Bober (Castor fiber) - Prirodoslovni muzej Slovenije

SCOPOLIA 59 - 2006
betulus, Viburnum opulus, Sambucus nigra, Lonicera sp. in Pinus sp. Kar 43,9 % vseh podrtih
in 34 % poškodovanih dreves so bile vrbe. Premer debla poškodovanih dreves je bil 1–150 cm,
podrtih dreves pa 1–70 cm. Na Poljskem je bilo v bobrovi prehrani zastopanih 16 drevesnih in
grmovnih vrst (Buczma & Zwolicki 2004). V Sloveniji smo najpogosteje naleteli na podrte bele
vrbe (Salix alba).
Bober pogosto podira drevje, s čimer pride do hrane in gradbenega materiala. Najbolj mu
ustrezajo drevesa, katerih deblo ima v premeru manj kot 10 cm (Slika 5). Ta dejavnost je najočitnejša
koncem poletja in jeseni. Na podrtem drevesu bober odgrizne manjše veje in jih odvleče
v vodo, kjer bodisi poje lubje ali pa jih skladišči za zimo. Shramba je na rečnem ali jezerskem
dnu, blizu vhoda v rov. To bobru omogoča hranjenje tudi pod ledom. Vendar se tudi pozimi lahko
hrani na površini (Slika 6).
Dnevna potreba po hrani je približno 2 kg lesne mase ali 1,2 do 1,9 kg vrbovja. To predstavlja
0,06 do 0,1 kg rastlinja na kg bobrove telesne mase. Hrana se začne prebavljati šele v zadnjem delu
črevesa, zato bober izkoristi samo 30 % celuloze, kar je razmeroma malo. V obsežnem slepem
črevesu nastajajo mehki iztrebki, ki jih bober v brlogu ponovno zaužije (koprofagija).
Slika 5
V Sloveniji bober večinoma podira tanke vrbe (Salix). Slika je z rokava Mure. Foto: A. Kryštufek.
Fig. 5
Majority of tress cut down in Slovenia are thin willows (Salix). Photographed along the River Mura, Slovenia. Photo:
A. Kryštufek.
14