Lesna goriva - Gozdarski inštitut Slovenije

VSEBNOST ENERGIJE
19
nadmorska višina (m)
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
180 200 220 240 260 280 300 320 340 360
število dni
Slika 2
Dolžina ogrevalne sezone v odvisnosti od nadmorske višine (prirejeno po
podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje)
5.3 ENERGIJSKA VREDNOST
Energijska vrednost goriva izraža količino energije, ki se sprosti med popolnim
izgoretjem enote mase goriva.
Z povečevanjem vsebnosti vode se niža energijska vrednost lesa, saj se del energije,
ki se sprosti med procesom izgorevanja, porabi za izhlapevanje vode. Za
izhlapevanje kilograma vode se porabi 2,44 MJ energije.
Zaradi vsebnosti vode v lesu ločimo med naslednjimi energijskimi vrednostmi:
−
−
Kurilnost (H i ) (prej spodnja kurilna vrednost – net caloric value (NCV)):
označuje tisto količino toplote, ki jo dobimo z zgorevanjem goriva, če dimne
pline ohlajamo samo do temperature rosišča vodne pare, ki je v dimnih plinih.
Voda, ki se sprošča, se šteje kot para, kar pomeni, da smo odšteli toplotno
energijo, nujno za spremembo vode v paro (latentna toplota uparjanja vode pri
25 °C).
Zgorevalna toplota H s (prej zgornja kurilna vrednost – gross caloric value):
označuje vso toploto, ki se sprosti pri gorenju, vključno s toploto vodne pare v
dimnih plinih (latentna toplota). V produktih izgorevanja se voda šteje kot
tekočina.
Kadar ni posebej opredeljeno, je “energijska vrednost” mišljena kot kurilnost
oziroma neto energijska vrednost (NCV).
Gostota energije izraža razmerje med vsebnostjo energije goriva in prostornino, ki
jo zavzame gorivo.