December 2010 - HSE

More documents

Recommendations

Info

zasnovali in izpeljali letošnjo vajo. V drugem delu vaje je šlo za dejanski izklop zračenja jame, ne le za simulacijo, in če bi se to zgodilo, bi to bila zelo zahtevna situacija,« je dejal dr. Medved. Obnovili rudniški stolp Starega jaška Če stari rek pravi, da stvari in besede odnese veter in da ostane le tisto, kar je ohranjeno in zapisano, potem to zagotovo velja tudi za rudniški stolp nad jaškom Škale v Velenju iz leta 1888. Le-ta je služil in še služi za prevoz zaposlenih in materiala v podzemni del jame Škale, zadnjih 11 let pa predvsem za prevoz obiskovalcev Muzeja premogovništva Slovenije. Je eden redkih tako dobro ohranjenih tehničnih spomenikov, ki še zmeraj obratuje vse od svoje postavitve 122 let nazaj. Kompleks rudniškega jaška je varovan v skladu z Zakonom Stolp Starega jaška v fazi obnove; foto: I. H. Avberšek o varstvu kulturne dediščine ter skladno z 11. členom tega zakona vpisan v Register kulturne dediščine. Leta 2007 je na pobudo Celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Svet Mestne občine Velenje sprejel sklep, da se objekti v okviru Starega jaška razglasijo za tehnični spomenik lokalnega pomena. Ob raziskovanju slikovnega gradiva starega rudniškega jaška so predlagali, da stolp jaška obnovijo čim bolj avtentično, za kar je služila fotografija iz leta 1925. Stolp so v sodelovanju s člani Šaleškega alpinističnega odseka obnavljali od spomladi do oktobra in mu vrnili staro podobo. Letos je bilo sicer v območju Muzeja premogovništva Slovenije obnovljenih več objektov, strojev in naprav. Razširjen je bil Bergmandeljčev salon za prireditve, obnovili so podzemno jedilnico, jamski vlak za prevoz obiskovalcev, na novo je bil urejen dohodni pločnik do muzeja, dokončali so geološki steber kamnin Šaleške doline. Poleg tega so delno preuredili zbirko slovenskega premogovništva in začeli urejati galerijske prostore v Beli garderobi. HE Zlatoličje – agregat 2 po pregledu znova v obratovanju Po uspešni sinhronizaciji agregata 2 v maju 2010 na elektroenergetsko omrežje je le-ta obratoval zanesljivo in brez težav. Kljub zanesljivemu obratovanju agregata pa časa za počitek ni bilo, saj je bilo treba analizirati veliko podatkov, ki so se nabrali med izvedbo preizkusov in dodatnih meritev na agregatu 2, in na osnovi tega izdelati poročila, ki bodo dokazala uspešnost izvedene sanacije in pripomogla h končnim rešitvam na omenjenem agregatu 2 in posledično tudi na agregatu 1. Glavne ugotovitve, ki izhajajo iz navedenih analiz in končnih meritev, so bile, da je obratovanje agregata 2 varno, ko gre za normalna obratovalna stanja (zagon, obratovanje in zaustavitev), ko pa govorimo o prehodnih pojavih oziroma "nenormalnih" obratovalnih stanjih (hitra zaustavitev, pobeg agregata), žal temu ni več tako, saj prihaja do prevelikih vibracij celotne konstrukcije turbine. Takšno obratovalno stanje za življenjsko dobo agregata za naročnika ni sprejemljivo, zato so bile na osnovi meritev podane še dodatne konstrukcijske rešitve, ki bodo odpravile tudi te prekomerne vibracije. Za potrditev dokončnih rešitev, ki jih je podal Litostroj v avgustu na osnovi vseh izvedenih meritev in izračunov, in uspešnosti sanacije se je naročnik v začetku novembra odločil za podroben pregled turbinskega podstavka in nosilnega ležaja z namenom ugotovitve uspešnosti sanacije. Med pregledom sanacije je bilo ugotovljeno, da je stanje turbine in nosilnega ležaja zadovoljivo in ni opaziti deformacij ali poškodb, ki bi nakazovale na neuspešnost izvedene sanacije. Med pregledom turbine agregata 2 so bile na osnovi izračunov in meritev s strani Litostroja podane in izvedene še dodatne modifikacije, kot so brušenje gonilnikove obloge in lopat gonilnika, namestitev dodatnih vijakov med TP (turbinski pokrov) in ZVO (zgornji vodilnikov obroč), izvedba dodatnih zatičev na spoju med ZVO in TO (traverzni obroč), izvedba obešanja plavajoče oljne posode in izvedba spremembe minimalne odprte lege gonilnika na 4°. Na osnovi vseh teh modifikacij, ki so bile izvedene pri ponovnem vstavljanju agregata 2 v pogon dne 1. decembra 2010, so odpravljene skoraj vse pomanjkljivosti na agregatu 2, ki so bile ugotovljene med sanacijo. Odprta ostaja samo še zamenjava zvona nosilnega ležaja, ki pa ga žal pri tem pregledu turbine ni bilo mogoče zamenjati, saj je rok dobave novega približno osem mesecev. Zato bo le-ta najverjetneje zamenjan po rekonstrukciji agregata 1, ki je predvidena za 1. julij 2011. Z izvedbo ITP, ki je bil izveden 8. decembra 2010, prehaja agregat 2 znova v garancijsko obratovanje do zamenjave zvona nosilnega ležaja. 14
HE Zlatoličje; foto: Arhiv DEM Sončni park v Zlatoličju V Dravskih elektrarnah Maribor so se, kot največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, odločili tudi za pridobivanje električne energije iz sončnega obsevanja. Izgradnja sončne elektrarne predstavlja za DEM možnost dodatnega izkoriščanja naravnih potencialov na področju obnovljivih virov. Poleg neposrednega ekonomskega izkoristka je bistven ekološki učinek, saj bo sončna elektrarna brez negativnih vplivov na okolje, hkrati pa bo prihranila 780 ton CO 2 izpusta v ozračje na leto. Ideja je nastala leta 2008. Za gradnjo sončne elektrarne je bilo izbrano območje hidroelektrarne Zlatoličje, projekt pa poimenovan Sončni park Zlatoličje. Predvidena je postopna gradnja, in sicer v prvi fazi gradnja Sončnega parka Zlatoličje 1, ki obsega postavitev fotonapetostnih modulov na streho strojnice, nato Sončnega parka Zlatoličje 2, ki obsega postavitev fotonapetostnih modulov na primerne površine znotraj ograje elektrarne, in Sončnega parka Zlatoličje 3 na zunanji strani južne brežine dovodnega kanala. Za priključitev na srednjenapetostno distribucijsko omrežje bodo uporabili že zgrajeno infrastrukturo v sklopu hidroelektrarne Zlatoličje. V letu 2011 sta predvideni gradnji Sončnega parka Zlatoličje 1 in Sončnega parka Zlatoličje 2. Skupna moč obeh je 780 kWp z letno proizvodnjo električne energije 850 MWh. Gradnja Sončnega parka Zlatoličje 3 je predvidena po zaključku izgradnje prvih dveh. 15
Page 1 and 2: časopis skupine HSE december 2010
Page 3 and 4: › UVODNIK Jaz lahko počakam Ko s
Page 5 and 6: S strani novega poslovodstva TEŠ p
Page 7 and 8: Modri Jan se je družil z otroki v
Page 9 and 10: Pripravlja se CH 2 OICE Holding Slo
Page 11 and 12: Otvoritev pretovorne postaje 3. dec
Page 13: tehnoloških pristopov ter sodobne
Page 17 and 18: Holding Slovenske elektrarne Sem tr
Page 19 and 20: Dravske elektrarne Maribor Leto 201
Page 21 and 22: Hidroelektrarne na spodnji Savi Let
Page 23 and 24: Termoelektrarna Trbovlje Leto 2010
Page 26: Za energične meje ne obstajajo. El

December 2010 - HSE

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?