Bober (Castor fiber) - Prirodoslovni muzej Slovenije

SCOPOLIA 59 - 2006
Slika 18
Sledi bobrove dejavnosti ob Dobličici. Foto: A. Kryštufek.
Fig. 18
Traces of beaver’s activity along the River Dobličica. Photo: A. Kryštufek.
odsekih povsem prerašča strugo. Drevesna rast ob zgornjem toku vegetacije je redka, razraščati
se začne v smeri toka. Podobno velja tudi za pritok Jelševnik.
Desni breg Dobličice, vse od sotočja z Jelševnikom do Kanižarice, poteka po robu mešanega
nižinskega gozda. Redke topole v bližini reke so bobri v glavnem podrli že v prvih nekaj letih po
naselitvi. Sama Dobličica je očitno optimalen habitat (počasen tok, ustrezna podlaga, stalen nivo
in precej dobra prehranska osnova). Poleti je v vodi veliko rastlinske mase (vodni makrofiti), v
oklici pa košenih travnikov ter koruznih njiv. V zimskem obdobju je najpomembnejša grmovna
vegetacija vrb. Poplave na Dobličici so kratke in nepredvidljive. Domnevamo, da je gozdni desni
breg severno od Blatnika, kjer je bilo opisanih največ sledi, dovolj visok za gradnjo varnih
brlogov. Bober ima možnost širjenja po Lahinji in njenih pritokih, ki ponujajo ugodne življenjske
razmere.
Habitat je nekoliko optimalnejši kot na Radulji-Krki, zlasti glede vode in brežine. Čeprav je
prisotnost človeka velika, je celotno območje vseeno manj kmetijsko intenzivno kot v prejšnjem
primeru (Tabela 1).
34