Bober (Castor fiber) - Prirodoslovni muzej Slovenije

SCOPOLIA 59 - 2006
Z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) sta bili leta 2004 na
predlog strokovne naloge ( Kryštufek 2003) opredeljeni obe takrat znani območji – bobrišče pri
izlivu Radulje v Krko in zgornji tok Dobličice z Jelševnikom. Na podlagi zaključkov biogeografskih
seminarjev, katerih namen je preverjanje zadostnosti predloga omrežja Natura 2000 s
strani Evropske komisije, je Zavod RS za varstvo narave na podlagi novih podatkov o razširjenosti
bobra pripravil predlog za vključitev zgornjega toka Krke ter spodnjega toka reke Mure v
omrežje Natura 2000.
Glede na dobre disperzijske zmožnosti bobra in na mozaično razporeditev primernih habitatov
je potrebno vrsto obravnavati v okviru metapopulacije. Slovenske naselbine so samo del večje
metapopulacije z jedroma v hrvaški Posavini (območje Lonjskega polja) in Podravini. Celotna
populacija bobra v porečju Save je bila leta 2003 ocenjena na približno 150 živali (Grubešić,
ustno), kar pomeni, da je daleč pod ravnijo MVP. Po naši oceni je bilo v tem obdobju število
bobrov v Sloveniji manjše od 10 osebkov; zdajšnja populacija ni znana. V prvi fazi bobrove
rekolonizacije Slovenije je zato potrebno omogočiti vsaki družini, da se ustali in realizira razmnoževalni
potencial.
Bober je zadosti konfliktna vrsta, da njegove dejavnosti verjetno ne bo smiselno tolerirati
prav na vsaki lokaciji, na kateri se bo spontano naselil. Vse dosedanje naselbine so v nižinskem
svetu z močno agrarno dejavnostjo, kjer ima bobrova prisotnost visok konfliktni potencial. Zelo
verjetno se bo takšen trend širjenja vrste nadaljeval tudi v prihodnje. Zato bo potrebno oceniti
nosilno kapaciteto habitatov v Sloveniji in rangirati območja po kompatibilnosti bobrove prisotnosti
z namembnostjo območij. V območjih z varstveno namembnostjo je prisotnost bobra
verjetno zaželena in povsem skladna s cilji ohranjanja biodiverzitete. V ostalih predelih konfliktni
potencial varira od neznatnega do nevzdržnega. Razglasitev prvih dveh območij NATURA 2000
je bila posledica sprejetja realnosti in ni puščala veliko drugih opcij. S širjenjem naselbin se bo
nujno morala večati kritičnost ob razglašanju novih tovrstnih območij. Stihijske odločitve lahko
pripeljejo do razširjenega omrežja NATURA 2000 za bobra, ki bo imel majhen pozitiven učinek na
dolgoročno stabilnost populacij v Sloveniji, v sebi pa bo nosil velik potencial konfliktnih stanj.
Ko bo populacija bobra v Sloveniji dosegla/presegla nosilno kapaciteto in ko bo hrvaškoslovenski
sistem metapopulacije bistveno presegel raven minimalne viabilne populacije, bodo
verjetno postali nujni tudi radikalnejši posegati v populacijo z odvzemom in reševanje konfliktnih
primerov z odstrelom.
Zahvale
Glavnina dela je bila opravljena v okviru projekta »Strokovno izhodišče za vzpostavljanje
omrežij NATURA 2000 – Bober (Castor fiber)«, ki ga je financiralo Ministrstvo za okolje in
prostor. Prof. dr. Marijan Grubešić in prof. dr. Josip Margaletić (Gozdarska fakulteta, Vseučilišče
v Zagrebu) sta ljubeznivo posredovala podatke o naseljevanju bobra na Hrvaško, nas vodila po
koloniji bobrov v Žutici in si tudi ogledala razmere v prvih dveh slovenskih naselbinah. Uredništvo
revije Lovec je posredovalo podatke o prisotnosti bobra in naslove lovskih družin, Zavod za ribištvo
pa naslove ribiških družin. Zahvaljujemo se vsem lovskim in ribiškim družinam, ki so se
v letih 2002/2003 odzvale na našo anketo. Prirodoslovni muzej Slovenije se zahvaljuje posameznikom
za obvestila o mrtvih bobrih. Pokrajinskemu muzeju Ptuj hvala za dovoljenje za objavo
fotografije na naslovnici, C. Mlinarju pa za fotografiranje materiala iz zbirk Prirodoslovnega
muzeja Slovenije.
36