BOG DAJ DOBER DAN!S tem pozdravom Vas želim nagovoriti ob vstopuMisli, junij 2005, v Vaš dom.Spet smo v času pomembnih obletnic dogodkov, kiso pustili močne sledi v našem življenju. Na tak alidrugačen način je vsakdo izmed nas oku<strong>si</strong>l strup inna<strong>si</strong>lje 2. svetovne vojne in njenih posledic. Zaradi tevelike rane v srcu Evrope in Slovenije, je posledičnoiz tega ali onega vzroka tudi večino avstralskihSlovencev pot življenja prestavila od tam – semkaj.Sedaj smo tu, a s spominom in srcem še tudi tam.Zato v teh Mislih posvečamo nekaj več misli pravtemu.V Avstraliji smo se na Anzac dan, 25. aprila, slovesnospomnili 90. obletnice velike bitke v Gallipoliju vTurčiji, kamor je za to obletnico odšlo na tisočeAvstralcev skupaj s prvim ministrom JohnomHowardom. V Evropi so 9. maja 2005 proslavili60. obletnico konca 2. svetovne vojne. Evropa jepo 60. letih združena v eni skupnosti v Evropskizvezič; tudi Slovenija je <strong>1.</strong> maja letos že praznovala<strong>1.</strong> obletnico vstopa v to veliko družino narodov. Atudi ob tej obletnici – 60. obletnici konca 2. svetovnevojne in povojnih pobojev vrnjenih domobrancev,pripadnikov drugih narodov in slovenskih civilistov– se zdi, po razpoloženju in komentarjih slovenskihčasopisov, revij, TV in radijskih oddaj, kot da niše preteklo dovolj Save, Soče, Krke in Mure, da biponiknilo sovraštvo, kakor ponikne reka Temenicapri Trebnjem. Trezno soočenje z lastno, tudi krvavopreteklostjo, nam bistri pogled za skupno delojutrišnjega dne. Želim, da bi vsak večkrat zmolilmolitev, ki jo je sestavil zgodovinar Tone Ferenc inje najdete na strani 6 v teh Mislih. Pa tudi molitevnajvečjega slovenskega arhitekta mojstra JožetaPlečnika, ki jo je dal vklesati v kamen: Molimo zazdravo pamet.V teh Mislih boste našli tudi odmeve materinskegadne, ki ga v Avstraliji praznujemo drugo nedeljo vmaju. Spomin na mamo naj budi občutje za svetostživljenja, ki ga živimo neponovljivo in samo enkrat.Bog živi!pater CirilMISLI JULIJ-AVGUST 2005 bodo prišle do Vašegadoma v drugem tednu avgusta 2005. Prispevkepošljite do 26. julija 2005.2Mislijunij 2005V S E B I N ABog daj dober dan................................2Junijski spomin....................................3Pred 60. leti se je druga svetovnavojna končala tudi v Sloveniji.............4Tone Ferenc, DIES IRAE......................6Izpod Triglava.......................................7Sv. Družina Adelaide..........................12Sv. Rafael Sydney...............................14Sv. Ciril in Metod Melbourne.............18Vaša pisma..........................................24Praznovanje na Mt. Mee v jutranjizori - ANZAC Day................................25Ulverstone War Memorial- The Clock..........................................25Klub PanthersSt. Johns Park-Triglav........................27Trop brez zvoncev..............................30Romanje mladih v Afriki.....................31Beyond Slovenia................................32Ogla<strong>si</strong>..................................................33NASLOVNA STRAN MISLIFOTOGRAFIJA IZ SLOVENIJE:Pred 90. leti se je ob bistri reki Sočizačela takoimenovana soška fronta, ki jeterjala milijon in dvesto tisoč življenj. NadKobaridom se na hribčku nad Sočo nahajakostnica mnogih mladih fantov, katerihživljenje je ugasnilo v strašni bitki v letih1915 do 1917. Pred 60. leti se je v Evropikončala 2. svetovna vojna, a žrtve sopadale še po njej. Bog se nas usmili!FOTOGRAFIJA IZ AVSTRALIJE:V Avstraliji praznujemo vsako leto 25.aprila Anzac Day, spominski dan navse žrtve vseh vojn (Anzac je kratica zaavsralske in novozelandske oborožene<strong>si</strong>le). V slovenski cerkvi v Sydneyu so obtem spominskem dnevu pripravili posebnorazmišljanje, o katerem lahko berete v tehMislih. Avtorica tega v pesmi, besedi in vrazstavi je Andrejka Andrejaš (na fotografi jiskrajno desno), pomagala ji je MiriamStariha (skrajno levo).misli | junij 2005
JUNIJSKI SPOMIN -PO POTEH MUČENCEVLetošnji spomin v juniju, ki nas spominja pokola domobrancev in civilistov, ki so medrevolucijo in takoj po vojni na krivičen način izgubili življenje – letos se obhaja že 60. let.Torej nov razlog in opomin, da ne sme v naših srcih in mislih zbledeti spomin na te strašne dogodke. Bilibi skrajno nehvaležni tem žrtvam, če bi pozabili nanje. Naša vera nas uči, da moramo biti v molitvipovezani s tistimi, ki so odšli od nas. Še toliko bolj pa s tistimi, ki so odšli na<strong>si</strong>lne smrti. Koliko solzaje bilo prelitih, ko so matere, žene, dekleta in otroci žalovali za njimi. Maščevalne misli nad tistimi, ki sozakrivili in sodelovali pri tem, so že zdavnaj minile; maščevanje prepustimo Bogu. Molimo pa za krivce,naj Bog odpusti in jim da milost, da bi s solzami kesanja zadobili spravo in mir z Bogom.Razne zavedne slovenske organizacije, ki skrbijo, da ne pozabimo teh žrtev, ki so pretrpele smrt odkrutega, lažnega in zločinskega komunizma - so za 60. obletnico teh žalostnih dogodkov organiziraliromanja na te kraje, kjer leže pobiti. Tako se želijo pokloniti njihovemu spominu in jim izkazati hvaležnost.Izseljensko društvo Slovenija v svetu je organiziralo dvojni program. Prvič se želijo spomniti 60. letniceslovenskega begunstva. V ta namen bo v torek, 14. junija 2005, ob 18. uri v frančiškanskem atriju naPrešernovem trgu 4 v Ljubljani odprta razstava fotografij in tiska slovenskih begunskih taborišč od leta1945-49. Razstava bo odprta do 8. julija. Ista organizacija ima v sklopu programa z naslovom »Po potehmučencev« - obisk grobišč po številnih krajihpo Sloveniji. Popoln program vseh tehkrajev in prireditev je objavljen v Mislih,maj 2005, stran 3<strong>1.</strong>Tudi druga organizacija »Nova slovenskazaveza« ima bogat program obiskov krajev ingrobišč pobitih. Pogovor o teh krajih je bil podbivšim režimom strogo prepovedan in kdor<strong>si</strong> je drznil o tem javno razpravljati, je bil vživljenjski nevarnosti. Toda, nič ni tako skrito,da se ne bi razodelo. Ljudje, ki so vedeli za tekraje, so pričali, da se je tem žrtvam postavilspomenik ali vsaj skromno obeležje. Bog jetudi poskrbel, da je nekaj žrtev iz KočevskegaRoga ostalo živih in so se rešili iz brezna inpobegnili v svobodo. Kdor želi dobiti celotenprogram slovesnosti, naj telefonira v Ljubljano(telefon 0011 386 1 425 1537).p. Valerijanmisli | junij 2005 3