Lesna goriva - Gozdarski inštitut Slovenije

26
b) Izračun porabe drv na osnovi letne proizvodnje toplote
– toplota, ki jo je treba dobaviti: 15.000 kWh/leto
– H i drv (w = 20 %): za smreko 1.350 kWh/prm, za bukev 1.930 kWh/prm in za robinijo
2.200 kWh/prm
– izkoristek kotla (ŋk): 75 %
Predvidena letna količina bukovih drv:
15.
000kWh/leto
Kol.drv(prm/leto)
=
≈10prm/leto
1.
930kWh/prm * 0,
75
Predvidena letna količina smrekovih drv:
15.
000kWh/leto
Kol.drv(prm/leto)
=
≈15prm/leto
1.
350kWh /prm * 0,
75
Predvidena letna količina drv robinije:
15.
000kWh /leto
Kol.drv(prm /leto) =
≈ 9prm /leto
2.
200kWh /prm * 0,
75
c) Približen izračun potrebne inštalirane moči kotla (1.500 obratovalnih ur)
15.000
1
1.500 0,75 13
5.6 VSEBNOST PEPELA IN TALJIVOST PEPELA
Med trdnimi biogorivi ima les najmanjšo vsebnost pepela. Pri izgorevanjem
biogoriv prihaja na dnu žerjavice do nekaterih sprememb v pepelu. Z višanjem
temperature se začne taljenje, dokler niso popolnoma staljeni vsi delci. Ob uporabi
goriva z nizko taljivostjo pepela, se z višanjem temperature poveča tveganje za
nastanek žlindre na rešetki. Le ta s spreminjanjem primarnih zračnih tokov in s
hitrejšim pregrevanjem rešetke in povečano korozijo moti proces izgorevanja.
Težave, povezane z nastajanjem žlindre, je mogoče rešiti z določenimi posegi, na
primer z ohlajanjem rešetke in recikliranjem dima, kot tudi z vgradnjo mehanskih
sistemov za samodejno čiščenje (samočistilni rastri) ali pa, predvsem v primeru
kurjenja žit, z uporabo kalcijevih dodatkov. 8
Les in skorja imata razmeroma visoko tališče (1.300–1.400 °C), zato pri njiju
nastajanje žlindre ne povzroča večjih težav.
8 Ca in Mg navadno povečata temperaturo taljenje pepela.