Lesna goriva - Gozdarski inštitut Slovenije

ZAHTEVE GLEDE KAKOVOSTI LESNIH GORIV IN STANDARDI
51
sekancev zaradi dihanja še živih parenhimskih celic lesa hitro zviša temperatura, na
katero vpliva tudi bakterijska populacija, ki hitro kolonizira površino sekancev in
izrablja preproste sladkorne vire. Ob pripravi sekancev so namreč celice
poškodovane in se odzovejo s povišano aktivnostjo, saj želijo popraviti poškodbe.
Poveča se dihanje in sprošča se toplota. Mikroorganizmi in glive s svojim
delovanjem tudi proizvajajo toploto, ki pospeši oksidacijske procese, adsorpcijo
vlage in druge procese, ki povzročajo masne izgube.
V kompaktnejših kupih lesnih sekancev (velikost takih kupov) in zalogovnikih je
prenos toplote zmanjšan in zaradi zmanjšanega pretoka zraka lahko temperatura
naraste nad 60 °C. Pri tej temperaturi se odcepljajo acetilne skupine iz celuloze in
nastaja ocetna kislina. Le‐ta nastaja tudi zaradi mikrobne aktivnosti. Ocetna kislina
in druge hlapne organske kisline so produkti naravnega procesa razkroja lesa in so
posledično pomemben kazalnik sprememb v kupih. Zakisanje in povišana
temperatura se odražata v porjavenju in drobljivosti sekancev ter v večjih kupih
celo v spontanih vžigih, kar predstavlja ekonomske izgube. Priporočljivo je
spremljanje temperature v kupih sekancev.
Med temperaturo ter razgradnjo
organskega materiala namreč obstaja
neposredna povezava. Določitev območij v
kupu, kjer je temperatura povišana, nam
omogoči nadaljnje odločanje o preventivnih
ukrepih.
Površina sekancev je prepojena z ekstrakti
ter celično vsebino, ki se med pripravo,
transportom in shranjevanjem okuži z
glivami in bakterijami. Močnejše okužbe
sekancev lahko predstavljajo tudi
zdravstveno tveganje.
Dejavniki, ki vplivajo na shranjevanje in segrevanje sekancev:
- velikost, kompaktnost in oblika kupa ,
- razmerje med površino in volumnom,
- struktura materiala (vrsta lesa, vsebnost opada, začetna vlaga, skorja),
- velikost in starost sekancev,
- izpostavljenost vremenskim dejavnikom,
- pretok zraka,
- prisotnost nečistoč.
Pravilno in skrbno gospodarjenje z zmleto biomaso je nujno. Krajši čas shranjevanja
zmanjša tveganje za mikroben in kemičen razkroj, izgubo mase, nastanek toplote in
zdravstveno tveganje. Bakterije in glive potrebujejo za svoje delovanje vir dušika,
zato je pomembno, da se izogibamo mešanju sekancev z listjem, skorjo ali drugimi
možnimi viri dušikovih spojin.
Predlagana ocena, poimenovana »pravilo palca«, pravi, da je mesečna izguba suhe
mase lesa v kupih sekancev, shranjenih na prostem, 1 %. Izgube suhe snovi zaradi
skladiščenja po vrstah lesnih biogoriv so prikazane tudi v preglednici 31.