi k drugim izpitom). 

Predavateljici: Breskvar, Žakelj-Mavrič 

FIZIOLOGIJA - Še en temelj. Včasih je tudi 

zanimiv. Če ti tu ostanejo luknje, si že v sigmi. 

Literatura: (je totalna zmeda glede literature) Levy 

(ogromen, a veliko zahtevajo iz njega), Guyton 

(priporočajo Levy-ja, razlog pa je, da je v Guytonu 

“vse preveč lepo razloženo”), Despopoulos 

(must have, ker je zakon za ponavljat), Schmidt 

(študentski prevod je kul, če hočeš šnelkurs, glej 

Medeno Srce), zapiske s predavanj. 

Izpit: Izpit je lahko kompliciran. Pisni ima 100 

(‘prefriganih’) vprašanj izbirnega tipa. Ustni je 

pri Starcu ‘zanimiv’, pri Štruclju precej ‘tih’, a 

načeloma ugoden, pri Finderleju pa bolje, da ne 

pišeš slabo, Koren pa je včasih odsoten in presliši, 

da si kaj (pravilno) odgovoril. Tu se prvič zares 

spomni na to, da so prvi roki zlati roki! Obvezno 

ponovi stara izpitna vprašanja in se pokloni 

starejšim kolegom. 

Predavatelji: Starc, Štrucl, Finderle, Koren 

HISTOLOGIJA Z EMBRIOLOGIJO - na vajah 

ti nočejo pokazati preparata ‘spermij nativo’; zdi 

se ti, da je vijolične v tvojem življenju že odločno 

preveč. Še vedno se nisi navadil na Zvonec. 

Literatura: glej 1. letnik 

Izpit: Hista ima najzagonetnejši sistem točkovanja 

pri izpitu. Za izpit velja, da če imaš iz pisnega in 

praktičnega dela pozitivno (nad 36 točk) in na 

vsakem vsaj 18 točk, nimaš ustnega zagovora. 

Lahko (oz. težko) opraviš s kolokviji (povprečje 

nad 50 točk). Sicer je izpit natanko tak kot kolokvij. 

Dodatne točke za izpit si lahko nabereš z uspešnim 

13 



reševanjem kolokvijev (ne nujno tistih 85%) in z 

opravljanjem izbirnega seminarja. Se splača! 

Predavatelji:Vraspir-Porenta, Zorc 2 , Štiblar, Cör, 

Petrovič.. 

HUMANA GENETIKA – Kakšne zaklade lahko 

podeduješ od staršev. 

Literatura: Nič pametnega, dve knjigi z naslovom 

Medical Genetics (Gelehrter). Zapiski pa so navadno 

tako obupni kot večina predavanj. 

Izpit: Zelo variabilen, mešanica vprašanj izbirnega 

in opisnega tipa, veliko presenečenj ob reševanju 

in rezultatih. 

Predavatelja: Jezernik, Peterlin 

MEDICINSKA DEONTOLOGIJA S FILO- 

ZOFIJO - veda o zdravnikovih nravnih 

dolžnostih; kjer ugotoviš, da si nemoralen, pa te 

pretrese... 

Literatura: Dolenc, Medicinska etika z deontologijo, 

Nova knjiga samega profesorja Balažica. 

Izpit: Za zdaj še kolokvij, ki pa bo menda zrastel v 

izpit, pa se to še kar ni zgodilo. Je pogoj za sodno 

medicino v 5. letniku. Kolokvij je možno opraviti 

z neobveznimi seminarji. 

Predavatelj: Balažic, prijazen stric 

MEDICINSKA PSIHOLOGIJA – daleč najbolj 

benigen predmet drugega letnika, ki se zgodi 

pretežno brez tvoje vednosti. 

Literatura: Fotokopije prosojnic s predavanj (fotokopirnica 

Svečarstvo) 

Izpit: 35 vprašanj mešanega tipa. Če si hodil na 

predavanja (he, he) ali si vsaj prebral prosojnice, 

ne bo težko. 

Predavateljica: Tekavčič-Grad 

MIKROBIOLOGIJA IN IMUNOLOGIJA - ko 

spoznaš, da je bacil bakterija, da pa bakterija ni 

nujno bacil... 

Literatura: Nova, še po tiskarni dišeča mojstrovina 

v slovenščini (končno!), Paraziti od Logarja, 

Virologija od Korena, zapiski, Greenwood (fina 

knjiga, ki piše na kratko o vsem), Jawetz 

Izpit: Le kolokviji na vajah, ki so odvisni od 

asistenta. Izpit te čaka drugo leto februarja. 

Predavatelji: Gubina, Koren, Kotnik, Ihan, Poljak 

SOCIALNA MEDICINA – Spoznaš, kako te 

okolje in družba lahko zafrustrirata. Da so zavarovalnice 

pi*** 

Literatura: Neke fotokopije (fotokopirnica Onko), 

prihaja (ali pa je že) neka nova knjiga. 

Izpit: V 3. letniku. 

Predavatelj: Premik, Artnik, Kragelj-Zaletel 

TELOVADBA - Da ob študiju ne zanemariš 

svojega telesa (kot se medicincu rado zgodi)... 

Na voljo so: plavanje, košarka, odbojka, fitnes, 

aerobika, smučanje, potapljanje in še kaj. 

Predavatelja: Potočnik, Jeras-Filipič 


V tretjem letniku se naučiš, kako izgleda, če gre 

v telesu kaj narobe (patologija, patofiziologija, 

mikrobiologija). Prvič se tudi srečaš s čisto pravim 

bolnikom na čisto pravi kliniki (propedevtika). 

Začneš spoznavati zdravila (farmakologija). Še 

nadalje se socializiraš, izbirno psihiraš in seveda 

vestno telovadiš. In si srečen, če se najde kakšen 

teden, ko imaš samo en kolokvij. 

FARMAKOLOGIJA Z EKSPERIMEN- 

TALNO TOKSIKOLOGIJO - končno se lahko 

izkažeš in babici razložiš, katere tablete so za 

srce in katere za ledvice. 

Literatura: 2 možnosti: samo Rang-Dale, ali pa 

Varagič (fino, v srbščini) in osnove farmakologije 

(prvih par poglavij) po Rang-Dale-u. Za kolokvij 

skripta za vaje in seminarji. V kopirnici najdeš tudi 

veliko uporabnih starih vprašanj. 

Izpit: Pride drugo leto. 

Predavatelji: Stanovnik, Kržan, Irman-Florjan, 

Drevenšek, Lipnik-Štangelj 

INTERNISTIČNA PROPEDEVTIKA - “Moj 

prvi stik s čisto pravim bolnikom v čisto pravi 

bolnišnici...”. Vaje (lahko) opravljaš na različnih 

lokacijah: Golnik, KC, bolnica dr.Petra Držaja. 

Literatura: slovenska knjiga Klinični pregled in 

zbirka vprašanj, vprašanja prejšnjih kolokvijev, 

različne angleške knjige z naslovom Clinical examination 

in variacije na temo. 

Izpit: Samo pisni (zelo natančen) kolokvij. Znanje 

tega predmeta pa ti pride, bolj kot tu, prav pri 

končnem izpitu iz Interne medicine. Predelaj stara 

vprašanja. 

Predavatelji: Kocijančič, Horvat in drugi 

MIKROBIOLOGIJA IN IMUNOLOGIJA 

– letos spoznaš, da je bacil bakterija, bakterija pa 

ni nujno bacil... 

Literatura: glej drugi letnik. 

Izpit: Le ustni. Kot pri drugih izpitih, izkušnje z 

ustnim delom variirajo glede na trenutno voljo 

izpraševalca. Splača se narediti seminar, ki ti, če 

je dobro ocenjen (9 ali 10), prinese eno oceno 

14 



več na izpitu. Večina profesorjev je radodarnih 

z dobrimi ocenami na prvem izpitnem roku - se 

splača. Gubina obožuje bacilčke, Poljak in Ihan te 

izprašata temeljito iz vseh delov snovi, Koren je 

virozen (z dobrim znanjem virologije se pri njem 

dobro zapišeš), Kotnik....kdo bi vedel.. 


PATOFIZIOLOGIJA – ali fiziologija bolezni. 

Z osnovami fiziologije in biokemije ti poskušajo 

razložiti, kako je, če gre v telesu kaj narobe. Več 

kot polovica se da fino poštekat, ostalo pa je ... hm, 

... piflarija. Razmeroma uporabna predavanja. 

Literatura: Izbrana poglavja, seminarji, zapiski 

(prvi izpit, kjer točno veš kaj se od tebe zahteva; 

preguli vse, pomoč ti je Guyton), stari kolokviji v 

fotokopirci so uporabno gradivo. 

Izpit: Za pisnega predelaj stare izpite – 30 vprašanj 

izbirnega tipa, za katere treniraš že na kolokvijih, 

ustni pa je odvisen od izpraševalca. Pisnemu se 

lahko izogneš s kolokviji. Sketelj – natančen brez 

ovinkarjenja, bog ti pomagaj če ne znaš njegovih 

definicij s predavanj, Sketa težko zadovoljiš pri 

nevrofiziologiji, Šuput malce zmeden - izpit pri 

njem pa je preizkus vzdržljivosti, Grubič kljub 

ogromnemu znanju (medicina in biokemija) navadno 

NI vase zagledano pasji pač pa preprosto 

ljubi metabolizem. Ribarič je zakon, Bresjanec 

pa tako tako. 

Predavatelji: Sketelj, Sket, Šuput, Grubič, Ribarič, 

Bresjanec, ... 

PATOLOGIJA – ali veda o bolezni. Pokažejo ti, 

kakšno je normalno tkivo (ker se tega na histologiji 

nisi naučil) in kakšno ni. Velja za največji izpit 

na celem faksu (do Interne medicine). V glavo si 

naložiš skoraj vse bolezni tega sveta in če od tega 

še sam ne zboliš - ala ti vera. Junija si boš hvaležen, 

če boš čez leto pridno delal kolokvije! 

Literatura: skripta za vaje (zelo skoncentrirana, 

zato pazi na detajle, moraš jo znat dobesedno), 

“mali” Robins (alfa in omega pate), silabusi predavanj, 

zapiski. 

Izpit: Pisni izpit sestavlja 100 vprašanj izbirnega 

tipa, ki so pretirano detaljna, a vseeno se da naredit 

ali pa tudi ne. Predelaj stara vprašanja, ker se 

rada ponovijo ali reinkarnirajo v podobni obliki. 

Mašera, Popovičeva, Zidarjeva, Ovčakova in 

Cerar veljajo še kot najboljše možnosti (približno 

in ne nujno v tem vrstem redu); Ferluga sprašuje 

patološko morfologijo; Rott-u se menda včasih 

bojna sekira sname, njegovo razpoloženje pa je 

odvisno od… še nismo ugotovili, česa. Tudi za 

ustne izpite se dobi sezname vprašanj, ki jih imajo 

profesorji najraje (ne zelo zanesljivo) 

Predavatelji: Mašera, Gale, Ferluga, Rott, Marolt, 

Cerar, Zidar, Popovič, Ovčak 

SOCIALNA MEDICINA – Še en čuden predmet, 

ki ti izredno zgodaj po izpitu preskoči v amnezični 

del možganov. 

Literatura: baje piše na njihovi domači strani. 

Izpit: samo pisni, trideset vprašanj izbirnega tipa 

ali s kratkim odgovorom, literaturo imaš lahko 

ob sebi 

Predavatelj: Premik, Artnik, Kragelj-Zaletel 

ZGODOVINA MEDICINE – no, saj za Fleminga 

si pa že slišal, a ne Pravi oddih za možgane. 

Literatura: Pojma nimam. 

Izpit: Narediš seminar (prevedeš nek angleški ali 

nemčki tekst), za vpis v indeks 

Predavateljica: Zupanič-Slavec 

TELOVADBA - kot vedno... ali pa v tretjen celo 

ne več! ... pa saj, za zdaj to še ni važno. 


“I’m afraid we left a surgical sponge when 

we sewed you up - it was one of those sponges 

that swells up into a little dinosaur.” 

Sedaj si pa že daleč prilezel - začetek klinike! Zdaj 

se boš tri leta učil, kako vse tiste bolezni pozdravit. 

Pred začetkom študijskega leta (poleti) se na 

dekanatu vpišeš v skupine za vaje, oziroma je zdaj 

zadnje praksa, da se skupine žrebajo. Razpisanih je 

12 skupin z datumsko različno razporejenim oprav- 

15 



ljanjem vaj. V zimskem semestru opraviš vaje v 13- 

ih od skupno 18-ih tednov. Najhitreje je vaje možno 

opraviti do začetka decembra (če seimaš v ustrezno 

skupino), najpočasneje pa do srede januarja. Vaje 

potekajo jeseni od ponedeljka do četrtka od 8:30 

do 11:30. Predavanja so v popoldanskem času (od 

12-tih dalje), v petek pa v dopoldanskem. Večina 

vaj poteka na klinikah ob bolnikih. V poletnem 

semstru potekajo vaje od ponedeljka do srede od 

8:15 do 11:30. Predavanja so popoldan, v četrtek 

in petek pa dopoldan. Izpite predmetov 4. letnika 

lahko opravljaš takoj po opravljenih vajah. 

ANESTEZIOLOGIJA - tukaj te preseneti dejstvo, 

da alkohol ni splošni anestetik. 

Literatura: Paket na Onko (“Literaturo za anesteziologijo, 

prosim.”), poglavje o anesteziologiji 

v Kirurgiji (Smrkolj idr.), oživljanje iz Interne 

medicine (Kocjančič idr.) 

Izpit: Kolokvij za obkroževat, stara vprašanja dobiš 

v “paketu”. 

Predavatelja: Paver-Eržen, Manohin 

DERMATOVENEROLOGIJA – Za veliko 

študentov med najbolj dolgočasnimi predmeti 

na faksu a vsekakor zelo uporaben, predvsem za 

splošnega zdravnika. Med tritedenskim učenjem se 

zabavaš s samočohanjem in samopraskanjem. 

Literatura: Dermatologija in spolne bolezni in 

starejša Mala dermatovenerologija, atlas kožnih in 

spolnih bolezni na internetu (http://www.mf.unilj.si/mmd/derma/index-slo.html) 

. Na medenem 

srcu obstaja tudi zbirka odgovorov na vprašanja 

prof. Lundra, ki so jih ustvarili študenti- 

Izpit: Izpit je ustni, kjer moraš prepoznati nekaj 

slik. Nato pogovor s profesorjem. Od lani sprašuje 

tudi doc. Bartenjev, eden lažjih. 

Predavatelji: Lunder, Bartenjev 

FARMAKOLOGIJA – sedaj veš že skoraj vse 

o zdravilih in te tudi lekarnarica ne more več 

nategniti. 

Literatura: glej tretji letnik 

Izpit: Eden izmed ta hudih, saj ti neasociativna 

farmakološka imena vsak dan sproti uhajajo iz 

glave. Vzemi si dovolj časa in poskušaj vzdržati 

do konca! Saj bo šlo… 

Predavatelji: glej tretji letnik 

HIGIENA – predmet, kjer vaje še kar nekako 

preživiš, izpit je pa višek kreativnosti (saj že veste 

kakšne)… Literatura: skripta (iz kopirnice, je na 

kratko napisano kao vse), skripta za vaje. 

Izpit:Te počaka, ko se prerineš skozi kolokvije in 

vaje, ki štejejo 1/2 končne ocene. Vprašanja so 

podrobna, za lase privlečena in izbirnega tipa. 

Predavatelji:Bilban, Čakš, Juričič 

INFEKCIJSKE BOLEZNI Z 

EPIDEMIOLOGIJO - eden od fajn predmetov, 

ker je zanimiv, saj bolezni srečuješ na vsakem koraku 

in se ti zdi fajn, da lahko svetuješ kakšnemu 

prijatelju z angino. 

Literatura: Infekcijske bolezni (slovenska) - nova, 

lepa, draga knjiga.. 

Izpit: Neto uporabnega materiala je približno za 

četrtino manj kot je debela knjiga. Pikelj je dušica, 

Čižman ima moderen pristop, ampak kar gre, Sterle 

tudi ni nap’čen. 

Predavatelji: Pikelj, Strle, Čižman, Tomažič, 

Beovič 

INTERNA MEDICINA 

Letos le seminarji, kjer poskušaš narediti vtis, da si 

se pripravil. Možno je tudi pisati kolokvije, ki ti, če 

jih opraviš, prihranijo pisni del izpita v 6. letniku 

KIRURGIJA – Navduševala te bodo predvsem 

predavanja, ki po dvoletnem boju niso več 100% 

obvezna in zato veliko bolj prijetna (ustalila se je 

nezadržna potreba po 70%). Po vsakem sklopu 

predavanj te čaka kolokvij. Imeti jih moraš vsaj 

5 od 9ih , ko jih opraviš, pa z veseljem pomagaš 

kolegom... (O literaturi in izpitu si preberi pri opisu 

Medicina 6. letnik.) 

NEVROLOGIJA - postaneš hvaležen, da ti 

živčevje zadovoljivo deluje.. 

Literatura: Marsden + Nevrološka preiskava, 

Duus (prva 3 poglavja za anatomijo), članki v 

Razgledih 

Izpit: Eden od težkih izpitov, predvsem zaradi 

obširne in dokaj komplicirane snovi. Še težje se ti 

godi, če si pri anatomiji in fizii prešprical poglavja 

o živčnem sistemu. Najpomembnejši del izpita 

je klinična nevrološka preiskava bolnika, ki jo 

prebiraj, študiraj in vadi kolikor mogoče natančno. 

Pred izpitom se splača malo povaditi na bolnikih, 

profom se to zdi fajn in lahko imaš srečo, da na 

izpitu dobiš bolnika, ki si ga že gledal. 

Predavatelji: Janko, Vodušek, Grad 

PSIHIATRIJA – naučiš se, da psihotičen ni isto 

kot psihiatričen, kar spet ni isto kot psihičen… 

in na koncu se ti zdi, da si sam en psiho (kar tudi 

si). 

Literatura: Psihiatrija pač. 

Izpit: Pisni del je prosti spis na stotero tem, ki 

16 



imajo vsaj malo zveze s psihiatrijo in ga ni mogoče 

“pasti”. Praktični del sestoji iz psihiatričnega pregleda 

bolnika (ne se bati, ne grizejo), nato pa še 

malo pokramljaš s profesorjem. 

Predavatelji: Tomori,Ziherl, Žvan, Kocmur 

RADIOLOGIJA - ko vidiš, da morajo imeti 

rentgenologi veliko domišljije... 


Na začetku leta se razporediš v 12 skupin za opravljanje 

vaj. V prvem semestru imaš le vaje iz sodne 

medicine, medicine dela, klinične stomatologije in 

fizikalne rehabilitacije, ki skupaj trajajo 5 tednov. 

Vaje iz rehabilitacije so dva tedna med počitnicami. 

Ostali pouk je sestavljen iz predavanj. V poletnem 

semestru imaš 14 tednov cikličnih vaj (trije ciklusi 

po en mesec, z vmesno pavzo). Vaje potekajo od 

ponedeljka do petka od 8 do 14-tih. Vaje iz pediatrije 

in ginekologije se lahko opravljajo tudi v učni 

bolnišnici Maribor (vredno razmisleka!!!). V tem 

letniku so razpisani roki za kolokvij Kirurgije, ki 

je pogoj za pristop na vaje v 6. letniku. Roki so 

trije na leto, možnosti, da ga narediš pa so fifti-fifti. 

Zato ga začni delati čim prej, saj na več rokov kot 

boš šel, več možnosti imaš, da ga opraviš. 

FIZIKALNA MEDICINA IN REHABIL- 

ITACIJA – “Jest bi se tut masiruuuu!!!” 

Literatura: Zapiski s predavanj in kopije folij + 

literatura, ki jo dobiš jo v knjižnici v Soči. 

Izpit: V prvem semestru so trije kolokviji, če 

opraviš vse imaš priznan izpit. Kolokvij pri 

Stefančiču je kar v redu, pri Marinčku je pa živa 

muka in se kar splača prebrat knjigice. 

Predavatelja: Marinček, Burger 

GINEKOLOGIJA, PORODNIŠTVO IN 

PRED- TER POPORODNO VARSTVO - kjer 

ti povejo, da ima ženska slepič ko prideš not na 

levo... 

Literatura: Ginecology in Obstetrics by Ten Teachers, 

Nosečnost in vodenje poroda 

Izpit: Na koncu vaj je “kolokvij”, verzije se dobi 

na Onko. Ustni je profesorsko spremenljiv, vedno 

pa vlečeš listke. Traja lahko tudi cel dan. 

Predavatelji: Meden, Novak, Rakar, Tomaževič, 

Vogler 

KLINIČNA STOMATOLOGIJA – ja, tudi 

zdravnik mora včasih izpulit zob. Brrr… 

Literatura: Maksilofacialna kirurgija (v 

hrvaščini) 

Izpit: Uspeh na izpitu ni nujno odvisen od znanja in 

preštudirane literature, zato poskusi večkrat. 

Predavateljica: Koželj, Ihan, Hren 

MEDICINA DELA – ali zakaj nekateri res niso 

sposobni voziti avta. 

Literatura: Bilbanova knjiga 

Izpit: Poleg vaj je še cel kup obveznosti (dan v 

ambulanti z medicincem dela, seminar…). Če to 

dobro narediš, imaš že plus za izpit, lahko pa ga 

celo opraviš s kolokviji. 

Predavatelj: Bilban 

OFTALMOLOGIJA – “V ograji luknja, ob njej 

napis: Poglej skozi! Na drugi strani Franc je stal, 

s krvavo žico v roki…” (P.Lovšin) 

Literatura: Lang: Ophtalmology in Color atlas 

(Thieme), Kansky, Ophtalmology (za bolj resne 

in pridne) 

Izpit: Pregled očesa bolnika in zagovor. Hawlina 

ti da lahko slike retine (se boš namozgal!), pri 

Drnovškovi je izpit lahko hiter in uspešen. 

Predavatelji: Hawlina, Drnovšek-Olup, Stirn- 

Kranjc 

ONKOLOGIJA IN RADIOTERAPIJA – veda 

o rakavih obolenjih in kako jih zdraviti. 

Literatura: Fras, Onkologija (slovenska), vprašanja 

v fotokopirnici Onko. 

17 



Izpit: Po predavanjih je kolokvij, ki je zgolj formalnost. 

Pri Rudolfu je izpit ustni. 

Predavatelji: Rudolf, Strojan, Lešničar 

ORTOPEDIJA - Klešče, majzl in macola, še malo 

podmažemo in koleno je kot novo. 

Literatura: Srakar: Ortopedija. 

Izpit: Prijava: pridi na dan prijav za prihodnji 

mesec zjutraj, napiši se na list. Ob dvanajstih tajnica 

potem kliče ljudi noter in se dogovori z njimi za 

datum. Zaradi omejitev jih vedno čaka več, kot jih 

potem datum dobi. Izpit je samo usten. 

Predavatelji: Herman, Pavločič, Antonič 

OTORINOLARINGOLOGIJA – Kakšno zadovoljstvo, 

ko ti uspe videti nekaj najbolj skritih 

kotičkov telesa (s prastarim ogledalom na čelu)! 

Dobi si potrpežljivega soseda za vaje. 

Literatura: Kambič, Otorinolaringologija 

Izpit: Pregled je ocenjen, s to oceno greš na ustni. 

Do konca ne veš, koga boš imel na ustnem. 

Predavatelji: Žargi, Šmit, Župevc 

PEDIATRIJA – glej 6.letnik 

SODNA MEDICINA - “…Sem se sedemkrat 

s sekiro po glavi, ta osmič mi je pa le ornk 

ratal…” 

Literatura: Razni izpiski in material iz vaj ter 

odgovori na izpitna vprašanja; če imas več časa, 

predelaš vso literaturo, ki ti jo posredujejo na 

katedri sodne. 

Izpit: Pogoj za izpit je opravljena deontologija. Po 

vajah je kolokvij. Izpit je pisni, pri odgovoru ne 

piši esejev, ampak odgovori, kar te vpraša. 

Predavatelji: Balažic, Ermenc 


V šestem letniku imaš “le” tri bloke vaj: kirurgijo, 

družinsko medicino in interno medicino. Za 

družinsko medicino, kirurgijo im interno medicino 

so pogoj opravljeni vsi izpiti iz 4. letnika, ginekologija, 

ORL in oftalmologija ter za kirurgijo še 

opravljen predizpitni kolokvij. Vaje lahko opravljaš 

tudi med absolventom in na različnih lokacijah po 

Sloveniji (pozanimaj se na katedrah). 

INTERNA MEDICINA – to je tist ta največji, 

častivredni in oh in sploh Izpit. Pa se ti je zdelo, 

da večjega izpita kot pata ne more bit.. No, ampak 

ko maš to pod streho, si pa res CAR. Vaje lahko 

opravljaš v večini bolnišnic v Sloveniji. Trajajo 15 

tednov in izbereš si dva oddelka. 

Literatura: Kumar, Clark, Clinical Medicine; 

Kocjančič idr., Interna medicina (slovenska) 

Izpit: Nešteto vprašanj za obkroževat, razporejenih 

po poglavjih. Za ustni ti dodelijo profesorja in z 

njim se lahko okvirno dogovoriš za datum izpita. 

KIRURGIJA - ..režemo, sekljamo, zamenjamo, 

končamo! Vaje trajajo 7 tednov in sam si lahko 

izbereš mentorja. 

Literatura: Smrkolj idr., Kirurgija (slovenska), 

Praktikum ambulantne kirurgije 

Izpit: Za obkroževat, približno 120 vprašanj. 

Obkrožiš vedno en odgovor, so pa variante kot 

“pravilne so izjave a d f” in podobno. Ustni: okvirno 

lahko izbereš datum, posebnost je pri Smrkolju, 

ki te lahko pelje na praktični del v šivalnico. 

DRUŽINSKA MEDICINA – “…Me je tko v 

križu zbadal, pa sm uzela tiste tablete k ste jih naši 

susedi dal, guspod dohtar. Pa je kr prjel, veste, 

ampak zdej me pa u kolku trga…” 

Literatura: , splača se biti na seminarjih, ker se 

naučiš obilico zanimivih in praktičnih stvari. 

Izpit: pisni, praktični in pisni 

Predavatelj: Švab 

PEDIATRIJA – Predmet, ki vzbuja materinske 

in očetovske nagone. Običajno ga ne opraviš v 

petem letniku, zato greš na ponavljalne vaje (ki 

so lahko pred izpitom zelo koristne) in ga narediš 

npr. po interni. 

Literatura: Mardešič - Pediatrija, vprašanja na 

Medenem srcu in v Onko kopirnici. 

Izpit: 25 vprašanj (poglej si stare verzije – nujno!) 

na pisnem, ustni (vprašanja na Medenem srcu!!!) 

Predavatelji: Kržišnik, Battelino, Bratanič 

18 



Dentalna medicina 1. letnik 

Prvi letnik je namenjen utrjevanju in nadgrajevanju 

osnovnih naravoslovnih znanosti (biokemija I, 

biofizika, biologija celice) ter osvajanju temeljev 

medicine – anatomija, nujna medicinska pomoč 

in terminologija. Nekakšno nujno zlo sta tudi biomedicinska 

informatika in zgodovina medicine. 

ANATOMIJA - Naša anatomija traja le dva semestra 

(to pomeni eno leto). Prvi semester imamo 

predavanja skupaj z medicinci 2. letnika. Predavanja 

se pričnejo z anatomijo glave in to takoj 

prvo uro brez kakšnih posebnih uvajanj, kot ste 

vajeni iz srednješolskih let. To, da nimaš pojma 

o anatomiji, kaj šele o latinščini (vsaj večina od 

nas), predavatelje ne skrbi preveč. Prof. Ravnik 

sicer vsake toliko čase reče kakšno vzpodbudno 

besedo, vendar ostane le pri besedah. Medicinci, 

ki so že pravi strokovnjaki iz tega področja, ker je 

to že njihov 3. semester anatomije, se na naš račun 

marsikdaj hudo zabavajo. Vendar pa so načeloma 

kar prijazni in ti pomagajo prebroditi prve težke 

trenutke. Obiskovanje predavanj je priporočljivo, 

ker na njih izveš marsikaj, česar v skriptah ne 

najdeš, nujne pa so tudi skice, ki jih predavatelji 

narišejo, in potem zahtevajo na izpitu natanko 

take. Za poseben čar pa poskrbi nadvse prijeten 

in simpatičen prof. Ravnik. 

Predavanja: 1. semester: spoznali se boste z glavo 

od zunaj in od znotraj; 2. semester: glede na to, da 

imamo 3.semestrski program stlačen v 2 semstra, 

je v drugem semestru vse skupaj »schnell kurz« 

roke in noge, in malo podrobnješe tisto, kar sedaj 

razumete pod besedo notranji organi. 

Literatura: glej pri medicincih 

Vaje: So dvakrat na teden- zjutraj, nanje je 

priporočljivo hoditi malce pripravljen, ker znajo 

biti kakšni asistenti prav zahtevni. S seboj prinesi 

barvice, saj se boste med drugim zabavali tudi z 

risanjem skic, ki pridejo v poštev za kolokvije in 

izpit. 

Kolokviji: Toplo priporočamo čim boljše znanje, 

kajti s tem je delo za izpit močno olajšano. Ocenjujejo 

se le z ZU/OPR/NE OPR, in če ti uspe 

zablesteti in opraviti vse z ZU, si OPROŠČEN 

PISNEGA DELA IZPITA. 

Izpit: Rokov je dovolj vendar ob nadvse neprimernem 

času, kar pa je na tem faksu tako ali tako 

standard. Medtem ko imajo naši medicinski kolegi 

na koncu le dva izpita, imamo mi tri. O dolgih 

brezskrbnih počitnicah bo večina lahko le sanjala, 

vendar ne izgubite volje! Vse se da, če se hoče! 

Izbirni: Za vse nadebudne anatome obstaja na 

koncu leta še nekaj dodatnih ur izbirnega predmeta, 

kjer imaš tudi sam možnost vzeti skalpel 

v svoje roke in malce povaditi rezanje na truplih 

namočenih v smrdljiv formalin. 


BIOFIZIKA - glej Medicinci 1 

BIOKEMIJA I - glej Medicinci 1 

BIOLOGIJA CELICE - glej Medicinci 1 

BIOMEDICINSKA INFORMATIKA IN 

STATISTIKA - glej Medicinci 1 

HISTOLOGIJA Z EMBRIOLOGIJO - glej 

Medicinci 1 

NUJNA MEDICINSKA POMOČ - glej Medicinci 

1 

STOMATOMEDICINSKA TERMINOLOGI- 

JA - glej Medicinci 1 

ZGODOVINA MEDICINE IN 

STOMATOLOGIJE - Že naslov pove vse o zanimivosti 

tega predmeta, ki pa je žal eden izmed 

pogojev za napredovanje v drugi letnik. 

Kolokvij: Ocenuje se le z OPR in NE OPR, opraviš 

pa ga lahko tudi z obiskom predavanj. Za frekvenco 

v indeksu pa je potrebno opraviti še seminar. 

Ekstravagantna in v oči vpadujoča profesorica 

pripravlja tudi vsakoletno ekskurzijo, na kateri dodobra 

spoznaš svoje kolege medicince iz četrtega 

letnika. 

Predavateljica: Zupanič-Slavec 

TELOVADBA - glej Medicinci 1 


BIOKEMIJA II - glej medicinci 2 (razen minimalnih 

modifikacij) 

FIZIOLOGIJA - glej medicinci 2 

19 



HISTOLOGIJA Z EMBRIOLOGIJO - glej 

medicinci 2 

MIKROBIOLOGIJA IN IMUNOLOGIJA - 

Pričnemo jo v 1. semestru, kar je pred medicinci, 

in ker je dvosemestralni predmet, jo končamo ob 

koncu leta, iz česar sledi, da imamo na koncu spet 

en izpit več. 

Literatura: glej pri medicincih 

Vaje: Trajajo le en semester - pazi, da se na njih ne 

okužiš! Kolokvijev na vajah ni. 

Izpit: Mogoče ga je opraviti po delih s kolokviji 

iz predavanj, zato priporočamo reden obisk predavanj. 

V primeru, da vseh kolokvijev ne opraviš 

pozitivno, pa te čaka ustni izpit po dogovoru, česar 

pa ne priporočamo, ker je za študiranje mikrobiologije 

potrebno veliko dobre volje, živcev in 

potrpljenja. 


MORFOLOGIJA ZOBNEGA ORGANA - Prvo 

srečanje z našim bodočim delom, z našo kliniko, 

in z edino predavalnico v njej. Predmet nikakor 

ni tisto, zaradi česar ste se odločili za ta študij, 

vendar naj vam prof. Gašperšič ne vzame volje 

do študija. 

Hodite na predavanja in tam ne glejte skozi 

okno! 

Vaje: So ob popolnoma neprimernem času in v 

zgodnjih jutranjih urah in če imaš srečo še celo v 

petek ob sedmih zjutraj – po pajzlu!!! Vendar se ne 

trudite s prepričevanjem za kak drugi termin, ker 

profesor vašim željam ne bo ustregel, poleg tega 

pa si boste pridelali še kakšno črno pikico. 

V 1. polovici semestra se boste seznanili z zobmi 

in njihovimi značilnostmi, na vsaki vaje pa je 

potrebno narediti tudi protokol. Namig: Profesor 

je izredno pikolovski, in te zna spraviti ob živce, 

vendar ne ugovarjajte, ker ne bo pomagalo. 

Kolokvij: je na koncu leta in je pisni (teorija in 

precizno risanje zob v vseh profilih), nato pa sledi 

še ustno preverjanje prepoznavanja zob. 

V 2. polovici semestra si boste ogledovali malo 

manjše strukture zoba pod mikroskopom, na koncu 

pa je samo praktični kolokvij (prepoznati moraš 

nekaj preparatov, ki ti jih pokaže). 

Izpit:Opraviš ga v 2. semestru po dogovoru s profesorjem. 

Literature je skripta, ki jo je napisal že 

prej omenjeni prof. Gašperšič, katerega posebna 

specialiteta so čimbolj natančne statistike, tabele 

in meritve. 

Začnite zbirati zobe za vaje predklinične protetike. 

Pojdite do vašega zobozdravnika in ga prosite, da 

izdrtih zob ne meče stran, ampak jih lepo hrani 

za vas! Brez tega ne boste mogli opravljati niti vaj 

niti izpita iz predklinične protetike. 

Predavatelj: Gašperšič 

PATOLOGIJA - Traja 2. semestra. Obisk predavanj 

je priporočljiv (zlasti stomatološkega dela), 

ker je literature OGROMNO, na predavanjih pa ti 

približno povejo, kaj pride v poštev. Povejo pa tudi 

stvari, ki jih ni v literaturi, in te stvari se velikokrat 

pojavijo na izpitih. Edini, ki na tej katedri prisluhne 

tvojim prošnjam, ti da kakšen koristen nasvet in 

je nasploh izredno prijazna, je gospa Mateja, zato 

bodi tudi ti do nje prijazen. 

Vaje: So enkrat na teden, nanje je priporočljivo 

hoditi pripravljen, ker se zna zgoditi, da te profesor 

kaj vpraša in če ni zadovoljen z odgovorom, 

te lahko pošlje domov. 

V 1. semestru so mikroskopske vaje iz njih pa 

imaš dva kolokvija iz prepoznavanja preparatov. 

Priporočamo, da si na ponavljalnih vajah ogledate 

vse preprate, ki so na voljo, tako da na kolokviju 

ne boste presenečeni. 

V 2. semestru pa so makroskopske vaje oz. ogledovanje 

kompotov. Tudi iz tega imaš dva kolokvija, 

ki pa sta iz dveh delov: pisni in prepoznavanje 

prepratov. Splača se poiskati slike kompotov 

pri kolegih iz višjih letnikov, ker potem ni tako 

nujno priti na ponavljalne vaje (lahko jih imaš 

sam doma). 

Izpit: Vsako leto spreminjajo režim tako na 

kolokvijih kot na izpitu, zato ne smete biti preveč 

presenečni, če spremenijo kaj tudi med letom. Od 

literature je na voljo preveden slovenski Robins 

(Medeno srce), in skripta za vaje. Izpit je ob koncu 

prvega semestra v tretjem letniku. 

Izbirni: obdukcije! so zanimive, vendar ne hodi 

nanje s sendvičem, pa tudi zajtrk tik pred prihodom 

ni najbolj priporočljiv. 

Predavatelji: glej medicince 3 

PREDKLINIČNA PROTETIKA - Traja tri semestre, 

izpit je na koncu tretjega letnika. Predavata 

dva profesorja, na predavanja pa je priporočljivo 

hoditi, razen, če se zaneseš na kakšno marljivo 

osebo, ki je prisotna na vseh predavanjih in si 

pridno zapisuje vse kar sliši. Literature namreč 

ni, oz. jo je moč najti v najrazličnejših virih (ne 

priporočamo). 

Vaje: V 1. semesteru so izjemno dolgočasne. Predpogoj 

zanje so zobje, ki si jih zbral oz. jih še zbiraš. 

S predpotopnimi pripomočki izdeluješ bakrene 

obročke, ki jih lotaš in se nasploh izredno zabavaš. 

Neštetokrat se popečeš, porežeš, nabodeš in nem- 

20 



(11) Japljeva 2: 

a - Gastroenterološka klinika 

b - Infekcije 

(12) Zaloška 29: 

a - Psihiatrija (katedra) 

b - Center za mentalno 

zdravljenje; Psihiatrična hitra 

pomoč 

c - Zavod za zdravstveno 

varstvo 

(13) Poljanski nasip 58: 

- Center za zdravljenje alkoholikov 

- Katedra za družinsko medicino 

(14) Zaloška 7a 

- Zgodovina medicine (katedra; 

vhod zadaj); spodaj najbližja 

trgovina (III) 

KAM NA KAVO, KJE KAJ 

ZA POD ZOB IN KAM PO 

ZAPISKE 

I - Mandibula 

II - Povodni mož 

III - Damajanty 

IV - Štorklja, Corsini bar 

V - Z.D.R.A.V.C.O. 

VI - Kopirnica Onko 

VII - Mercator, garažna hiša 

21 



22 



TA ZEMLJEVID LAHKO IZTRGAŠ!!! 

23 



KATEDRE, INŠTUTI, IPD. 

(1) Vrazov trg 1: 

- Pediatrija 

(2) Lipičeva 2: 

a - Onkologija A 

b - Biologija celice (1. nad. levo), 

Biofizika (1. nad. naprej po hodniku) in 

Biokemija (pritličje v prehodu); tukaj so 

tudi vse katedre, predavalnice in vajalnice 

posameznih inštitutov 

c - Pajzl!! 

POMEMBNO: v kotu med b in c obstaja 

hodnik, ki je prehod med Lipičevo 

ulico in dvoriščem stare fakultete 


a - Stomatološka klinika, 

Maksilofacialna in oralna 

kirurgija 

b - Onkologija C (katedra in 

predavalnice) 

c - ORL in Cervikofacialna 

kirurgija 

d - Onokologija D 

e - Uprava KC 

f - Oftamologija 

g - Travma (predavalnica in 

vajalnica za NMP) 

h - Derma 

i - Nevra 


j - Telovadba (katedra) 

k - Mikra 

l - Pafi 

m - Fizia 

n - Socialna, Higiena 


- Onokologija B 

- “Onko” fotokopirnica 

(5) Njegoševa 4: 

- Poliklinika 


- KC = Klinc (razporeditev klinik 

je razvidna na tabli v Klincu) 

- Pošta, banka, bankomat, 

menza (1. klet; bližnjica iz 

faksa: skozi zadnji službeni 

vhod KC-ja, tam kjer 

prijetno smrdijo kesoni) 

- predavalnice I, II, III - pritličje 

desno; IV - 1. nadstropje (po 

malih stopnicah & levo) 

- katedre: Nevra - pritličje; 

Rentgen, Interna, Kirurgija in 

NMP - 1. nad. (po malih 

stopnicah in za 180 stopinj 

nazaj) 


- Ortopedija 

(8) Korytkova 2: 

- “Novi” faks (Mf) 

- Anatomija - inštitut (pritličje), 

vajalnice (1. klet) 

- Histologija (1. nad.) 

- Pato (2. nad.) 

- Sodna + Med. terminologija 

(3. nad.) 

- Farma (4. nad.) 

- podzemni prehod (v 2. kleti) v 

klinični center (prideš v 1. klet), 

infekcije in gineko 

(9) Šlajmarjeva 3: 

a - Gineko - stara stavba 

(katedra) 

b - Porodnišnica - nova stavba 

(10) Šlajmarjeva 6: 

- Zavod za transfuzijo 

24 



obročke, ki jih lotaš in se nasploh izredno zabavaš. 

Neštetokrat se popečeš, porežeš, nabodeš in nemalokrat 

letijo po zraku obročki in zobje, ki jih je 

nekdo na robu živčnega zloma zabrisal stran. 

V drugih dveh semestrih pa začnete z brušenjem 

zob, kjer te doleti prvo pravo srečanje s svedri in 

turbinami in pacientom, ki ga zaenkrat nadomešča 

g. Fantom, katerega potrpežljivost je zavidenja 

vredna. Gibčnost njegovega vratu skoraj ne pozna 

meja. Brez neprijetnih posledic mu lahko izrečeš 

najgrše besede, ki jih premore tvoj besedni zaklad 

in če ti sveder slučajno pade v ustno votlino, mu 

glavo enostavno odmonitiraš in sveder streseš iz 

nje. 

Kolokvij: Je praktičen in je pred izpitom 

Izpit: Je na koncu tretjega letnika. Sestavljen je 

iz treh delov (biološke osnove, fiksna protetika, 

dentalni materiali). Opraviš ga, če vse tri dele 

pišeš nad 66%. Če enega ne pišeš pozitivno, imaš 

še možnost ustnega zagovora. 

Predavatelja: Funduk, Marion 

PROPEDEVTIKA ZOBNIH BOLEZNI - Traja 

le en semester. Spoznavaš se z inštrumentarjem, 

delovnim okoljem in ordinacijo. Sestavljajo ga predavanja 

in vaje. Na vaje moraš hoditi pripravljen, 

sicer se ti lahko zgodi, da letiš ven ti ali pa cela 

skupina (pa brez Red Bulla). Za frekvenco moraš 

imeti opravljene vaje. Na koncu je ustni kolokvij 

po dogovoru s prof. Klemencem. 

Predavatelj: Klemenc 

STOMATOMEDICINSKA DEONTOLOGIJA 

S FILOZOFIJO - glej medicince 

TELOVADBA - glej medicince 


FARMAKOLOGIJA Z EKSPERIMENTALNO 

TOKSIKOLOGIJO - 1.semester: Predavanja 

skupaj z medicinci 4. letnika (zgodba o anatomiji 

se ponovi) 

za frekvenco je potrebno narediti kolokvij iz 

recepture, priporočamo, da ga opraviš do konca 

marca, da kasneje ne boš imel problemov. 

2.semester: Predavanja skupaj z medicinci 3. 

letnika. Za frekvenco je potrebno zbrati dovolj 

točk na kolokvijih ki so pred vajami in še opraviti 

zaključni kolokvij, ki zajema vse vaje, seminarje 

in predavanja. 

V 1. semestru je potrebno napisati še seminarsko 

nalogo, ki jo nakoncu zagovarjaš oz. imaš 

kolokvij. 

Vaje: So le tri – na začetku je vstopni kolokvij 

– zbrati moraš dovolj točk, če jih ne, moraš pisati 

zaključni kolokvij 70% (sicer je dovolj 60%) 

Izpit: Je še en pogoj za vpis v 5. letnik. Skromen 

nasvet: čimprej ga odpravi in čaka te lahko dolgo 

vroče poletje. Le kdo si želi preživeti počitnice 

v mrzličnem poskusu memoriranja telefonskega 

imenika. 

Predavatelji: glej medicince 

GNATOLOGIJA - Kaj pa je to! Samo na kratko: 

veda poučuje stomatognatni sistem. Kaj Boš že 

videl. 

Traja cele tri semestre in temu primeren je tudi 

kup zapiskov, ki te čaka na koncu in ti zagotovi 

vstop v 5. letnik. Rokov je sicer dovolj, vendar 

pa imajo v gnatološkem taboru hude probleme 

s popravljanjem v doglednem času. Vendar pa 

kdor čaka dočaka, pa četudi vmes preteče par 

mesecev. 

Predavatelj: Marion 

INFEKCIJSKE BOLEZNI IN 

EPIDEMIOLOGIJA - Zelo zanimiva predavanja 

in vaje, ki pa niso obvezne in zato na žalost bolj 

slabo obiskane. Izpit je pogoj za vpis v 6. letnik, 

obsega pa le ustni del. 

Predavatelji: glej medicince 

INTERNA MEDICINA - Predavanja so 

obvezna. 

Vaje: Prvo srečanje s pravimi pacienti. Vaje so 

samo v prvem semestru in sicer na različnih 

oddelkih Kliničnega centra in Trnovske bolnice. 

Izpit: Je pogoj za vpis v 5. letnik. Poleg ustnega 

zagovora moraš narediti tudi anamnezo na 

pacientu. Nič posebnega, če izvzameš dejstvo, da 

si zadnjega pacienta pregledoval pred enim letom, 

in da nisi več siguren niti v to, na kateri strani leži 

srce. Zato toplo priporočamo, da pred izpitom 

obiščeš še kak oddelek v KC-ju in malo povadiš 

(saj veš, vaja dela mojstra). Vse stomatologe na 

izpitu sprašuje dr. Andoljšek, ki je zaradi tega na 

koncu leta že malo utrujen in se včasih na izpitu 

dela, kot da spi. In ni nič kaj prijeten sogovornik. 

Sicer pa so mnenja o tem deljena, zato je najblolje 

da počakaš in se prepričaš sam. 

PATOFIZIOLOGIJA - Vse je enako kot za 

medicince, le da imamo en seminarski kolokvij 

manj in nekaj drugih vaj. Na izpitu imamo le 20 

vprašanj (medicinci jih imajo 30). 

25 



PATOLOGIJA - glej 2. letnik 

PREDKLINIČNA PROTETIKA - glej 2. 

letnik 

PROPEDEVTIKA ZA USTNE BOLEZNI IN 

PARADONTOPATIJE - Predavanja so polno 

obiskana, kar je nedvomno posledica striktnega 

preverjanja prof. Skaleriča. Zapiski iz celega 

semestra enkrat za spremembo niso pretirano 

obsežni. Veliko časa namreč profesor posveti 

ocenjevanju in primerjanju stanja zobozdravstva 

pri nas in v razvitem svetu, kar seveda govori iz 

lastnih izkušenj. Predavanja se pogosto pričenjajo 

kakih 15 min. po predpisanem času, kar pa za tvoj 

jutranji spanec sploh ni tako slabo. Na koncu je 

kolokvij, ki pa po vloženem času, ki ga porabiš 

za študij, presega marsikateri izpit. Za kolokvij se 

naučite tudi stvari, za katere ste prepričani, da ne 

pridejo v upoštev. Ne obupat! 

Predavatelj: Skalerič 

SPLOŠNA IN STOMATOLOŠKA 

RADIOLOGIJA - ko ti postane jasno, da morajo 

imeti rentgenologi veliko domišljije. 

Literatura: Rentgenologija (izdana pri MRjih), 

Tabor, Diagnostična radiologija v stomatologiji. 

Izpit: Ustni izpit. 

ZOBNE BOLEZNI - Predavanja so zelo pomembna 

in zato obvezna. V prvem semestru predava znanec 

iz drugega letnika (propedevtika). 

Vaje: Nadaljuješ z delom na g. Fantomu. Naj vas 

skrajno neprijazno obnašanje vaših nadrejenih ne 

spravi v jok. 

Kolokvij: Ime kolokvij naj te ne zavede, saj zanj 

porabiš ravno toliko èasa kot za en srednje težek 

izpit. 

Izpit: Je na koncu tretjega letnika. 

TELOVADBA - kot vedno.. 


Končno si dočakal prave vaje, s pravimi pacienti, 

ki imajo prave težave in čakajo, da jih rešiš. Razdelili 

se boste v skupine, ki bodo celo leto ostale fiksne, 

zato se hitro ozri naokoli in si poišči simpatije 

s katerimi bi rad preživel dobršen del časa. Vaje so 

dvakrat tedensko in to skoraj cel dan. 

DERMATOVENEROLOGIJA - obisk predavanj 

je že zaradi diasov priporočljiv, to kar si boš 

zapomnil ti bo koristilo čez eno leto na izpitu. 

Vaje pa so obvezne in ne vedno prav prijetne za 

oko in želodec. 

Literatura: Mala dermatovenerologija in slike iz 

dermatološke knjižnice 

Predavatelji: glej medicinčke 

FIKSNA PROTETIKA - bolje kot boš opravil 

kolokvij, hitreje boš dobil pacienta. Vsak ima svojega 

pacienta, stolov pa je samo osem. Prevleke, 

zatičke, mostičke,…. 

Literatura: Marion, Fiksoprotetična propedevtika 

Predavatelji: Marion 

GNATOLOGIJA - glej tretji letnik 

INFEKCIJSKE BOLEZNI Z EPIDEMI- 

OLOGIJO - glej tretji letnik 

KIRURGIJA - Predavanja so strogo obvezna in 

potekajo vsak Petek po 5 ur. Na srečo so zelo zanimiva, 

pokažejo veliko diasov, slik, vidoev operacij, 

včasih pripeljejo pacienta. Vsaka ura se šteje kot 

ena kreditna točka, v vsakem bloku (nanaša se na 

del kirurgije) moraš imeti določeno število kreditov 

. Če ti manjkajo, jih lahko nadomestiš tako, da se 

zmeniš v kirurških ambulantah ali na urgenci in 

preživiš dan tam. 

Kolokviji: so ob koncu vsakega bloka, za frekvenco 

moraš imeti tri od petih pozitivne. 

Literatura: Smrkolj, Praktikum ambulantne operativne 

kirurgije 

Izpit:Lahko ga delaš kadarkoli, saj je pogoj za 

diplomo. 

NEVROLOGIJA - predavanja potekajo v obliki 

seminarjev, ki jih pripravite razdeljeni v skupine. 

Super je kadar se gleda kakšen film na predavanju, 

zraven pa ti razložijo polno nevroloških simptomov, 

ki si jih boš zapomnil za celo življenje. Četudi 

zamudiš vsa predavanja, ne zamudi tega in seveda 

tistega, ki vsebuje tvoj seminar. Enkrat na leto je 

kolokvij, ki sicer še ni pogoj, vendar pa splača se 

potruditi in stvar čimprej opraviti. 

Literatura: Ross - Neurology, Lavričeva Nevrološka 

preizkava, Dimić-Potić - Neurologija za studente 

stomatologije oz. V onkotu se dobijo plonkci, ki 

so hkrati kolokvialna vprašanja 

Predavatelji: Janko, Vodušek 

OFTALMOLOGIJA - Veda o očeh (in to ne o najbolj 

modrih, globokih, mamljivih, hrepenečih...) 

Predavanja so zanimiva, predavatelji verjetno 

26 



najbolj skulirani do zdaj. Vaje so zanimive, saj 

pogledaš v oči vsem sošolkam in sošolcem, si 

izmeriš dioptrijo in ugotoviš kakšno posebnost 

v svojih očeh. Kolokvija ni, izpit pa je pogoj za 

6.letnik. 

Literatura: Hollowick: Ophtalmology in Color 

atlas (Thieme) 

ORALNA KIRURGIJA - začne se s predstavitvijo 

ekstrakcij in inštrumentov za ekstrakcijo. 

Predavanja so zelo obvezna, ker se vpisuješ na 

list vsako uro in ne da se vpisati še koga dodatno, 

saj na koncu vestno preštejejo število prisotnih in 

podpisanih (hujše kot v osnovni šoli). Prve vaje so 

namenjene temu, da izpuliš zobe g. Fantomu, ki 

ti je prejšnje leto služil pri Zobnih in Predklinični 

protetiki. Nato se razdeliš v skupine po tri, čaka te 

teden dni ekstrakcij, takrat si sicer oproščen večine 

drugih vaj. Nasvet: ne zamujaj na vaje. Pa še to: 

ekstrakcije niso nič posebnega in groznega. 

Literatura: Čelesnik, Ustna in čeljustna kirurgija 

ORALNA MIKROBIOLOGIJA - Malo več o 

oralni mikromrgolazni. Če obiščeš vsa predavanja 

si oproščen izpita. Naresti moraš še eno seminarsko 

v skupini. 

Literatura: Willet, Essential dental Microbiology 

ORTOPEDIJA ZOB IN ČELJUSTI - po domače 

veda o zobnih aparatih. Letos še bolj v teoriji in 

na papirju. Predavanja so enkrat tedensko in niso 

obvezna. Vaje so petkrat, obvezne, izpolnjuješ 

protokole, potem pa se preseliš na paciente, ki so 

tokrat malo mlajši. Narediš par odtisov in model. 

Literatura: Rant, Čeljustna in zobna ortopedija 

OTROŠKO IN PREVENTIVNO 

ZOBOZDRAVSTVO - verjetno si ugotovil, da 

bodo bolniki otroci. Jutranje skupine imajo v obdelavi 

vrtce, kasneje pa prihajajo le induvidualni 

otročki, ki jih je manj, pa še malo bolj razvajeni 

so. 

Letos so renovirali celotno vajalnico, tako na ni 

več bojazni, da bodo stoli razpadli pod rahlim 

pritiskom tvoje roke. 

PSIHIATRIJA S STOMATOLOŠKO 

PSIHOLOGIJO - brzinski pregled, malo si 

razširiš splošno razgledanost, na koncu pa te čaka 

kolokvij. Predavanja so v bloku, ki traja cel oktober, 

vsako popoldne po tri ure. Obvezna. 

Literatura: skripta iz onko kopirnice ali MedenoSrce 

SNEMNA PROTETIKA - malo starejši in zato še 

toliko bolj zahtevni bolniki. Kakšen mesec ali dva 

in tvoja prva proteza bo nared, bolnik zadovoljen, ti 

pa ponosen na svoj masterpis in mogoče bogatejši 

za kakšno čokolado. Delaš v paru in upaš, da je 

tvoj partner bolj pridno sledil predavanjem, sicer 

pa ti je tu na voljo nadvse prijazen in simpatičen 

asistent, ki te bo vedno rešil iz zagate. Na izpit pa 

bo treba še malo počakati. 

USTNE BOLEZNI IN PARADONTOLOGIJA - 

timsko delo - na vrsto prideš na štirinajst dni. Čistiš 

zobni kamen, luščiš in gladiš, pretipaš kakšno 

povečano bezgavko, opazuješ reliefe na jeziku, 

ugotavljaš kateri roza barvi je najbolj podobna 

bukalna sluznica. Pobliže se spoznaš tudi z rtg 

slikami in se uriš v razlikovanju različnih nians 

sive barve. 

ZOBNE BOLEZNI - pozabi na g. Fantoma. Zdaj 

pred tabo sedi pravi pacient iz mesa in krvi, ki ga 

lahko tudi močno boli. Prvo soočenje je prava 

mora, roke se ti tresejo, potiš se in ko pogledaš 

v usta, ne ločiš sekalcev od podočnikov. Vendar 

pa ta začetna trema kmalu mine in namesto dveh 

ur za zalivko na koncu potrebuješ le še pol ure. 

Napredek je očiten. 

Literatura: Clinical Endodontics (Thieme); Besner, 

Practical Endodontics 


Še prehitro ugotoviš, da se lahko začetno navdušenje 

nad vajami in svojimi pacienti, kar hitro spremeni 

v vsakdanjo stvarnost in rutino. Zato je predvsem 

v petem letniku pomembno, da kar najbolj držiš 

kondicijo in poizkusiš od vaj, ki si sledijo s svetlobno 

hitrostjo, odnesti kar največ. 

Da pa slučajno ne pozabiš, da si še vedno študent, 

pa te tudi v petem letniku zvesto spremljajo predavanja, 

tako stomatološka kot medicinska. 

In izpiti Tu se pokaže pridnost iz prejšnjega leta, 

kajti koliko jih je ostalo iz četrtega letnika, je 

odvisno predvsem od tega. 

DERMATOVENEROLOGOJA - Za izpit je 

potrebno preštudirati knjigo iz dermatologije (Betteo 

M, Fettich in sod.: Mala dermatovenerologija) 

in prepoznati nekaj slikic iz atlasa (Te si lahko 

poprej natančno pogledaš in naučiš na kliniki). 

Kliničnega pregleda pa stomatologom na srečo 

ni potrebno opravljati. Na splošno so eksaminatorji 

prijazni in samo močno neznanje bi ti lahko 

27 



preprečilo oceno v indeksu. 

ONKOLOGIJA: Kratek test, ki ga opravljajo vsi 

naenkrat. 

Literatura: Knjiga iz onkologije (Fras: onkologija) 

in znanje iz patologije. 

OFTALMOLOGIJA - Po opravlljenih obveznostih, 

se pri tajnici na kliniki prijaviš za izpit 

in preštudiraš literaturo, ki so ti jo predpisali 

(Nujna stanja v oftalmologiji, Fritz Hollwich: 

Oftalmologija) 

INFEKCIJSKE BOLEZNI Z 

EPIDEMIOLOGIJO - Prijava pri tajnici na 

kliniki, vendar pozor - število mest za izpit je na 

mesec omejeno in zato je včasih težko dobiti datum, 

ki si ga želiš. 

Literatura: Marolt-Gomišček: Infekcijske bolezni. 

Knjigo reduciraj po lastni vesti. 

GINEKOLOGIJA: Ja, tudi stomatologi jo še 

zmeraj imamo (ukinili pa so nam reanimacijo 

op.a.). Izpit je skupinski in upam, da bo tako tudi 

ostalo. 

ORL: Dokaj velik izpit, vendar prijeten za študirat. 

Zasluge za to ima predvsem izvrstna vendar stara 

knjiga (Kambič: Otorinolaringologija). Izpit pa sestoji 

iz dveh delov. Kliničnega pregleda in zagovora. 

In še pomemben napotek: Prikupite se sestri Magdi! 

Veliko sreče s spraševalci. 

ORTOPEDIJA ZOB IN ČELJUSTI - Prvi 

pravi stomatološki izpit. Sestavljen je iz esejskih 

vprašanj, ki pa ti praviloma ne bi smela delati 

večjih težav, če si sledil/a vajam in predavanjem. 

Literatura so zapiski iz predavanj in vaj. 

OTROŠKO IN PREVENTIVNO 

ZOBOZDRAVSTVO - Tudi to je eden izmed 

prijetnejših izpitov, je pa samo ustne narave. Rok 

za izpit uskladiš s sestro. Za literaturo se je najbolje 

pozanimati pri spraševalcu, do zdaj se je najbolje 

obnesla kombinacija slovenske in švedske literature. 

Se dobi v knjižnici. 

kaj spraševalec rad sprašuje. Vprašanja se namreč 

rada ponavljajo. 


Ko se vpišeš v ta letnik se šele zaveš kako hitro 

je minilo. Vendar kljub temu: »Naprej z isto 

vnemo!« 

SOCIALNA MEDICINA IN HIGIENA Z DI- 

ETETIKO: sta izpita, za katera se včasih sprašuješ, 

zakaj sta ločena Za oba se je najbolje učiti po 

zapiskih (svojih ali kopiranih) in si te zapiske prinesti 

tudi na izpit. Listanje po njih med izpitom je 

namreč dovoljeno. Veliko sreče in hitrih prstov. 

OSNOVNA IN RAZVOJNA PSIHOLOGIJA: 

Je zanimiv predmet in predavanja, ki pa za stomatologa 

v šestem letniku na žalost niso preveč 

privlačna. Vir informacij leži v fotokopirnici na 

onkološkim inštitutu. 

SODNA MEDICINA: Obvezna predavanja in 

zanimive vaje. Knjig za izpit ni, pridejo v poštev 

zapiski. 

ZOBOZDRAVSTVENE PREVENTIVE 

(ODRASLIH IN MLADINE): Gre za predmeta, 

ki imata oceno opr. Oba se opravljata s kolokviji 

na koncu. Seveda se splača viseti na predavanjih 

in seminarjih. 

Kar ostane so še samo najpomembnejši izpiti: 

ZOBNE BOLEZNI, MAKSILOFACIALNA 

KIRURGIJA, FIKSNA ter SNEMNA PROTE- 

TIKA in nazadnje tudi USTNE BOLEZNI IN 

PARODONTOLOGIJA. Za te izpite vam ne bom 

pisal kako jih najlažje naredite, saj naj se jih loti 

vsak po svoji presoji. Kako pa jih boste opravili, pa 

bo verjetno vplivalo tudi kasneje na vašo samozavest 

pri opravljanju vašega poklica. 

Veliko sreče bodoči doktorji dentalne medicine! 

PEDIATRIJA - Še en izpit, ki ga moramo opraviti, 

da dobimo ustrezen nivo medicinskega znanja. 

Izvor učne snovi so tukaj zapiski in informacija, 

28 


KAKO PRIDEM 

NAPREJ NA MF 

1. Izpiti 

Na splošno o izpitih 

Če želiš prilesti naprej, bo treba narediti kakšen 

izpit (vsega skupaj nekaj čez 40...) Večina misli, 

da so izpiti le nadležna nuja, ki je vsem odveč. Po 

drugi strani pa je to najbolj osnovna stvar, brez 

katere študija ne bi bilo. 

Najbolj žalostno je, da ocena ni nujno sorazmerna 

znanju. Če boš dobil več, boš rekel, da si 

imel srečo, če pa manj... Ko smo se enkrat pogovarjali 

o tem, je kolega rekel: pa kdo je rekel, da je 

svet pravičen Res je. Bilo bi lepo, a ni tako. Tako 

bo tvoja ocena odvisna od znanja, tvojega nastopa 

(samozavest!), razpoloženja profesorja in sreče. 

Starejši študentje vedo povedati, da so prvi 

roki zlati roki. Torej, čimprej naredi izpit. Na 

prvem roku skoraj gotovo dobiš malo popusta 

(za pogum) - seveda pa se nikar ne zanašaj na to. 

Drugo pravilo je: kar prešpricaš pri enem izpitu, se 

boš moral naučiti pri drugem (oz. nič ti ne uide). 

Potem pa je tu še dejstvo, da se boš veliko stvari 

moral naučiti vsaj dvakrat v času študija (ker jih 

boš vmes tudi pozabil). 

O izpitih in profesorjih se širi veliko govoric. 

Npr. da se za en izpit ni treba skoraj nič učiti, da 

ta profesor daje same desetke... Gotovo nobena ni 

v celoti izmišljena, vendar pa jih je treba vzeti “z 

rezervo” in s pametjo. Ponavadi nastanejo tako, 

da se nekomu “vserje” ali pa “zaserje” in potem 

gre in to pove desetim kolegom. Ko tebi čez nekaj 

časa to pove deset različnih ljudi, si prepričan, da 

gre za čisto resnico. Vseeno pa le vprašaj kakšnega 

starejšega kolega o naravi izpita, skoraj gotovo boš 

izvedel kakšno koristno malenkost. 

Prijava in odjava 

K izpitu se lahko prijaviš, ko si opravil vse 

predpisane študijske obveznosti iz tega predmeta. 

To običajno pomeni frekvenco s predavanj, 

opravljene vaje in seminar, pozitivne kolokvije... 

Za vsak predmet morajo biti v enem študijskem 

letu razpisani vsaj trije roki (torej trije datumi za 

opravljanje izpita), v resnici so vedno vsaj štirje. 


29 



Odvisno od težavnosti izpita se boš nekaj tednov 

ali mesecev prej začel učiti. Za večino izpitov 

se lahko prijaviš preko interneta - E-študenta oz. 

na računalnikih v knjižnici. Za nekatere izpite in 

predvsem kolokvije se pijaviš kar na inštitutu in 

tam na oglasni deski dobiš tudi vse informacije. 

Včasih se ti bo ob bližajočem se izpitu zazdelo, 

da premalo znaš. V tem primeru dobro 

premisli, kakšne so resnično tvoje možnosti da 

izpit narediš. Pogosto so takšne pogubne misli 

le odraz predizpitne napetosti, strahu in treme; v 

takšnem primeru si vzemi prost večer in zadevo 

prespi. Če si prihodnje jutro po psihoterapiji z 

najboljšim prijateljem še vedno prepričan, da je 

tvoj primer brezupen, se lahko najkasneje teden 

dni pred izpitom (do 24. ure) še odjaviš, in sicer 

pisno na sami katedri ali na e-študentu. 

Na dan izpita 

Na dan izpita se boš zbudil z neprijetnim 

občutkom v želodcu. Četrt ure pred izpitom boš 

prišel na dogovorjen kraj in se začel potiti. Nikar 

se ne sekiraj, isto se dogaja vsem tvojim kolegom. 

Bistveno je le to, da če se kolegi pogovarjajo o 

stvari, za katero ti še slišal nisi, pa bo “sigurno 

noter”, preslišiš vse skupaj, ne zaženeš panike, 

ampak si mirno požvižgavaš Let it be. 

In že se izpit začne… Šele po prvih nekaj prebranih 

vprašanjih ali spregovorjenih besedah se 

boš lahko umiril, zares zbral in v miru odgovarjal 

na vprašanja. Dokler ne boš naletel na tako, ki ga 

ne znaš. Takrat ti bo ponovno narastel srčni utrip, 

imel boš občutek, da imaš čisto prazno glavo... 

Nekako boš našel nekaj znanja, ga pomešal z malce 

splošne izobrazbe, blefiranja in nakladanja in izpit 

bo šel naprej. 

Veliko izpitov se začne s pisnim delom, torej 

navadnim testom, ki se lahko piše od ene do 

štiri šolske ure. Na izpitni poli mora biti opisan 

način ocenjevanja (npr. pri ABC vprašanjih se 

lahko odbije del točk, če nepravilno odgovoriš) 

in število točk za posamezno vprašanje (lahko so 

različno vredna). Najkasneje peti delovni dan po 

izpitu boš dočakal rezultate (objavljene pod tvojo 

vpisno številko) in z njimi razpored za ustni del 

izpita. Če se ti zdi, da si pisal precej manj, kot si 

pričakoval, imaš pravico pogledati svoj popravljen 

izpit (včasih kdo kaj narobe sešteje...). 

Skoraj vsi izpiti so tudi ustni. Gre za ‘pogovor’ 

30 

s profesorjem, kjer boš odgovarjal na nekaj (tri 

ali več) vprašanj. Ustni izpit je javen in ga torej 

lahko greš poslušat k svojim kolegom (in obratno). 

V praksi je tako, da je pri nekaterih izpitih 

tako poslušanje ustaljena navada, pri drugih pa 

tega sploh ni. Profesorja se nikar preveč ne boj, 

tudi če bo rekel “tole pa ne bo držalo, kolega”, 

se ne ustraši. Še enkrat premisli; če je profesor 

pikolovec, je lahko narobe ena sama malenkost! Če 

se bo izpit srečno iztekel, ti mora profesor najprej 

povedati oceno. Če se ti zdi, da je prenizka in bi se 

vse skupaj raje naučil še enkrat (ali pa potrebuješ 

dobro povprečje za štipendijo), imaš sedaj še 

možnost, da odstopiš od izpita. To je tako, kot če 

bi padel na izpitu, (šteje se, da si izpit enkrat že 

delal) samo da nimaš negativne ocene, ampak si 

odstopil. Sicer pa se ocena vpiše v indeks in se ne 

more več spremeniti. 

“Hey - I think that animal that chewed us 

up might have been some kind of a bear!” 

Nekateri izpiti (predvsem klinični) imajo 

tudi praktični del. To pomeni, da boš (lahko v 

navzočnosti profesorja) pregledal bolnika ali kaj 

podobnega. 

Če se ti zdi, da si bil na izpitu (zelo) krivično 

ocenjen, imaš pravico pritožbe pri dekanu (v 24 

urah, oz. 3 dni po objavi rezultatov). V tem primeru 

se sestavi komisija, ki še enkrat oceni tvoj test oz. 

te izpraša - njihova ocena je dokončna. Verjetno ni 

treba posebej povedati, da se to ne dogaja pogosto, 

ampak ne škodi, če veš. 

Žalostni del zgodbe 

Precej verjetno je, da boš na izpitu kdaj tudi 

padel. Vzroki za to so lahko zelo različni, lahko 

tudi precej krivični. V tem primeru boš moral 

izpit opravljati še enkrat. Če si padel na prvem 



roku v izpitnem obdobju, se lahko na drugi rok 

prijaviš s prijavnico na katedri (ker se nisi mogel 

prijaviti prejšnji mesec na računalniku), sicer pa 

po normalni poti. 

Izpit lahko opravljaš petkrat (izjemoma 

šestkrat). Prvič in drugič je vse enako. Tretjič boš 

ne glede na pisni rezultat prišel na ustni del izpita 

(seveda boš za šest še vedno moral znati dovolj). 

Pri četrtem in petem opravljanju te čaka komisija 

(dva profesorja, običajno istega predmeta) - ta naj 

bi poskrbela za večjo objektivnost; takrat ti lahko 

tudi zaračunajo stroške opravljanja izpita, kar pa 

se na MF ne dogaja. 

Če se ponovno vpišeš v isti letnik, se začnejo 

šteti opravljanja izpitov zopet pri ena, sicer (če 

pavziraš, se izjemno vpišeš naprej) se štejejo 

naprej. 

Pri svoji odločitvi upošteva tudi tvojo dosedanjo 

študijsko pridnost in možnosti, da boš izpolnil vse 

študijske obveznosti. Če nisi zadovoljen z njeno 

odločitvijo, se lahko pritožiš. Vsekakor se ne 

zanašaj na izjemni vpis, saj iz leta v leto zadeve 

zaostrujejo. Če si vpisan izjemno, moraš najprej 

narediti manjkajoči izpit, šele potem greš lahko 

2. Vpis v višji letnik 

Kako se boš vpisal, je odvisno od tega, kako priden 

si bil. 

Priden študent 

Če si opravil vse izpite, ki so pogoj za vpis 

v višji letnik (po domače ‘pogoji’), se lahko 

“normalno” vpišeš v višji letnik. Kateri izpiti so 

pogoj piše v tej knjižici, pa tudi na oglasni deski 

na dekanatu. Torej izpolniš obrazce in nasvidenje 

prvega oktobra. 

Kako se mi lahko zalomi 

Zalomi se ti lahko na dva načina – nimaš 

pogojev ali nimaš opravljenih drugih študentskih 

obveznosti (npr. frekvence od Smrkolja). Kaj 

sedaj 

Pogojni vpis v višji letnik: Če ti manjka samo 

en izpit, imaš po 161. členu statuta Univerze 

možnost pogojneganega vpisa, kadar imaš zato 

upravičen razlog. Ti pa so: materinstvo, daljša 

bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, 

sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in 

športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih 

Univerze in študentske organizacije ipd. Seveda 

moraš imeti za to tudi pisen dokaz: zdravniško 

potrdilo, ki dokazuje resnost obolenja, potrdilo 

centra za socialno delo, potrdilo študentske organizacije 

ali študentskega sveta, ali kaj drugega. 

O tem potem odloča komisija za študijske zadeve. 

delat izpite tekočega letnika. Zato velja tak vpis 

pošteno premisliti, še posebej v tretjem letniku, ko 

te takoj na začetku zasujejo z množico kolokvijev. 

Potem nimaš časa ne za stari izpit ne za tekoči 

letnik in hitro se ti zgodi, da od slednjega odneseš 

bolj malo. 

Ponavljanje letnika: Če ti manjka več kot en 

pogoj imaš možnost ponavljanja letnika - vendar 

samo enkrat v času študija. V tem primeru se 

normalno vpišeš še enkrat v isti letnik. Če si že 

izkoristil možnost menjave študija (si se že drugič 

vpisal v prvi letnik), pravice ponavljanja nimaš več 

(oz. država ti podari eno leto statusa študenta, če 

in kako ga porabiš pa je tvoja stvar). 

Pavziranje: Če ne moreš storiti nič od zgoraj 

naštetega, boš pavziral. Ker nisi vpisan, izgubiš 

status študenta. To pomeni da nimaš zdravstvenega 

zavarovanja, članstvo v študentskem servisu lahko 

podaljšaš le za eno leto, štipendija ti miruje... V 

tem času si boš verjetno našel kakšno delo (morda 

povezano z medicino), predvsem pa se boš resno 

vzel v roke in naredil manjkajoče izpite. Morda je 

to tudi čas za premislek, če je medicina oz. dentalna 

medicina res primeren študij zate. 

31 



3. Zaključek študija 

Pogoji za zaključek študija: 

a) Zaključni izpit: 

Kot zaključni izpit se za medicince štejeta 

kirurgija in interna medicina. Lahko ju opraviš 

takoj po končanem bloku vaj ali po končanih vseh 

blokih šestega letnika. Pri dent. medicincih polaga 

študent po zadnjem, t.j. preventivnem, bloku 

izpite iz sodne medicine v stomatologiji, socialne 

medicine v stomatologiji, higiene in dietetike ter 

kolokvija iz osnovne in razvojne psihologije, izvajanja 

zobozdravstvene prosvete in vzgoje. 

b) Zaključek študija: 

Diplomiraš, ko imaš testiranih vseh 12 semestrov 

študija in ko opraviš vse izpite in kolokvije. 

Dobra stran tega študija je, da ni potrebno pisati 

diplomske naloge. Z “diplomo” se ti prizna strokovni 

naslov DOKTOR MEDICINE oz. DOKTOR 

DENTALNE MEDICINE. 

In potem… Kljub lepim kraticam za imenom 

in ogromnemu znanju v glavi se boš pred 

bolnim človekom pogosto še vedno počutil 

zelo nebogljeno. Da postaneš pravi samostojen 

zdravnik, te čaka še kar nekaj dela. Najprej 

šestmesečno pripravništvo, v okviru katerega 

obiščeš različne oddelke urgentne medicine, čemur 

sledi strokovni izpit (iz taiste urgentne medicine 

in zdravstvene zakonodaje). Nato nadaljuješ z 

letom in pol staža. Preden se do konca ustrašiš za 

svojo prihodnost, naj te potolažimo, da si zdaj že 

zaposlen in dobivaš plačo, tako da lahko finančno 

samostojno zadihaš. Po sekundariju ali že med 

njim pa se začnejo dileme, kako naprej. Ko boš 

dokončal študij, bo za opravljanje zdravniškega 

poklica obvezna specializacija, ki je v bistvu 

posebna oblika podiplomskega študija (torej tudi 

splošni zdravnik samo s končano fakulteto ne boš 

mogel biti); začneš jo med oz. po sekundariju, traja 

pa odvisno od smeri. Sicer pa je možnosti nadaljevanja 

študija in zaposlitve po končani fakulteti 

več. Za pomoč mladim zdravnikom v tej zmedi 

je bila pri Slovenskem zdravniškem društvu ustanovljena 

Sekcija slovenskih študentov medicine. 

Tam skrbijo za dostopnost ustreznih informacij, 

organizirajo predavanja na to temo, lani so izdali 

knjižico o možnostih nadaljevanja (oz. začetka) 

profesionalne kariere. Seveda pa nikjer ne piše, da 

boš moral delati kot zdravnik. Lahko se usmeriš 

v bazične znanosti na naši fakulteti ali kje drugje, 

32 

mladi dr.med. so precej iskani v farmacevtskih 

podjetjih… skratka izbira je kar pestra. Karkoli 

boš počel, pa se splača pomisliti na vedno bolj 

aktualen podiplomski študij, ki je npr. za delo na 

fakulteti že kar obvezen. 

Pri dentalnih medicincih je stvar malo drugačna. Po 

diplomi moraš opraviti enoletni staž, ki je sestavljen 

iz nekaj tedenskih blokov, ki jih opravljaš na 

oddelekih Stoamtološke klinke oz. v ordinacijah, 

ki so dobile mentorstvo za določene vaje. Staž je 

plačan, če ti predhodno uspe dobiti zaposlitev, 

lahko pa je tudi volunterski. Na koncu te čaka 

strokovni izpit, po katerem lahko greš v službo 

kot zobozdravnik, lahko delaš naprej kariero na 

faksu kot asistent ali specializiraš na določenem 

področju. Specializacije trajajo 3 leta in so pravtako 

opisane v že prej omenjeni knjižici Sekcije 

slovenskih študentov medicine. 

“Take a good look at this.. We don’t know 

what it is, but it’s the only part of the 

buffalo we don’t use.” 


KAKO (P)OSTATI 

NORMALEN NA 

MF 

Študentu fizike in študentu medicine rečejo: 

“Nauči se prvih sto strani telefonskega imenika 

na pamet!” Študent fizike: “Zakaj” Študent medicine: 

“Do kdaj” 

Tej šali bi skoraj lahko rekli resnica. Naj ti 

ostane kot nauk, da ne boš pustil fakulteti, da te 

karakterno tako izmaliči. Zato naj tukaj poudarimo, 

da se je v prostem času nujno ukvarjati s stvarmi, 

ki ti omogočijo pogled iznad debelih medicinskih 

bukev - naj bo to kakšna od obštudijskih dejavnosti, 

ki jih tukaj predstavljamo, šport, zabava ali karkoli 

drugega. Če ne, te bo študij osebnostno pokopal! 


potruditi vsaj toliko, da izpolni prijavnico. Tako 

postane zbornik naša knjiga in postanemo mi vsi 

del naše fakultete, del skupnosti. Pokličite nekoga, 

ki ve kdaj so vaje, in nekoga, ki bo z vami delal 

seminar ali pa bo šel po izpitu z vami na pivo. 

MF COR 

Je pevski zbor z večletno tradicijo. Pod 

vodstvom dirigenta nastopa na kulturnih večerih 

in raznih prireditvah ter slovesnostih na fakulteti 

F 

(podelitve, diplome…). V božičnem času 

lepša večere bolnikom KC. Sodelujejo tudi na 

mednarodnih srečanjih EMSC (European Medical 

Students’ Choir). Če te mika preizkušanje tvojih 

pljučnih kapacitet, ne oklevaj in se nam pridruži. 

1. Društvo študetov 

medicine slovenije 

DŠMS je študentsko društvo, ki se ukvarja 

s pripravo obštudijskih dejavnosti za študente 

MF, organizacijo številnih javno-zdravstvenih 

projektov za širšo javnost in s povezovanjem 

slovenskih študentov medicine s kolegi iz tujine. 

Oglej si tudi našo novo spletno stran (www.dsms. 

net). 

Medicinski informator 

Je knjižica, ki jo držite v rokah. Vsebuje 

mnogo informacij, za katere se večina študentov 

strinja, da so nujni za preživetje prvih parih let na 

naši fakulteti. Izšla je že 7-krat zapovrstjo in jo 

načrtujemo tudi v prihodnje. 

Erektor 

Glasilo naše fakultete, v katerem se posvečamo 

resnim in malo manj resnim temam. Izide ne vemo 

točno kolikokrat letno. K branju in porodništvu 

novih številk ste vabljeni prav vsi. 

Zbornik 

Je nekaj, v čemer smo vsi; je knjiga za katero 

mora vsak, ki je v njej, nekaj prispevati in se 

Kulturno umetniška sekcija (KUS) 

KUS se trudi medicine vsaj malo spomniti 

na kulturo. V ta namen vsako leto organizira več 

pesniških večerov, na katerih se berejo, verjeli ali 

ne, pesmi študentov naše fakultete. Prizadevamo si 

jih tudi natisniti. Že tradicionalen pa je Irski večer, 

na katerem nas ob Bailysu in irski kavi s klasično 

irsko glasbo seznanja prof. patologije Anton Cerar 

s svojo skupino Folk&etc. 

Ali po novem (izberite eno od opcij, jaz sem za 

to, ki sledi!!!!!, sliki pa lahko kar obe uporabite): 

Znova in znova me preseneti, kako dovolim 

našemu izobraževalnemu sistemu da me 

demotivira. Želim verjeti, da posameznik šteje, 

a protiargumenti dežujejo na moj optimizem. En 

človek resnično ne more spremeniti sveta, ali pač 

Kolaps liričnega nihilizma sem pustila za hrbtom in 

se z realističnim pogledom zazrla v oči množice, ki 

pa ne daje odseva. Se človek sploh lahko najde ali 

pa je obsojen na večno nihanje med konsenzom in 

osebnostnimi normami Če bi lahko, bi posrkala 

pralce možganov in prenesla trpljenje Zemlje nase, 

vendar so to le utopična premlevanja izgubljene 

duše, ki poskuša odkriti sebi podobne mislece. 

Na veliko veselje pa se mi zdi, da mi za zdaj kar 

uspeva veliko potovanje, ob katerem še vedno 

stopajo velika pričakovanja. 

V veliko veselje je deliti del poti s tistimi, ki še 

niso izgubili ustvarjalnosti in domišljije. Za vse, ki 

33 



še verjamejo v univerzalnega človeka ...KUS 

Izmenjave študentov in ostale mednarodne 

aktivnosti 

Vsako leto omogočimo približno 70 slovenskim 

študentom medicine enomesečno strokovno 

ali raziskovalno prakso v tujini in sprejmemo 

prav toliko tujih. Posredujemo informacije o 

mednarodnih kongresih, poletnih šolah, strokovnih 

seminarjih, programih EU (npr. Leonardo). Smo 

aktivni član Svetovne organizacije študentov 

medicine – IFMSA (International Federation 

of Medical Students’ Association) in Evropske 

organizacije študentov medicine – EMSA (European 

Medical Students’ Association). Organiziramo pa 

tudi prakse na priznani kliniki v Houstonu. 

Delavnice Urgentne medicine 

Delavnice, po katerih se dejansko zdi, da bi znal 

oskrbeti nekoga, ki se je zgrudil po tleh, preden se 

zgrudiš sam. 

Izlet v Beograd 

Tam se poleg tega, da okusimo najboljše 

pleskavice, čevapčiče, kajmak in rakijo, srečamo 

tudi z beograjskimi študenti medicine, s katerimi 

spoznamo prav vse lepote naše bivše prestolnice. 

Tečaj znakovnega jezika 

Kretnje in mimika so osnova sporazumevanja 

med gluhimi. Z osnovnim znanjem znakovnega 

jezika bomo kot bodoči zdravnikilažje komunicirali 

z gluhimi pacienti. 

Dramska skupina Medicinske fakultete 

Ker pred zaključkom študija bolnikom še nismo 

sposobni pomagati po strokovni plati, smo si za cilj 

zastavili, da bolnikom prinesemo nekaj zdravja v 

obliki smeha in sprostitve z dramskimi igrami. 

Pridi in izrazi svoj igralski talent. 

PROJEKTI IN PROJEKTKE 

V to skupino spadajo projekti, ki so bolj kot 

študentom naše fakultete namenjeni širši javnosti. 

Osveščanje, spreminjanje navad, podiranje 

stereotipov in se pri tem neznansko zabavati. Vsak 

od njih organizira šolanje oz. motivacijski vikend, 

kjer se sploh ne samo šola. Vsakemu pa bi gotovo 

prav prišla tudi tvoja, ja tvoja, pomoč. 

34 

Projekt Virus: delavnice zdrave in varne 

spolnosti po osnovnih in srednjih šolah, velika 

akcija ob dnevu boja proti AIDS-u, 1. decembru, z 

razdeljevanjem okoli 100.000 kondomov, pentljic 

in koncertom na Kongresnem trgu. 

Osveščen, ne zadet: 

Droge! 

Užitek.. zabava.. eksperimentiranje.. sprostitev 

zavor.. prestopanje lastnih meja.. 

slabost.. paranoja.. depresija.. smrt.. 

Droge 

Odgovarjamo na vprašanja, podiramo 

stereotipe, podajamo resnična dejstva. Odločitev 

prepuščamo vam. 

SmS (Srce moja skrb): za vse »srčne 

medicince«. Kako si mladina predstavlja zdravo 

življenje Odgovore najdemo na delavnicah 

kardiovaskularne preventive na osnovnih in 

srednjih šolah, obenem pa že pred diplomo 

posredujemo recepte za večjo kvaliteto življenja. 

No, da ni vse sama teorija, enkrat letno tečemo 

na Rožnik… 

Medimedo: ko študent medicine postane 

zdravnik za plišaste živali in s tem pomaga majhnim 

otrokom pregnati strah pred zdravnikom. 

Projekt proti kajenju (02 za vsakega), o 

cepljenju, sončenju itd. 

Tako, sedaj si spoznal, kaj vse se dogaja na naši 

fakulteti v okviru DŠMS. Lahko nam verjameš, da 

vsega tega ne bi bilo, če se ne bi nekaj nadebudnim 

študentom (da, prav takim kot si ti, z ravno toliko 

izpiti in drugimi študijskimi obveznostmi na grbi) 

zdelo vredno žrtvovati nekaj svojega prostega 

časa. Pa naj te beseda žrtvovati ne zavede. Pri 

vsem skupaj pridobiš mnogo več kot žrtvuješ. Naj 

smo omenim, da spoznaš super kolege, pridobiš 

organizacijske in druge sposobnosti, bolje spoznaš 

nekatere profesorje in nasploh enormno razširiš 

svoja obzorja. 

Če te je le kaj od tega navdušilo, te vabimo, da 

se nam pridružiš! Pomoči bomo vedno zelo veseli. 

Piši nam na info@slomsic.org ali pa se prikaži 

na kakšnem sestanku, ki je vsak ponedeljek ob 

19.30 v prostorih DŠMS (naprej od Mandibule, 

nasproti WCjev). Še več o vsem skupaj boš izvedel 

na informativnem večeru, ki bo enkrat v začetku 


oktobra, le sledi plakatom in beri obvestila, ki jih 

boš prejel preko mailing liste. Če ne prej upam, da 

se vidimo takrat! 

2. medicinski razgledi 


Kakor vsaka stroka, ima tudi biomedicina vrsto 

revij, po katerih boste na svoji novi poklicni poti 

segali vrsto let. Za prve korake na tej poti naj bi 

bila najbolj pomembna in uporabna ravno revija 

Medicinski razgledi. Že zavidljivih 45 let članke 

za našo revijo pišejo večinoma fakultetni učitelji 

ter sodelavci; marsikateri članek je tudi temeljna 

oziroma dodatna literatura za izpite. Objavljamo 

tudi najboljše, s Prešernovo nagrado ali priznanjem 

nagrajene študentske raziskovalne naloge. Kakor 

vsaka strokovna revija, imamo tudi neodvisne 

recenzente, ki skrbijo za strokovno neoporečnost 

in točnost člankov. 

Revija je tudi v mednarodnem prostoru nekaj 

prav posebnega. Urejamo jo namreč študentje medicine 

in dentalne medicine, še več – za svoje delo 

nismo (in tudi ne želimo biti) plačani; prav tako 

honorarjev ne prejemajo niti avtorji niti recenzenti 

člankov. Skupaj z velikodušnimi subvencijami 

Agencije za raziskovalno dejavnost Republike 

Slovenije in naše, ljubljanske Medicinske fakultete 

to botruje dejstvu, da je revija za študente dostopna 

zgolj po slabi tretjini dejanske proizvodne cene 

(letna naročnina znaša 1800 SIT)! 

Za študente Medicinske fakultete poskrbimo 

tudi z izdajanjem učbenikov, ki so obvezna 

študijska literatura za prenekatere izpite – zopet 

– po nadvse ugodni ceni. V sredini oktobra navadno 

organiziramo tudi sejem rabljene študijske 

literature, kjer boste prišli do marsikaterih uporabnih 

zapiskov, knjig, seminarjev vaših starejših 

kolegov, nedvomno pa se boste lahko naročili tudi 

na našo revijo... 

Uredništvo in naša mala, topla »knjigarnica« 

domujeta pod Veliko predavalnico v prostorih 

fakultete, in sicer na njeni levi strani (pri avtomatih 

za kavo in pijačo), kjer nas najdete skoraj 

ob vsakem času, zagotovo pa v času uradnih ur, ki 

so ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 12.00 do 

13.30. A če jih zgrešite, to še ne pomeni, da vas ne 

bomo z veseljem sprejeli – če le bomo v prostorih 

uredništva! 

Upamo, da vam bo naša revija všeč in da vam 

bo pomagala po razburkanih medicinskih vodah 

pripluti do varnega diplomskega pristana ¬ ali pa 

še dlje... Se vidimo! 

3. Pajzl 

Glas Pajzla seže v deveto vas, zato boš verjetno 

že ob vpisu vedel, da je to nekaj dobrega na MF. V 

bistvu je kar nekako neobhodno potreben, kar boš 

opazil, ko boš en mesec neprestano sedel ob knjigi. 

Pajzl so prostori študentov MF (tudi vzdržujejo jih 

študenti) in imajo večino časa funkcijo študijskih 

prostorov. Za takšno uporabo ne potrebuješ posebnega 

dovoljenja, ko je Pajzl odprt, prideš in lahko 

študiraš. 

Ob sezoni pa vsakih 14 dni Pajzl prevzame 

funkcijo objekta za sprostitev napetosti ob glasbi, 

pijači in nepopisni gneči. Organizacija takšnih 

večerov je v študentskih rokah, pogoj za vstop pa 

je, da se vzdržiš vandalizma, kajti prostori so naši 

(tudi tvoji), če pa kje v okolici poči kakšna šipa, 

je do nadalnjega Pajzl prepovedan (tega si nihče 

od nas ne želi). ZATO: reči pijači “DA” (oz. po 

želji) in vandalizmu “NE”! (ne glede na želje). Ko 

boš videl oglasni plakat v Mandibuli ali drugje na 

MF, pridi in vidi. 

4. SIDSIC 

Društvo študentov dentalne medicine, SIDSIC, 

pomeni Slovenian Dental Students’ International 

Committee oz. društvo za mednarodno dejavnost 

študentov stomatologije. Nastalo je leta 1992, 

ponovno pa se je formiralo leta 1999, ko so začetni 

35 



ustanovitelji diplomirali. Društvo sestavljamo in 

vodimo študenti Medicinske fakultete v Ljubljani 

in delujemo pod okriljem Mednarodne pisarne 

ŠOU, ŠOMFja ter naše fakultete. Smo člani 

svetovne zveze študentov stomatologije (Iads) in 

Evropske zveze študentov stomatologije (Edsa). 

Popoldnevi pa so namenjeni spoznavanju 

tamkajšnjega študentskega življenja. 

Pravtako Sidsic organizira tudi prakso za tuje 

študente pri nas. Ponavadi si izberejo dva oddelka 

na Stomatološki kliniki, kjer poteka njihova praksa 

pod vodstvom naših asistentov, mi pa poskrbimo za 

njihovo prijetno bivanje v Sloveniji, kar vključuje 

bivanje, prehrano, zabavo ter vodene izlete. Naše 

delo je prostovoljno, finančnega povračila za trud 

ne dobiš, dobiš pa obilo zabave, novih poznanstev, 

naučiš se organizacije in dela v skupini. 

V zadnjih 2 letih smo se DM-jevci močno 

povezali in organizirali preko internetne strani 

www.sidsic.com, ki ponuja vse informacije, ki jih 

študent DM potrebuje za študijske in obštudijske 

dejavnosti. Tu so objavljene vse ekskurzije, žuri, 

bowlingi, izmenjave, borza dela, seminarji, literatura, 

izkušnje z izpitov… vse! (preveri) 

V začetku decembra se bo zgodil tradicionalni 

motivacijski vikend, kjer lahko na zabaven način 

izveste vse kar vas je o študiju DM zanimalo, 

teden prej pa na spoznavnem žuru navežete prva 

“stomatološka” prijateljstva. 

5. SUP 

Sekcija za učne propimočke (SUP) je skupinica 

študentov, ki skrbi za dobavo knjig, stetoskopov, 

lučk in ostalih drobnarij po čim nižji ceni. Pridruži 

se jim, če jim želiš pri tem pomagati, oziroma 

jih obišči, ko boš nakupoval medicinsko opremo 

in bo tolarjev bolj malo. Kdaj imajo uradne ure, 

boš izvedel na oglasni deski, ki visi pred njihovo 

sobico, tam pod stopnicami med veliko in srednjo 

predavalnico. 

6. MEDENO SRCE 

..ali MEdical DENtal Overt Student Resource 

CEnter (http://medenosrce.dsms.net) je zbirka 

starih izpitnih vprašanj, seminarjev, nasvetov, 

literature in ostalih gradiv, na katere med svojim 

študijem naleti študent medicine ali dentalne 

med. Te strani predstavljajo centralno odlagališe 

informacij in digitalnih vsebin, ki se v velikih 

količinah valjajo po diskovju študentov. Poleg tega 

na strani dleuje tudi spletni forum, ki ga obiskujejo 

tako študentje kot profesorji. Ugotovil boš, da je 

praktična uporabnost strani velika, zato le pobrskaj 

po njej pred vsakim kolokvijem in izpitom. Da pa 

bi postala zbirka še večja in stran še bolj uporabna, 

te prosimo, da tudi sam prispevaš k temu. Torej, 

ko odpišeš kolokvij ali izpit, natipkaj vprašanja na 

računalnik in jih pošlji na Medeno srce..in bodoči 

rodovi medicincev ti bodo večno hvaležni. 

MLADEMU 

(dentalnemu) 

MEDICINCU NA 

POT 

Za konec pa ti dajemo na pokušino še nekaj, 

kar te čaka ob zaključku študija - da se boš lahko 

v šestih letih dobro pripravil na zdravniški oz. 

stomatološki poklic. 

Še nekaj o dveh največjih pomanjkljivostih 

učnega programa MF. Česar te ne naučijo, pa je 

ena najpomembnejših lastnosti zdravnika in temelj 

zdravniškega poklica, je prijaznost in posluh za 

bolnega človeka ter predanost le-temu. Premalo 

36 



mentorjev posveča tej temi dovolj časa, zato smo 

študenti več ali manj prepuščeni sami sebi. Rezultat 

je na žalost tak, da veliko zdravnikov te lastnosti 

v končni fazi nima. Podobno se pri nas premalo 

ukvarjamo s komunikacijo z bolnikom in tudi tu 

bo največ odvisno od tvoje samoiniciativne in 

želje, da jo osvojiš.Seveda se lahko vprašamo, če 

je takšen zdravnik vreden svojega naziva… Zato 

se sam kdaj pa kdaj vseeno zamisli nad svojim 

značajem in se vprašaj “Ali me delo z bolnimi 

ljudmi res tako veseli, da sem ga pripravljen s 

srcem opravljati vse življenje Sem sposoben biti 

strpen in pozabiti na svojo slabo voljo in težave 

pred bolnikom Sem sposoben prenesti dejstvo, da 

medicina ni vsemogočna in da bom morda videl 

več ljudi umreti kot ozdraveti Ali sem sposoben 

biti 24 ur v službi človeka, bolnega človeka” Od 

tega je odvisno, ali se boš v prihodnosti usmeril v 

klinično medicino ali ne. Vsaj moralo bi biti… 

Druga pomanjkljivost učnega programa, pa 

se kaže v odnosih s kolegi. Hipokratova prisega 

zdravniškemu poklicu je osnovni dokument, ki 

pove, kakšen naj bo dober zdravnik. Pomemben del 

te zaobljube pravi: “...Svojega učitelja spoštovati..., 

...njegove otroke spoštovati kakor lastne brate ter 

jih izučiti v zdravniški umetnosti, 

ako to požele, ne da bi od njih zahteval kako 

plačilo ali obveznost...” Žal se obvezane učenju 

čutijo le profesorji in asistenti (pa tudi v te včasih 

močno podvomiš), čeprav naj bi vsak zdravnik učil 

zdravstvene umetnosti svoje mlajše kolege. Uradno 

priznana je resda le ženevska obljuba, v kateri ni 

omenjena obljuba poučevanja, vendar ženevska 

obljuba temelji na Hipokratovi, ki je vendarle 

izvirna in najpomembnejša. 

Tukaj bi radi dosegli to, da se boš vsaj malo zamislil 

nad svečano zaobljubo, ko boš enkrat prispel 

do nje in, da se je boš držal bolj kot tiste, s katero 

si postal pionirček. Sicer boš pa sam tekom študija 

okusil, kako dragoceno je znanje starejših kolegov, 

in si večkrat želel, da bi ga bili bolj pripravljeni 

deliti s teboj. Ne postani takšen, kot so tisti, nad 

katerimi se danes pritožuješ. Ohrani idealizem in 

se ne pusti zavesti “sistemu”! 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Ženevska prisega 

V trenutku, ko bom sprejet med člane zdravniškega poklica, svečano obljubljam, da bom 

posvetil svoje življenje Človečnosti. 

Svojim učiteljem bom ohranil dolžno spoštovanje in hvaležnost. 

Svojo umetnost bom opravljal vestno in dostojanstveno. 

Zdravje svojega bolnika bom štel za svojo prvo skrb. 

Spoštoval bom skrivnost tistega, ki se mi bo zaupal; to skrivnost bom varoval tudi po 

bolnikovi smrti. 

Kolikor bo le v mojih močeh, bom varoval čast in plemenito izročilo zdravniškega poklica. 

Kolege bom imel za brate. 

Ne bom dopustil, da bi se verski, nacionalni ali rasni nazori, strankarska ali družbena pripadnost 

vrinili med mojo dolžnost in mojega bolnika. 

Brezpogojno bom spoštoval človeško življenje od samega spočetja. 

Tudi, če bi mi grozili, ne bom dopustil, da bi svoje zdravniško znanje uporabil v nasprotju 

z zakoni človečnosti. 

37 



SLOVARČEK TUJK 

AKVARIJ 

Uradno “vratarnica”. To je zastekljen prostor, 

ki ti pade v oči, ko stopiš v stavbo MF. 

Neuradno se uporablja kot odstavni prostor 

za raznorazne stvari, ki jih želiš nekomu 

dati, pa ga tisti trenutek ni na faxu (tudi za 

najdene indexe). 

ASISTENT 

Fakultetni uslužbenec, ki je na začetku 

svoje fakultetne kariere. Večinoma mlada, 

zagnana oseba, s posluhom za študentske 

težave. Po navadi vodi vaje. 

BONI 

To zadevo imata najraje predvsem tvoj 

želodček in denarnica. Je državno subvencioniran 

način, da za cirka 450 sit poješ 900 

sit-ov. Zadevo je zrihtala ŠOU, kjer jih tudi 

kupiš, s predložitvijo osebne izkaznice in 

študentske izkaznice oz. indexa. 

CMK 

Centralna Medicinska Knjižnica. 

DEKAN 

Šef fakultete. Nekaj podobnega kot ravnatelj 

na srednji šoli. Hkrati je profesor in nosilec 

nekega predmeta, se pravi, da ga boš morda 

srečal na kakem izpitu 

DEKANAT 

38 

Službeno domovanje gospoda dekana 

in njegovih ožjih sodelavcev (tajnica). 

Študentom je vstop v te prostore sicer 

dopuščen, vendar le z zelo pametnim 

izgovorom ali idejo. 

DENTALNA MEDICINA 

Novi zanimivi izraz za stomatologijo. 

DEONTA 

Deontologija s filozofijo. 

DERMA 

Dermatologija pogovorno. 

DOCENT 

Fakultetni uslužbenec, ki po rangu velja 

več kot asistent in je skoraj že prof. Lahko 

predava in sprašuje na izpitu. 

DŠMS 

Društvo študentov medicine Slovenije. 

Glej rubriko “Kako (p)ostati mormalen 

na MF 

EREKTOR 

glasilo študentov, ki ga izdaja DŠMS 

FAKULTETA 

“oddelek visokošolskega študija”. Organiziran 

sistem, ki ureja študij za določeno 

področje znanosti in spada pod okrilje 

univerze. 

FARMA 

Farmakologija pogovorno. 

FAKS 

Pogovorni izraz za fakulteto. 

FIZIA 

Fiziologija. 

FOTOKOPIRNICA NA ONKO 

Fotokopirnica v stavbi Onkologije B 

GINEKO 

Ginekologija. 

GÔSPA 

Čistilka št.1. 

HISTA 

Histologija z embriologijo 

ILIRC 

Študentski dom na Ilirski ulici 3. Ima 

največjo koncentracijo študentov medicine 

in stomatologije, kar pomeni, da dobiš 

tukaj vse potrebne zapiske in informacije, 

potrebne za študij. Tudi kraj, kjer je vsak 

dan v kakšnem nadstropju zabava. 

INSKRIPCIJA + FREKVENCA 

Sofisticirano ime za profesorske avtograme. 

Ta prvo navadno dobiš na prvem predainformator_delo1.indd 

38 19.9.2006 15:16:32


vanju (ne pozabiti indexa doma), ta drugo 

pa na zadnjem. Frekvenca je včasih pogojena 

z obiskom vaj. Ker je 90% možnost 

(statistično določeno), da te na zadnjih predavanjih 

ne bo, glej, da daš index kakšnemu 

kolegu izmed 10%. Inskripcija in frekvenca 

sta glavni (poleg vpisanih izpitov) sestavini 

indexa. 

INŠTITUT 

Znanstvena ustanova, ki se v okviru 

specifičnega predmeta ukvarja z raziskovanjem 

(patološki inš., mikrobiološki 

inš.,...). Se pogosto zamenjuje s kátedro. 

INDEX 

Če bi bili v osnovni šoli, bi mu rekli “izkaz”. 

Pripravna zadeva v katero najprej vpišeš 

predavanja, ki ti jih blagoslovijo profesorji, 

ko ti zraven potrdijo inskripcijo in 

frekvenco. Njegove zadnje strani pa služijo 

utrjevanju samozavesti, ko opazuješ, kako 

se polnijo z opravljenimi izpiti. Služi tudi 

kot identifikacijska listina za izpite in 

kolokvije, nadvse uporaben pa je kot pogoj 

za nakup prehrambenih bonov (če nimaš 

štud. izkaznice) ali ob izstavitvi drugih 

izkaznic za študentske ugodnosti (popust 

na železnici, izkaznica štud. servisa, ISIC 

- International Students Identity Card...). 

Poskušaj ga tekom študija ne izgubiti. 

INFEKCIJE 

Infekcijske bolezni. 

IZJEMNI VPIS 

Vpis (izjemni) v višji letnik, če ti manjka 

en pogoj (izpit ali kolokvij). 

IZPIT 

Bolj ali manj objektiven preizkus znanja 

iz določenega predmeta, za katerega, če 

ga opraviš, navadno dobiš dokaj nerealno 

oceno glede na tvoje dobro ali slabo 

znanje. 

IZBIRNI PREDMET 

Večina predmetov se, ko se zaključijo redna 

predavanja (lahko že vzporedno) razpisuje 

tudi kot izbirni predmet. Kot beseda sama 

pove, ni obvezen oz. obvezno je opraviti 

najmanj 9 ur izbirnega pouka po želji v 

šestih letih. Izbor enega izbirnega predmeta 

na semester ti prinese eno oz. dve uri. 

JANEZ 

Te ob Silvotu v Mandibuli zalaga s poživili 

in energijo.. 

KATEDRA 

Oddelek fakultete na inštitutu, ki združuje 

profe in asistente in se ukvarja s študenti in 

študijskim poukom. 

KLINC 

Klinični center pogovorno, tudi KC. 

KLINIKA 

Učni oddelek v neki bolnišnici. Tudi 

pogovorni izraz za obdobje študija, kjer že 

opravljaš klinične predmete (četrti, peti in 

šesti letnik). 

KLUB 

Prostori DŠMS. Včasih je bil tam Klub 

študentov Medicinske fakultete (KŠMF). 

Vrata so ponavadi zaklenjena, ampak to še 

39 



ne pomeni, da nas ni noter, ti kar potrkaj. 

KOLEGA 

Prijatelj po stanu. Primerljivo s 

srednješolskim “sošolcem”. Na faksu celo 

profesor postane tvoj kolega (“Kolega, to 

pa ne bo držalo, si boste morali pa še malo 

bolj natančno pogledat…”). 

KOLOKVIJ 

Praviloma (beri: ni nujno) manj zahteven 

preizkus znanja kot izpit. Služi kot prisila 

za sprotno učenje, lahko pa je tudi zaključek 

nekega predmeta, pri katerem se izpit ne 

opravlja. Ni ga za podcenjevati, posebej, 

če je pogoj za pristop k izpitu, prispeva 

k izpitni oceni ali je celo pogoj za vpis v 

višji letnik. 

KOMPOT 

Človeški organi vloženi v kozarcih 

formalina. Zraven lahko postaneš lačen. 

K4 

Uradno ime za prostor, kjer se dogajajo 

študentske zabave, koncerti, predstavitve... 

Nahaja se v kleti stavbe ŠOU. Pogovorno 

tudi okrajšava za celotno poslopje ŠOU. 

Izhaja iz naslova ŠOU: Kersnikova 4. Tu 

kupiš bone. 

LJUBICA 

Čistilka št. 2. Odlikujeta jo nasmešek in 

dobra volja. 

MANDIBULA 

40 

Dobesedno (beri: če te vpraša prof. Ravnik) 

je to spodnja čeljustnica. Metaforni pomen 

je razložen v poglavju “Moj 1. dan na 

MF”. 

MEDENO SRCE 

Že opisan koristen kotiček na internetu za 

študente MF. 

MF 

Medicinska Fakulteta. V besedilu te brošure 

in tudi pogovorno se pogosto uporablja 

kot sinonim za novo stavbo Medicinske 

Fakultete (Korytkova 2). 

MIKRA 

Mikrobiologija z imunologijo. 

MR 

Medicinski razgledi. 

NEVRA 

Nevrologija. 

OFTALMA 

Oftalmologija. 

ONKO 

Onkologija z radioterapijo. 

ORL 

Otorinolaringologija. 

PAJZL 

Dobeseden in metaforičen prevod je 

identičen in sicer: PAJZL. Glej pod poglavje 

“Kako (p)ostati normalen na MF”. 

PAFI 

Patofiziologija. 

PATO 

Patologija. 

PREDKLINIKA 

Pogovorni izraz za obdobje študija, kjer 

še ne opravljaš kliničnih predmetov (prvi 

trije letniki). 

PROF 

…prfoks, oziroma profesor je velika živina. 

Do njega se moraš obnašati spoštljivo, 

čeprav te imenuje kolega, še posebej, če 

še nisi opravil izita iz njegovega predmeta. 

Če za kakšnega fakultetnega uslužbenca ne 

veš ali je že prof ali ne, ga raje naslavljaj s 

profom, sicer utegneš koga užaliti, kar se ti 

prav gotovo maščuje. 

PONOVNI VPIS 

V času študija lahko enkrat ponavljaš 

letnik. Za takšen vpis ni potrebno vlagati 

prošnje. 



PAVZIRANJE 

To je stanje poljubno dolge pavze, ki si 

jo (prostovoljno ali prisilno) privoščiš 

med študijem. V tem času lahko opravljaš 

izpite, nimaš pa statusa študenta in vseh 

ugodnosti, ki ti jih le-ta prinaša (prehr. boni, 

popusti...). 

RENTGEN 

Radiologija. 

SEMESTER 

Študijsko leto sestavljata dva semestra: 

zimski (od 1.oktobra do zimskih počitnic) 

in poletni (od konca zimskih počitnic do 

junija oz. oktobra). Izraz je uporaben v 

toliko, ker navadno vsak semester končaš 

oz. začneš poslušati kakšen nov predmet. 

Študij na MF za medicino in stomatologijo 

traja 12 semestrov oz. 6 let. 

SEMINAR 

Ena od oblik pouka – sam ali v manjši 

skupini podrobno preštudiraš neko snov in 

jo potem predstaviš kolegom. 

SIDSIC 

Slovene Dental Students’ International 

Committee. 

SILVO 

Verjetno najbolj nepogrešljiv človek na 

MF, ki te zalaga s takšnimi in drugačnimi 

poživili ter dobro voljo. V prostem času je 

model za učbenike. Drugače pa je lastnik 

Mandibule in pomemben član naše medicinske 

družine. 

SLAVICA 

oz. telefonistka. Gotovo ena najprijaznejših 

oseb na Medicinski fakulteti. Najdeš jo v 

zastekljenem prostoru za akvarijem, vedno 

ti bo z veseljem pomagala 

SODNA 

Sodna medicina. 

ŠOMF 

Študentska organizacija Medicinske 

fakultete. Je organ MF, ki komunicira s 

ŠOUom. 

ŠS 

Študentski Svet MF. 

SUP 

Skupina za učne pripomočke. 

41 



Once again Daryll’s brain was playing 

tricks on him. 

ŠOU 

Študentska Organizacja Univerze v Ljubljani. 

Megalomansko podjetje, ki se ukvarja z 

vsem, kar utegne imeti povezavo s študenti. 

Med drugim tukaj kupiš prehrambene bone 

(tudi v študentskih domovih v Rožni dolini). 

V dobro nas vseh upajmo, da se ne 

bo preveč spolitizirala. 

ŠTUDENTSKA IZKAZNICA 

Tako kot osebna izkaznica identificira 

osebo, študentska identificira študenta. 

Uporabljaš jo v CMK in drugih univerzitetnih 

knjižnicah za izposojo knjig. Odpre ti 

vrata v našo računalnico Maxilo Služi za 

identifikacijo povsod, razen na Študentski 

organizaciji, he, he (tam se lahko za nakup 

bonov idetificiraš le z osebno izkaznico). 

Nadvse pripravna zadeva, predvsem ker je 

manjša od indexa in ga legalno nadomešča 

(nakup bonov, popust pri vstopu v K4,...). 

ŠTUDENTSKA PISARNA 

Tudi ‘referat’; kraj v prostorih MF na Vrazovem 

trgu 2, kjer se vpisuješ, daš testirat 

index, dobiš potrdilo o šolanju, potrdiš 

zdravstveno izkaznico, dobiš študentsko 

izkaznico, potrdila o opravljenih izpitih in 

še kakšne informacije. 

ŠTUDIRANJE 

I. Sofisticirano ime za učenje. 

II. V starih časih dober izgovor, da ti še ni 

treba v vojsko 

UKC 

Univerzitetni Klinični Center ali preprosto 

klinc. 

UNIVERZA 

(lat. universitas = skupnost), najvišji 

znanstveni zavod, ki ima v svoji sestavi 

razne fakultete, med njimi tudi medicinsko 

(Univerza v Ljubljani). Njen šef se kliče 

rektor. 

VAJE 

Praktične vaje iz določenega predmeta, ki so 

obvezne za pristop k izpitu in zaključek tega 

predmeta. Na predkliniki potekajo navadno 

v laboratorijih, kasneje pa na klinikah. Na 

večini vaj je obvezna bela halja! 

ZIMSKE POČITNICE 

Naj te ime ne zavede. To je čas, ki ga 

porabiš za intenzivno študiranje izpita, ki 

ga opravljaš v zimskem roku. 

ŽELJKO 

Glavni vratar MF. Najdeš ga nekje v bližini 

glavnega vhoda ali v Mandibuli. Prijazen 

dečko, s katerim se da vse dogovoriti. 

Street physicians 

42 



PROSTOR 

ZA LEK

informator 2006.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?