Bober (Castor fiber) - Prirodoslovni muzej Slovenije

SCOPOLIA 59 - 2006
Bober v Sloveniji
Zgodovina
Najstarejši znani ostanki bobra so iz Risovca pri Postojni in domnevno sodijo v interglacial
Mindel/Riss (datacija ni zanesljiva). Bobrovi ostanki iz Kamnitnika pri Škofji Loki zanesljivo
sodijo v interglacial Riss/Würm (Rakovec 1975). Število najdb se poveča proti koncu Würma:
Babja jama pri Domžalah, Županov spodmol v Pivški kotlini, Matjaževe kamre med Rovtami in
Žirmi, Lukenjska jama pri Novem mestu, Babja jama pri Dobu, Poljšiška Cerkev pri Bledu in
Ciganska jama pri Kočevju (Rakovec 1975, Pohar 1983a, 1985, 1991, 1992). Holocenski ostanki
bobra so znani iz Jame pod Kalom (Nabrežina, tržaški kras), Betalovega spodmola, Postojnske
jame, jame pod Kalom, z Ljubljanskega barja, iz Ljubljane, Lukenjske jame in Lubniške jame
(Rakovec 1958, 1973, Pohar 1983b, 1984, 1990, Rozman 1997). Ostanki iz Ljubljane sodijo v
rimsko dobo, ostanki z Ljubljanskega barja so v glavnem iz mezolitika, iz Betalovega spodmola
in iz Postojnske jame pa iz bronaste dobe. Na barju so največ kosti dobili ob Ižanski cesti (Slika
7); v materialu je zastopanih najmanj 140 bobrov (Rakovec 1958).
Slika 7
Mezolitski ostanki evrazijskega bobra z Ljubljanskega barja. Paleontološka zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Foto: C. Mlinar.
Fig. 7
Beaver’s remnants of the Mesolithic age from Ljubljansko barje, central Slovenia. Palaeontological collection of
Slovenian Museum of Natural History. Photo: C. Mlinar.
20