V društveni kuhinji - z leve na desno so: Miriam Gabun, SofiaDuric, Mojca Cvetkovič, Pepca Šilec in Julia Cvetkovič.sva še v domu ostarelih obiskala Jožeta Barbisa.Lepo je videti tako močno skrb za bolnike prinaših slovenskih dušnih pastirjih. Posebno paterValerijan, kljub temu, da sam težko hodi, ševedno želi obiskovati bolnike in jim nuditi duševnopomoč. V avstralskih cerkvah imajo vsepovsodvpeljane laične Hospital chaplains, kinamesto duhovnikov obiskujejo bolnikepo bolnišnicah in domovih.V Marijini cerkvi v Buderimu je patrapričakala že lepa skupina tamkaj živečihrojakov. Mirka Zavnik nam je vsem že predmašo postregla z natipkanim sporedombožičnih pesmi, ki smo jih enoglasnozapeli pri božični maši. Po maši je sledila(kot je tam že tradicija) čajanka. Tudi vBuderimu so se tamkajšnji rojaki spomnili82. rojstnega dneva patra Valerijana sčokoladno torto in darilom. Po veselemin prijateljskem vzdušju v domači družbismo se v<strong>si</strong> dobre volje poslovili.Istočasno pa je bil pri društvu Planinkačlanski sestanek s ponovnim poizkusomvolitev novega upravnega odbora.Tokrat je bil sestanek uspešen invam lahko poročam o sestavi novegaupravnega odbora:Stane Lahovec - predsednik,Franc Penko - podpredsednik,Doris Milojkovic - tajnica,Alja Gruzej - blagajničarka,Mike Jerman - namestnik blagajnika,Vlado Milojkovic - ekonom terodborniki: Rok Hojnik, Darko Simic,Robert Cvetkovic, Sergej Rus inSofija Duric.V<strong>si</strong> člani novega odbora so novo priseljeniSlovenci, razen dosedanjega predsednikaFranca Penka, ki jim bo v novem odboru pomagalprilagoditi se tukajšnjim razmeram in potrebam.Da imamo med seboj tolikonovih mladih slovenskihdružin, se moramo v prvivrsti zahvaliti Toniju Lenku,saj so se preko njegovefirme naselili v naši Kraljičinideželi. Upajmo, da se bodonovi rojaki uspešno uveljaviliv tukajšnjih razmerah innadaljevali naše začetodelo slovenstva na temdelu sveta.Pater Valerijan in Albina Vah.V Buderimu: p. Valerijan, Franc Hartman, Marjan Lauko in Jim.16 misli | januar - februar 2008
»Svet je oder in ljudje smo samo igralci na tem odru.«Dragi bralci Misli!Kot veste, sem v letu 2007 zbirala zgodbeSlovencev v Avstraliji. Knjiga teh zgodb,AUSTRALIAN SLOVENIANS, je zdaj naprodajpri www.lulu.com. Upam, da pri naročilu ne bosteimeli problemov, saj vam lahko vaši elektronskoizobraženi otroci pomagajo. Knjiga ima 335strani in vsebuje 37 resničnih življenjskih zgodbavstralskih Slovencev.Pozdravlja vas Cilka Žagar.Božični praznikiZa božič sem dobila pisma prijateljic iz hrabrihnadobudnih šolskih let; s temi prijateljicami <strong>si</strong>delimo nekaj drobnih spominov na ure, ki smo jihpreživele skupaj v prepričanju, da je pred namilepša prihodnost. Pišejo mi o svojem življenju.Šele sedaj vidim, kako skrbno smo skrivale svojorevščino in občutljivost, strah in nemoč v času,ko smo odkrivale prve skrivnosti življenja. Letamladosti so res leta odkritij.Kot moje prijateljice sem bila tudi jaz prepričana,da sem bila najbolj revna in najmanj vrednapriznanja in ljubezni; zdaj pa vidim, kako smo <strong>si</strong>bile v vsem tem podobne.Sheakespeare je rekel: »Svet je oder in ljudjesmo samo igralci na tem odru.«Res smo eden drugemu občinstvo in igralci;ploskamo uspehom drugih; pričakujemo sevedatudi, da nam bodo drugi ploskali, ko bomo uspeli.Ta medsebojna priznanja nam dajejo moč inpogum, da gremo naprej in iščemo novih načinovin možnosti za uspeh. Tako smo v<strong>si</strong> uspeli kotdružine in kot narod; tako smo postali boljšiljudje. Zdaj, hvala Bogu, nimamo več skrbi zaobstoj, naše skrinje so polne; zdaj občudujemonaše ljubke, prisrčno navihane, pametne otrokein vnuke, svoje in druge. Sedimo ob strani prizasluzenem počitku.Sem rekla naši 7-letni Elizi: »Ti <strong>si</strong> tako lepa inpametna punčka.« Ona je resno odgovorila:»Vem!«Seveda ve, saj ji v<strong>si</strong> to stalno govorimo. Nam,otrokom vojne, seveda ni nihče povedal, kakostrašno smo nadarjeni in kako izjemno lepi. Kdopa je imel čas za take neumnosti? Skrbeti je bilomisli | januar - februar 2008treba za poln lonec in streho nad glavo in čevljeza zimo. Pa, da bi se naučili dobro in hitro delati.In smo se; tako smo se gnali; bali smo se, da binas drugi prehiteli in pustili zadaj. Nismo niti opazilitekmecev za prvo mesto; vsak zase smo igraliglavno vlogo in čakali, da nam bodo naši najbližnjiploskali.Kdo so naši najbližnji? Vsekakor avstralskiSlovenci. Eden drugemu smo bili oder in občinstvovse življenje. Če ne bi imeli eden drugega, bimogoče opešali na poti, če nas nihče ne bi gledal,če se nas nihče ne bi spominjal, verjetno ne bidosegli vsega, kar smo. Šele sedaj vidim, kakozelo smo bili eden drugemu pomembni.Viharji naredijo drevo prožno in močno. Tudi nasso vetrovi življenja pri<strong>si</strong>lili v borbo za obstoj; našlismo moč v premagovanju ovir; vsak izziv je bilobenem spodbuda za nov korak;vsak nov korak jeprinesel radost uspeha.Pisala sem zgodbe ljudi različnih ras, ver innarodnosti. Vidim, da smo v<strong>si</strong> šli po isti poti;posebno naša generacija <strong>si</strong> je v vsem podobna;bili smo v<strong>si</strong> otroci vojne. Na en ali drug način smoobčutili strah in revščino, videli smo razvalinedomov in družin. Čutili smo se ogrožene; bili smoprestrašeni; postali smo močni.No, zdaj sem zaključila zgodbe avstralskihSlovencev. Pisanje teh zgodb je bilo novo odkritjezame. Vzljubila sem ljudi, ki sem jih na ta načinbolj spoznala. Rada bi spoznala še več svojihslovenskih sopotnikov v Avstraliji; rada bi z njimipotovala po stezicah njihove mladosti. Knjiga»Australian Slovenians« je izšla in jo lahkonaročite pri: www.lulu.comVerjetno v<strong>si</strong> vedno skrivamo tisto, kar nas napraviresnične in vredne ljubezni. Ko odkrivamo svojomajhnost, postanemo spet otroci in kot otroci ljubki.Tako resnično sem ponosna na vse te ljudi, ki somi povedali o svojem življenju; tako veliko lepegaje v vsakem od njih, tako herojsko pot so prehodili,tako močni in odporni so postali.Do tu smo prišli, dosegli smo več, kot smopričakovali. Seveda smo delali za svoje družine,vendar se mi zdi, da smo se hoteli tudi edendrugemu pokazati.17