Bober (Castor fiber) - Prirodoslovni muzej Slovenije

SCOPOLIA 59 - 2006
Slika 4
Kanal, ki ga je bober izkopal na Muri. Foto: A. Kryštufek.
Fig. 4
A ditch made by beaver on the River Mura. Photo: A. Kryštufek.
Bobrov vpliv na okolje
S svojo dejavnostjo bober močno vpliva na celoten ekosistem. Z dejavnostjo zvišuje pestrost
na ekosistemski in posledično na vrstni ravni. Zato velja za ključno vrsto, kajti od njegove prisotnosti
in dejavnosti je odvisen obstoj številnih drugih vrst živih bitij. Bober ustvarja in vzdržuje
posebno vrsto naravnega okolja: mokrišča. Ta habitat pogojuje količina vlage. Z gradnjo jezov
upočasni vodni tok, s čimer izboljša kakovost vode.
V oligotrofnem in mezotrofnem okolju s pretežno tekočo vodo jezovi močno vplivajo na
celotno združbo v vodi. Posledica jezov je povečana vsebnost ogljika, zmanjšana vsebnost dušika
in znižanje pH vrednosti. Hitra reka brez lebdečih organizmov se za jezom razlije v jezero s
pestrejšim življenjem. Združbo tekočih vod na posameznih mestih zamenjajo vrste stoječih vod,
kar vpliva na vrstno sestavo nevretenčarjev, ptičev, dvoživk in rib. Znano je, da bober ustvarja
habitate, ugodne za raco mlakarico (Anas platyrhynchos), krehljo (Anas crecca), zvonca (Bucephala
clangula) in zajca (Lepus sp.). Bobrov jez nudi ribam skrivališče, za njim pa mladice najdejo
več hrane. Jezovi ribam ne preprečujejo selitev. Območja dejavnosti bobra in vidre se prekrivajo,
bobrova prisotnost pa zvišuje nosilno kapaciteto okolja za vidro. Vidra uporablja bobrove brloge
kot zavetišče, za jezovi pa lovi plen.
Ko bobri izčrpajo prehransko osnovo, se odselijo, zajezitev pa ostane prepuščena sukcesiji.
Biološki procesi za jezom so namreč zelo hitri in tja se kmalu naselijo šaši in trave. Nastane
mozaičen habitat, imenovan bobrova livada (beaver meadow).
12