ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma ... - 24UR: Slovenija

More documents

Recommendations

Info

komisija poudarja, da bi se moral župan Kangler kot javni funkcionar vzdržati opisanega nedopustnega in netransparentnega vplivanja na direktorja Farmadenta glede poslovnih odločitev, saj je župan nastopal s pozicije moči, ki mu jo daje funkcija župana. Tovrstna ravnanja predstavljajo izrazito tveganje za sprejemanje klientelistično pogojenih odločitev, ki so lahko tudi v škodo javnega premoženja. D.2 Sklenitev pogodbe o prokuri v družbi Farmadent, d.o.o. 64 Družba Farmadent je na predlog župana Franca Kanglerja dobila prokuristko. Namen podelitve prokure naj bi bil »dodatna pomoč z namenom, da se bolje organizira in nadzira delo in poslovanje med družbo Farmadent in lastniškima družbama Higya in Gopharm«. 65 Iz pravnega mnenja Inštituta za gospodarsko pravo, ki ga je po naročilu direktorja družbe Farmadent, d.o.o. izdelal dr. Marjan Kocbek, izhaja, da je potrebno ločiti med pooblastili za vodenje poslov in pooblastili za zastopanje družbe navzven. Medtem ko ima poslovodstvo družbe obe vrsti pooblastil po samem zakonu, ima prokurist (pogodbeni zastopnik družbe) po zakonu samo pooblastilo za zastopanje družbe navzven, ne pa tudi za vodenje poslov družbe. Možno je sicer, da je prokurist v določenem obsegu pristojen voditi tudi posle družbe, vendar to ni v neposredni zvezi s prokuro. To je, kot izhaja iz strokovnega mnenja, odvisno od tega, ali in v kakšnem obsegu ga poslovodstvo družbe za to posebej pooblasti oziroma mu takšne pristojnosti posebej podeli, če mu jih sploh podeli. Ob dejstvu, da je prokuristka v pisni izjavi navedla, da posebnega pooblastila za vodenje poslov od direktorja ni prejela, kljub temu, da naj bi ji ta po lastnih besedah pooblastilo dal, komisija meni, da je bila ob takšni nejasnosti ogrožena integriteta poslovanja podjetja, ki je v večinski javni lasti. 66 Prokura ni koncipirana z namenom delitve in prenosa pristojnosti poslovodstva družbe na njenega prokurista. Kot izhaja tudi iz strokovnega mnenja, v praksi pogosto prihaja do zamenjave oziroma enačenja funkcij vodenja in zastopanja, kar vodi v napačno prakso, ki prokurista vidi kot nekakšnega »nadposlovodjo«. 67 505. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da o postavitvi prokurista odločajo družbeniki (tako določa tudi akt o ustanovitvi družbe). V obravnavanem primeru je o imenovanju prokurista najprej odločal nadzorni svet na seji dne 14. 10. 2011, pod točko razno. Takšen sklep je sicer po strokovnem mnenju, ki ga je izdelal dr. Peter Podgorelec z Inštituta za gospodarsko pravo Ekonomsko-poslovne fakultete, ničen in nima pravnih učinkov, ker nadzorni svet ni lastnik družbe. Vendar pa je bila v zadevi istega dne sklicana korespondenčna seja sveta Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor, na kateri je bil sprejet sklep: »V družbi Farmadent, d.o.o. se kot prokuristka družbe od 14. 10. 2011 dalje imenuje Duško Jurenec. Mandat novega prokurista začne teči z dnem imenovanja«. S tem sklepom so bile formalno odpravljene pomanjkljivosti imenovanja prokuristke. 68 Prokuristka je bila imenovana, vendar ni imela pooblastil za vodenje družbe. Kot je bilo razloženo v pravnem mnenju, je sklep nadzornega sveta družbe Farmadent, s katerim je ta omejil samostojno vodenje poslov direktorju tako, da jih lahko sklepa samo s soglasjem prokuristke (Sklep št. 69, sprejet na 19. seji nadzornega sveta), nezakonit. Takšno ravnanje očitno izhaja iz zmotnega prepričanja, da je prokurist (kot ugotovljeno zgoraj) »nad-poslovodja«. Učinek, ki so ga družbeniki in nadzorniki želeli doseči, bi lahko dosegli tako, da bi imenovali dodatnega člana uprave in uvedli skupno poslovodstvo. Kot izhaja iz mnenja, ki ga je za Farmadent pripravil Inštitut za gospodarsko pravo Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru (dr. Peter Podgorelec), je sicer možno t. i. nepravo skupno zastopanje družbe, ko jo zastopa direktor skupaj s prokuristom, vendar lahko takšen način zastopanja le olajšuje skupno zastopanje, ne more pa omejevati zakonitega zastopanja. Skupno zastopanje ni dopustno, če ima družba le enega direktorja, kot je to v primeru Farmadenta. Dopusten primer skupnega zastopanja bi bil v primeru, ko ima družba dva KPK, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana tel.: 01 400 5710 / fax:. 01 478 84 72 anti.korupcija@kpk-rs.si / www.kpk-rs.si INTEGRITETA, ODGOVORNOST, VLADAVINA PRAVA 12/12
direktorja in prokurista ter uveljavljen princip »štirih oči«, kar pomeni, da morata vedno vsaj dva od njih podati izjavo volje (npr. podpisati pogodbo). V takšni ureditvi lahko katerikoli direktor podpiše pogodbo skupaj z drugim ali s prokuristom – skupno zastopanje s prokuristom torej olajšuje zastopanje družbe. Tipičen razlog za skupno zastopanje je lahko npr. začasna zadržanost enega od direktorjev, v tem primeru lahko »sopodpiše« tudi prokurist, ki s tem prevzame tudi vso odgovornost, enako kot direktor. 69 Iz zgoraj citiranega pravnega mnenja izhaja, da takšno pooblastilo prokuristu za vodenje poslov niti ni možno. Pooblastilo za vodenje poslov se lahko da samo članom uprave, ki pa je v konkretnem primeru zgolj enočlanska. Ob upoštevanju, da so družbeniki v družbah z omejeno odgovornostjo, kakršna je tudi Farmadent, »vsepristojni«, bi lahko vlogo prokurista prevzel družbenik, ki pa bi potem lahko dajal tudi obvezna navodila in soglasja – kot posebna korporacijska pravica. Takšna možnost v primeru družbe Farmadent ne pride v poštev, saj je edini družbenik Javni zdravstveni zavod Mariborske Lekarne Maribor, prokurist pa je lahko le poslovno neomejeno sposobna fizična oseba. 70 Zgolj z imenovanjem prokurista po mnenju komisije ni prišlo do ravnanja, ki bi ustrezalo definiciji korupcije, kljub temu, da je zaradi napačnega razumevanja instituta prokure prišlo do napačnih in nezakonitih sklepov uprave oziroma nadzornega sveta. 71 Komisija se je posebej posvetila vprašanju imenovanja točno določene osebe – Dušanke Jurenec za prokuristko. Dušanka Jurenec je pred prihodom v Farmadent opravljala delo vodje kabineta župana Mestne občine Maribor, na mesto prokurista pa jo je, spet brez pravne podlage, predlagal župan Mestne občine Maribor. 72 Prokurista določijo družbeniki, v tem primeru je to svet Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor, ki je lastnik družbe. Prokuristko je, kot je razvidno iz zapisnika 17. seje nadzornega sveta družbe Farmadent, ki je bila dne 14. 10. 2011, in izpovedi direktorja Leopolda Donka pred senatom komisije, predlagal župan Mestne občine Maribor. Glede na to, da potrebe po podelitvi prokure in postavitvi prokurista niso izrazili niti lastnik, nadzorni svet in niti poslovodstvo družbe (direktor je celo nasprotoval podelitvi prokure), pomeni, da postavitev prokuristke ni bila odločitev, ki je nastala v družbi in zaradi poslovnih potreb, ampak je bila vsiljena od zunaj – župan Mestne občine Maribor Franc Kangler, ki je prokuristko predlagal, se je s tem predlogom neposredno vmešal v poslovanje družbe, za kar nima pristojnosti. 73 To ni bil prvi tovrstni predlog župana Mestne občine Maribor. Preden je kot prokuristko predlagal Dušanko Jurenec, je kot prokurista predlagal tudi Saša Pečeta. Komisija meni, da je takšno ravnanje župana Franca Kanglerja nesprejemljivo, saj je v razmerju do direktorja Farmadenta nastopal s pozicije moči, ki mu jo daje funkcija župana občine, ki je posredni lastnik Farmadenta. Tovrstna ravnanja predstavljajo izrazito tveganje za sprejemanje klientelistično pogojenih odločitev, ki so lahko tudi v škodo javnega premoženja. Tudi sicer komisija na podlagi zbranih podatkov ocenjuje, da v primeru Mestne občine Maribor obstajajo realna korupcijska tveganja, da se v družbah, ki so v neposredni ali posredni lasti občine in jih upravljajo direktorji oziroma uprave, ki niso povsem lojalni županu, postavlja prokuriste. 74 Komisija je omenjeni primer ocenjevala z vidika nasprotja interesov. 75 Dušanko Jurenec je za prokuristko imenoval svet Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor, ki je pri tem izražal voljo svojega ustanovitelja – Mestne občine Maribor, ki jo predstavlja župan. Seja sveta zavoda je potekala dopisno in ni bila načrtovana, na njej je bilo potrebno sprejeti sklep o podelitvi prokure, da bi se odpravila formalna pomanjkljivost vsebinsko enakega sklepa nadzornega sveta Farmadenta, ki takšnega sklepa sicer zaradi nepristojnosti ne bi mogel veljavno sprejeti. Sosledje dogodkov kaže na to, da je imel župan Franc Kangler odločilen vpliv na postavitev prokuristke. KPK, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana tel.: 01 400 5710 / fax:. 01 478 84 72 anti.korupcija@kpk-rs.si / www.kpk-rs.si INTEGRITETA, ODGOVORNOST, VLADAVINA PRAVA 13/13
Page 1 and 2: Številka: 06210-263/2012-30 03010
Page 3 and 4: - 14. 10. 2011 je bila 17. seja nad
Page 5 and 6: 15 Dne 26. 3. 2012 se je razgovora
Page 7 and 8: Javni zdravstveni zavod Mariborske
Page 9 and 10: ali posredno obljubljene, ponujene
Page 11: sklenil posel s Sašom Pečetom ozi
Page 15 and 16: 83 Župan ima v skladu s 17. členo
Page 17 and 18: zagotovil posojilo v višini 100.00
Page 19: potrebnosti obstoja svetovalnih pog

ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma ... - 24UR: Slovenija

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?