31.03.2015 Views

številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

po svetu<br />

33<br />

Spomini na Calgary<br />

Udeleženci tečaja psihosocialne onkologije s prof. Guyjem Pelletierjem na desni strani. Foto: osebni arhiv.<br />

Lani v začetku septembra sem se<br />

odpravila v Kanado na skoraj štirimesečno<br />

kroženje v okviru specializacije iz<br />

klinične psihologije. Vedoč, da mi bo zapečkarici,<br />

kakršna sem po duši, kasneje<br />

verjetno težje uspel kakšen daljši podvig<br />

v tujini, se mi je po spletu naključij, s<br />

kančkom poguma ter seveda posluha v<br />

naši bolnišnici uspelo dogovoriti za obisk<br />

Oddelka za psihosocialno oskrbo (The<br />

Department of Psychosocial Resources)<br />

onkološke klinike Tom Baker Cancer<br />

Center v Calgaryju. Šele tam sem zares<br />

dojela, kako edinstveno in izjemno ekipo<br />

v svetu psihosocialne onkologije sem<br />

obiskala. Čeprav sem tja odhajala predvsem<br />

z namenom, da bi se poučila o<br />

kliničnopsihološkem delu z onkološkimi<br />

bolniki, sem od tam odnesla tudi mnoga<br />

druga znanja, izkušnje in veščine, ki mi<br />

bodo še kako koristile na domačih tleh,<br />

kjer je pred nami še dolga pot razvoja do<br />

vsem dostopne kakovostne psihosocialne<br />

podpore bolnikom z rakom in njihovim<br />

bližnjim. Poleg priložnosti spoznati<br />

visoko strokovno klinično in raziskovalno<br />

psiho-onkološko delo, sem dobila tudi<br />

priložnost biti del psihosocialne družine<br />

kolegov, ki sem jo kot začetnica na področju<br />

psihološkega dela na <strong>Golnik</strong>u pogosto<br />

pogrešala.<br />

Nekoč majhno kavbojsko mestece<br />

na jugozahodu Kanade je zlasti v zadnjih<br />

desetletjih zraslo v milijonsko, poslovno<br />

izredno uspešno mesto, polno ljudi z<br />

vsega sveta. Mesto, kjer je ob 10 centimetrih<br />

snega na cestah popolni kaos,<br />

kjer sem na svoji koži začutila tudi – 40<br />

stopinj, kjer so pešci kralji, kjer ti avtobus<br />

ustavi na sredini poti do postaje, če<br />

mu pomahaš, in kjer so ljudje preprosto<br />

prijazni. A kljub temu sem bila še kako<br />

hvaležna Lisi Lamont, klinični socialni<br />

delavki, ki mi je ponudila streho nad glavo.<br />

Lisa, njena 13-letna hči Delaney ter<br />

kuža Scamp so tako za nekaj mesecev<br />

postali moja druga družina – z njimi sem<br />

preživela zahvalni dan, noč čarovnic,<br />

predvsem pa mnogo običajnih dni, ob<br />

katerih so se med nami spletle res tople<br />

vezi. Lisa je bila fantastična sogovornica<br />

tudi s profesionalnega vidika, saj je ravno<br />

ona na njihovem oddelku zadolžena za<br />

bolnike s pljučnim rakom.<br />

Njihova onkološka klinika je organizirana<br />

povsem ambulantno – nimajo<br />

niti ene postelje za sprejem v bolnišnično<br />

obravnavo. Res pa je, da se fizično<br />

drži največje terciarne bolnišnice v mestu<br />

Foothills General Hospital, ki je podobna<br />

našemu ljubljanskemu velikanu – Univerzitetnemu<br />

kliničnemu centru. Medtem<br />

ko Tom Baker Cancer Center stoji

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!