Marjan Eberlinc

1/9RAZVOJNE POTI ENERGIJSKE OSKRBESLOVENIJEMarjan EberlincSTRATEŠKI SVET ZA POLITIKO ENERGIJE IN PODNEBNE SPREMEMBEPRI GZSLjubljana, 28. februar 2011

2/9ENERGETSKA POLITIKAV Energetski zbornici Slovenije menimo, dapotrebujemo tako energetsko politiko države, ki bodružbam energetskih dejavnosti omogočila dinamičenrazvoj in nadaljnjo rast ter tako omogočila pokrivanjepotreb porabnikov s kakovostno in zanesljivoenergijsko oskrbo po konkurenčnih cenah. Za to jepotrebno intenzivirati investicijski ciklus v energetiki.Za ta vlaganja je potrebno imeti velika denarnasredstva. Dobiček, ki ga ustvarjajo družbe energetskihdejavnosti, bo moral v bodoče v večji meri ostati zanamene njihovega nadaljnjega razvoja in izgradnjoenergetskih objektov.

3/9ZANESLJIVOST ENERGIJSKE OSKRBE• Zanesljivost dobave, kakovost in cenovnaprimerljivost energije za slovensko gospodarstvo jeodločujoče odvisna od kvalitetnega delovanjaenergetskih družb pri vzdrževanju in obnovi v velikimeri zastarelih energetskih objektov ter izgradnjenovih proizvodnih in prenosnih objektov.• Poudarjamo pomen tega, da ima Slovenija ustrezendel potreb po električni energiji pokritih s svojimiproizvodnimi kapacitetami. Poleg tega so potrebnekakovostne povezave v evropski energetski prostorskozi plinovodno omrežje in skozi elektroenergetske daljnovodne povezave.

4/9DRUŽBE ENERGETSKIH DEJAVNOSTI VSLOVENSKEM GOSPODARSTVU• Družbe energetskih dejavnosti dosegajo kar dobrih deset(10%) odstotkov prihodkov slovenskega gospodarstva skomaj 2,43% vseh v gospodarstvu zaposlenih. So pakapitalsko intenzivnejše z 16,6% deležem v kapitaluslovenskega gospodarstva. Energetske dejavnosti dosegajo15% neto denarnega toka.DELEŽ DRUŽB ENERGETSKIH DEJAVNOSTIV SLOVENSKEM GOSPODARSTVU 2009DODANA VREDNOSTZAPOSLENIKAPITALSREDSTVANETO DENARNI TOKČISTA IZGUBAČISTI DOBIČEKODHODKIPRIHODKIŠTEVILO DRUŽB6,70% 93,30%2,43% 97,57%16,64% 83,36%8,87% 91,13%14,99% 85,01%0,53% 99,47%9,77% 90,23%9,92% 90,08%10,21% 89,79%0,54% 99,37%0% 2% 4% 6% 8% 10% 12% 14% 16% 18% 20%

5/9UPRAVLJANJE DRUŽB ENERGETSKIHDEJAVNOSTI V DRŽAVNI LASTI• Potrebno je usmeriti prizadevanja v povezovanje slovenskihenergetskih družb in s tem v povečevanje evanje njihove ekonomskemoči, kar bo omogočilo izpeljavo zahtevnih ciljev, ki sopostavljeni pred energetski sektor v bodočnosti.• Kapitalska zmogljivost povezanih energetskih družb je mnogovečja, tako povezana podjetja za izvedbo zahtevnih projektovne potrebujejo državnih garancij, ali pa jih potrebujejo vmnogo manjšem obsegu in mnogo manj obremenjujejo že e takopreobremenjene davkoplačevalce. Vsota razpršenih interesovje dosti manjša.a.

8/9RABA ENERGIJE V SLOVENIJI• V naslednjem desetletju do leta 2020 se bo po različnih ocenahpovečala poraba električne energije med 15% in 37,3% glede nadanašnjo njo porabo. To pomeni povečanje obsega rabe električneenergije v razponu (2010 = 12.100 GWh) od 13.900 GWh, pri nižji 1%povprečni medletni rasti, do 16.612 GWh, pri višji 3,02% povprečnirasti, v letu 2020.• V obdobju svetovne finančne ne in gospodarske krize se je porabaenergije v Sloveniji zmanjšala ala za 11,5%. Padec rabe električneenergije v letih 2008 – 2009 je bil 15,2% kar je 44,6% prirasta rabe vpredhodnih 15 letih, ko smo beležili povprečno 3,1% medletno rast.Raba zemeljskega plina se je v enakem času zmanjšala ala za 14,5%.Raba tekočih goriv, predvsem naftnih proizvodov se je zmanjšala ala za13,3%.• V letu 2010 se je poraba vseh vrst energije in energentov povečala.Rast rabe električne energije je bila večja kot 6%, z upoštevano prvoslovensko črpalno elektrarno Avče pa je bila rast kar 8% glede na letoprej. Raba zemeljskega plina se je povečala za 1,3%, raba naftnihproizvodov pa za 16,5%.

9/9Programski svet energetske politike Slovenije• Dosedanje vodenje slovenske energetske politike, načinsprejemanja strateških odločitev na osnovi nepopolnih alineustreznih strokovnih podlag in časovno zaostajanjeizvajanja investicijskih načrtov od dolgotrajnega nastajanja donačina realizacije so pokazale, da potrebujemo strokovno telo,ki bi usmerjalo, usklajevalo in vodilo izdelavo energetskestrategije ter njeno izvajanje.• Programski svet za oblikovanje in vodenje slovenskeenergetske politike bi sestavljali na eni strani predstavnikistroke iz gospodarstva in znanosti, na drugi stranipredstavniki nove agencije RS za upravljanje kapitalskihnaložb države, na tretji strani pa bi bili predstavniki izvršilneoblasti, to je predstavniki ministrstev vlade RS. Imel bi največdo dvanajst članov, kar bi lahko zagotavljalo njegovooperativnost in hitro odzivnost. Ta programski svet naj biprerasel v trajni pristop v oblikovanju in vodenju slovenskeenergetske politike. Programski svet naj bi imenoval ministerpristojen za energetiko v sodelovanju s predstavnikienergetskega gospodarstva in agencije AUKN.