28.01.2015 Views

Brošura GDA - Tradicionalni slovenski zajtrk

Brošura GDA - Tradicionalni slovenski zajtrk

Brošura GDA - Tradicionalni slovenski zajtrk

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

KAJ SO <strong>GDA</strong> VREDNOSTI<br />

Proizvajalci živil lahko prostovoljno dodatno označujejo<br />

hranilno vrednost v obliki <strong>GDA</strong> vrednosti (ang. Guideline<br />

Daily Amounts). Dnevne orientacijske vrednosti (<strong>GDA</strong>)<br />

omogočajo potrošniku, da enostavno ugotovi, koliko porcija<br />

posameznega živila prispeva k energijskemu vnosu<br />

(kalorije) in vnosu ključnih hranil.<br />

Prehranske potrebe so različne za posamezne ljudi, saj so<br />

pogojene s starostjo, telesno težo, višino, spolom in stopnjo<br />

telesne aktivnosti. <strong>GDA</strong> vrednosti tako ne predstavljajo<br />

priporočil za posameznike, temveč so orientacijske vrednosti,<br />

ki so bile določene za zdravo osebo povprečne<br />

telesne teže s povprečno stopnjo telesne aktivnosti. Potrebe<br />

po energiji se na primer gibljejo med 1500 in 2000 kcal<br />

na dan za otroke, med 2200 in 2700 kcal na dan za moške<br />

in med 1800 in 2200 kcal na dan za ženske.<br />

Kjer se <strong>GDA</strong> uporabljajo na predpakiranih živilih, so vrednosti<br />

za povprečnega potrošnika vrednosti, predvidene za<br />

žensko, saj so najbližje potrebam večine prebivalstva.<br />

Primer uporabe <strong>GDA</strong> na gotovi jedi (Sesekljan piščanec<br />

z rižem in zelenjavo)<br />

Količina kalorij, ki jih zagotavlja<br />

ena porcija živila.<br />

Odstotek <strong>GDA</strong> za energijo, ki jo<br />

zagotavlja ena porcija živila.<br />

Kakšna je povezava <strong>GDA</strong> vrednosti z vašo<br />

vsakodnevno prehrano<br />

Prehranski strokovnjaki (nutricionisti) svetujejo, da uravnotežena<br />

prehrana temelji na vnosu:<br />

• 50-55% skupne energije v obliki ogljikovih hidratov, vključno<br />

s sladkorji<br />

• 30-35% skupne energije v obliki maščob, vključno z nasičenimi<br />

maščobnimi kislinami<br />

• 10-15% skupne energije v obliki beljakovin<br />

Primer:<br />

Povprečno telesno aktivna ženska, z energijskimi potrebami, ki<br />

znašajo 2000 kcal na dan, naj bi dnevno zaužila povprečno 250<br />

do 275 g ogljikovih hidratov, 65 do 75 g maščob in 50 do 75 g<br />

beljakovin.<br />

Uravnotežene prehrane ni mogoče dosegati z enim obrokom,<br />

ampak v dnevnem in/ali tedenskem časovnem<br />

okvirju. Uživanje najrazličnejših živil omogoča doseganje<br />

tega ravnotežja, sočasno pa prispeva k užitkom, ki spremljajo<br />

vsakodnevno uživanje živil. Tako je lahko prav<br />

vsako živilo del zdrave, užitkov polne in uravnotežene<br />

prehrane.<br />

OZNAČEVANJE<br />

HRANILNE VREDNOSTI:<br />

RAZUMEVANJE<br />

INFORMACIJ NA<br />

OZNAČBAH ŽIVIL<br />

Kakšne so dnevne orientacijske vrednosti<br />

Energija 2000 kcal<br />

Beljakovine 50 g<br />

Ogljikovi hidrati 270 g<br />

Sladkorji 90 g<br />

Maščobe 70 g<br />

Nasičene maščobne kisline 20 g<br />

Vlaknine 25 g<br />

Natrij (Sol) 2,4 g (6 g)<br />

Gospodarska zbornica Slovenije<br />

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij<br />

Dimičeva 13<br />

1504 Ljubljana<br />

Telefon: 01 58 98 274<br />

Faks: 01 56 86 704<br />

E-mail: zivilska.ind@gzs.si<br />

Spletna stran: www.gzs.si/zkzp


Primer informacij o hranilni vrednosti<br />

Označbe so osebna izkaznica živil, ki jih kupujemo<br />

in uživamo. Med drugim zagotavljajo informacije o:<br />

Sestavinah: ki so označene v padajočem vrstnem<br />

redu glede na količino v končnem proizvodu<br />

Hranilni vrednosti: ki določajo količino energije na<br />

100 g oziroma 100 ml proizvoda, skupaj s količino<br />

ključnih hranil, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati in<br />

maščobe. Prav tako so lahko prikazane količine vsebovanih<br />

vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin.<br />

Številne označbe na živilih zagotavljajo tudi hranilno<br />

sestavo za posamezno porcijo proizvoda.<br />

ENERGIJSKA VREDNOST temelji v glavnem na<br />

vnosu ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Izraža se v<br />

kilokalorijah (kcal) ali kalorijah, včasih pa tudi v kilojoulih<br />

(kJ).<br />

1 kcal = 4,2 kJ<br />

Energijska vrednost v kcal in kJ:<br />

1 g beljakovin = 4 kcal = 17 kJ<br />

1 g ogljikovih hidratov = 4 kcal = 17 kJ<br />

1 g maščob = 9 kcal = 37 kJ<br />

BELJAKOVINE so sestavljene iz aminokislin in so esencialnega<br />

pomena za rast in obnovo človeškega organizma.<br />

Viri beljakovin so meso in mesni proizvodi, ribe, jajca, mlečni<br />

proizvodi, stročnice in žitarice.<br />

OGLJIKOVI HIDRATI predstavljajo gorivo za človeški<br />

organizem. Sestavljeni so iz škrobov in sladkorjev. V tabelah<br />

hranilne vrednosti na živilih je izpostavljena skupna<br />

vsebnost ogljikovih hidratov, včasih pa še dodatno vsebnost<br />

sladkorjev. Viri škroba so kruh, krompir, proizvodi iz<br />

žitaric, riž in testenine. Viri sladkorja pa vključujejo sadje,<br />

zelenjavo in živila s sladkorjem na splošno.<br />

Sesekljan piščanec z rižem in zelenjavo<br />

Sestavine: kuhan riž (38,5%), kuhano piščančje meso (19%), grah<br />

(12,5%), emental sir, koruza, čebula (4%), gobe (4%), jedilna sol, arome,<br />

sončnično olje<br />

Primer tabele hranilne vrednosti 1<br />

na 100 g na porcijo (250 g)<br />

Energijska vrednost 589 kJ / 140 kcal 1473 kJ / 350 kcal<br />

Beljakovine 10,2 g 25,5 g<br />

Ogljikovi hidrati 14,6 g 36,5 g<br />

od tega sladkorji 1,9 g 4,8 g<br />

Maščobe 4,6 g 11,5 g<br />

od tega nas. mašč. kisl. 2,1 g 5,3 g<br />

Prehranske vlaknine 1,4 g 3,5 g<br />

Natrij 0,5 g 1,3 g<br />

Vitamini<br />

B1 0,21 mg (15% RDA) 0,53 mg (38% RDA)<br />

Minerali<br />

Kalcij 158 mg (20% RDA) 395 mg (49% RDA)<br />

PRIPOROČENI DNEVNI VNOSI (RDA) so referenčne<br />

vrednosti, definirane s strani znanstvenikov in vključene v zakonodajo.<br />

Določajo količino številnih vitaminov in mineralov, ki so potrebni<br />

s strani večine ljudi za ohranjanje zdravja. Vitamini in minerali<br />

so v tabeli hranilne vrednosti označeni s količino, prisotno v določeni<br />

količini živila in z odstotkom RDA, ki ga vsebnost vitamina/minerala<br />

predstavlja v živilu. Z uporabo te informacije lahko<br />

potrošnik ugotovi, koliko posamezno živilo prispeva k skupni dnevni<br />

potrebi po vitaminih in mineralih. Primer: 158 mg kalcija prispeva<br />

20% priporočenega dnevnega vnosa za kalcij (800 mg).<br />

(1) Informacije o hranilni vrednosti se lahko prikažejo v obliki<br />

klasične tabele s 4 oziroma 8 hranili, dopolnjene včasih z vsebnostjo<br />

vitaminov in mineralov, v odvisnosti od uporabljenih<br />

trditev in odločitve posameznega proizvajalca.<br />

KAJ SO HRANILA<br />

Hranila so ključne komponente, ki jih zaužijemo skupaj<br />

z živili. Vzdržujejo in »hranijo« človeški organizem ter<br />

prispevajo k rasti in razvoju. Vključujejo beljakovine,<br />

ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale. Prehranske<br />

vlaknine ne prispevajo neposredno k rasti in<br />

razvoju, vendar so pomembne za pravilno delovanje<br />

prebavnega trakta. Zato jih na splošno obravnavamo<br />

kot hranila.<br />

Za dodatne informacije o hranilni sestavi<br />

izdelka, kontaktirajte proizvajalca.<br />

MAŠČOBE so vir energije in esencialnih maščobnih<br />

kislin. Maščobe so nosilci za v maščobah topne vitamine in<br />

so esencialne za delovanje celic. Sestavljene so iz maščobnih<br />

kislin (nasičenih, enkrat nenasičenih in večkrat nenasičenih),<br />

ki se poimenujejo v skladu z njihovo kemijsko strukturo.<br />

Omega-3 in omega-6 maščobne kisline so nenasičene.<br />

PREHRANSKE VLAKNINE prispevajo k vzdrževanju<br />

zdravega prebavnega sistema, nekatera dognanja pa pravijo,<br />

da prispevajo tudi k nadzorovanju apetita. Viri prehranskih<br />

vlaknin so na primer žitarice za <strong>zajtrk</strong> in kruh, zelenjava,<br />

stročnice in sadje.<br />

NATRIJ je sestavni del jedilne soli in ostalih sestavin.<br />

Naravno je prisoten v številnih živilih. Za izračun ekvivalenta<br />

soli v živilih, je potrebno vsebnost natrija pomnožiti s<br />

faktorjem 2,5.<br />

VITAMINI in MINERALI so, čeprav prisotni v majhnih<br />

količinah, nepogrešljivi za normalno delovanje človeškega<br />

organizma. Živila zagotavljajo zelo različne tipe vitaminov<br />

in mineralov. Številne vitamine označujejo s črkami<br />

abecede, na primer vitamin A, C, D, E, spet druge poimenujemo<br />

z imeni, na primer tiamin (B1), riboflavin (B2),<br />

niacin (B3). Imena mineralov pa so vezana na njihovo<br />

kemijsko strukturo, na primer kalcij, železo, magnezij.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!