številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik
številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik
številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
po svetu<br />
33<br />
Spomini na Calgary<br />
Udeleženci tečaja psihosocialne onkologije s prof. Guyjem Pelletierjem na desni strani. Foto: osebni arhiv.<br />
Lani v začetku septembra sem se<br />
odpravila v Kanado na skoraj štirimesečno<br />
kroženje v okviru specializacije iz<br />
klinične psihologije. Vedoč, da mi bo zapečkarici,<br />
kakršna sem po duši, kasneje<br />
verjetno težje uspel kakšen daljši podvig<br />
v tujini, se mi je po spletu naključij, s<br />
kančkom poguma ter seveda posluha v<br />
naši bolnišnici uspelo dogovoriti za obisk<br />
Oddelka za psihosocialno oskrbo (The<br />
Department of Psychosocial Resources)<br />
onkološke klinike Tom Baker Cancer<br />
Center v Calgaryju. Šele tam sem zares<br />
dojela, kako edinstveno in izjemno ekipo<br />
v svetu psihosocialne onkologije sem<br />
obiskala. Čeprav sem tja odhajala predvsem<br />
z namenom, da bi se poučila o<br />
kliničnopsihološkem delu z onkološkimi<br />
bolniki, sem od tam odnesla tudi mnoga<br />
druga znanja, izkušnje in veščine, ki mi<br />
bodo še kako koristile na domačih tleh,<br />
kjer je pred nami še dolga pot razvoja do<br />
vsem dostopne kakovostne psihosocialne<br />
podpore bolnikom z rakom in njihovim<br />
bližnjim. Poleg priložnosti spoznati<br />
visoko strokovno klinično in raziskovalno<br />
psiho-onkološko delo, sem dobila tudi<br />
priložnost biti del psihosocialne družine<br />
kolegov, ki sem jo kot začetnica na področju<br />
psihološkega dela na <strong>Golnik</strong>u pogosto<br />
pogrešala.<br />
Nekoč majhno kavbojsko mestece<br />
na jugozahodu Kanade je zlasti v zadnjih<br />
desetletjih zraslo v milijonsko, poslovno<br />
izredno uspešno mesto, polno ljudi z<br />
vsega sveta. Mesto, kjer je ob 10 centimetrih<br />
snega na cestah popolni kaos,<br />
kjer sem na svoji koži začutila tudi – 40<br />
stopinj, kjer so pešci kralji, kjer ti avtobus<br />
ustavi na sredini poti do postaje, če<br />
mu pomahaš, in kjer so ljudje preprosto<br />
prijazni. A kljub temu sem bila še kako<br />
hvaležna Lisi Lamont, klinični socialni<br />
delavki, ki mi je ponudila streho nad glavo.<br />
Lisa, njena 13-letna hči Delaney ter<br />
kuža Scamp so tako za nekaj mesecev<br />
postali moja druga družina – z njimi sem<br />
preživela zahvalni dan, noč čarovnic,<br />
predvsem pa mnogo običajnih dni, ob<br />
katerih so se med nami spletle res tople<br />
vezi. Lisa je bila fantastična sogovornica<br />
tudi s profesionalnega vidika, saj je ravno<br />
ona na njihovem oddelku zadolžena za<br />
bolnike s pljučnim rakom.<br />
Njihova onkološka klinika je organizirana<br />
povsem ambulantno – nimajo<br />
niti ene postelje za sprejem v bolnišnično<br />
obravnavo. Res pa je, da se fizično<br />
drži največje terciarne bolnišnice v mestu<br />
Foothills General Hospital, ki je podobna<br />
našemu ljubljanskemu velikanu – Univerzitetnemu<br />
kliničnemu centru. Medtem<br />
ko Tom Baker Cancer Center stoji