kateri naj hodimo, cilj, h kateremu usmerjamosvoje korake, način, kako naj ravnamo. Evangelijje konkreten, življenjski, uresničljiv glede na našespoznanje in osebna prizadevanja, ki morajoupoštevati vlogo milosti.S sočlovekom, ker se odnos do Boga kaže srediživljenjskih stvarnosti, predvsem v odnosu dočloveka. Človek ni ovira na poti k Bogu, tudi ninujno zlo, kakor se mu zdi. Besede Seneke, da seIzpod Triglavaje vsakokrat, ko je šel med ljudi, vrnil manj človek,so poganskega, ne krščanskega izvora. Tudi nevelja rek, da je »človek človeku volk«, marveč jemilost, ki mu pomaga globlje razumeti Božji načrtin človeško stvarnost.Rafko Valenčič, LjubljanaRafkov brat Franc Valenčič živi z družino vSydneyu, v Melbournu pa njegova bratranca Jožein Srečko Brožič z družinama.Tone GorjupOBISK NA GROBOVIH APOSTOLOV.Slovenski škofje so se med 2<strong>1.</strong> in 26. januarjem2008 mudili v Rimu na tako imenovanem obisku adlimina apostolorum. Zakonik cerkvenega prava jimnamreč nalaga, da morajo vsakih pet let papežuporočati o stanju v škofiji, ki jim je zaupana. Škofjeso v tem času obiskali grob apostola Petra vVatikanu in grob apostola Pavla zunaj rimskegaobzidja, se srečali s papežem Benediktom XVI.,obiskali štiri velike rimske bazilike ter se sestaliz vodstvi različnih kongregacij in drugih ustanovSvetega sedeža. O samem poteku obiska in otem, kaj je papež povedal slovenskim škofomin po njih Cerkvi na Slovenskem, pa v prihodnjištevilki Misli.30 LET OBNOVLJENE KOPRSKE ŠKOFIJE.Na praznik Svetih treh kraljev je koprski škofMetod Pirih v stolnici Marijinega vnebovzetjadaroval zahvalno mašo ob 30-letnici razgla<strong>si</strong>tveobnovljene in razširjene koprske škofije. PapežPavel VI. je namreč 17. oktobra 1977 z bulonaslovljeno ‘V prvih letih’ obnovil staro koprskoškofijo. S tem je združil celotno ozemlje dotedanjeApostolske administrature za slovensko Primorjev obnovljeno in povečano koprsko škofijo ter jopridružil slovenski cerkveni pokrajini. Zunanjaslovesnost razgla<strong>si</strong>tve, ki jo je vodil takratniapostolski nuncij v Jugoslaviji nadškof MicheleCeccini, je bila 8. januarja 1978 v koprski stolnici.Tako je bila prvič v zgodovini slovenskega narodavečina narodnostnega ozemlja združena v enotni,samostojni in resnično slovenski metropoliji.Dotedanji škof Janez Jenko je postal prvi redniškof obnovljene in razširjene koprske škofije.Škof Metod Pirih je pri slovesnosti ob 30-letnicitega dogodka poudaril, da je praznovanje jubilejapriložnost za hvaležnost Bogu, papežu Pavlu VI.,škofu Janezu Jenku ter mnogim duhovnikom, kiso so prizadevali za ureditev škofije.SLOVENIJA ZNOTRAJ SCHENGENA.Z 2<strong>1.</strong> decembrom 2007 se je zunanja mejaEvropske unije pomaknila na vzhod. S tem je vtako imenovano schengensko območje vstopilatudi Slovenija, zunanja meja Evropske povezavepa se je premaknila na mejo s Hrvaško. Mejni inmaloobmejni prehodi na mejah med Slovenijo inItalijo, Avstrijo in Madžarsko so postali zgodovina,saj na mejah z omenjenimi državami ni več nadzoranad prehajanjem ljudi in blagovnim prometom. Stem so v<strong>si</strong> deli s Slovenci poseljenega ozemljavključeni v skupni evropski prostor. Ob tejpriložnosti se je na mejnih prehodih zvrstilo lepoštevilo prireditev, na katerih so se zbrali prebivalciz obeh strani meja od najvišjih predstavnikovdržave do preprostih ljudi, ki jim je meja čez nočprepolovila njivo ali vinograd. Padec meja so prviobčutili v<strong>si</strong>, ki so se 2<strong>1.</strong> decembra minuto čezpolnoč peljali na primer iz Slovenije v Italijo ali vobratni smeri: policisti in cariniki so se umaknili,avtomobili pa so brez ustavljanja nadaljevali potproti cilju. V nedeljo pred “padcem” meje je v Marijinicerkvi na Kostanjevici, tik ob meji med Gorico inNovo Gorico, potekalo molitveno bogoslužje obvstopu v schengensko območje, ki sta ga vodilakoprski škof Metod Pirih in goriški nadškof DinoDe Antoni. Oba sta spregovorila o pomembnemzgodovinskem dogodku, ki znova združuje, kar jebilo pred desetletji na<strong>si</strong>lno pretrgano. Škof MetodPirih je v svojem nagovoru med drugim povedal:“Z Jezusovim prihodom na svet so bili podrti v<strong>si</strong>6 misli | januar - februar 2008
zidovi in odstranjene vse meje, ker je on Odrešenikvseh narodov in vseh ljudi. In prav v ta božičničas pada dogodek, ko vstopamo v schengenskoobmočje, kjer ne bo več mejnih prehodov inkontrol, ampak se bomo svobodno in sproščenogibali ter prehajali v različne države Evrope, ki soali bodo skupaj z nami postal deležne te širine inte dobrine.”PREDSEDOVANJE EVROPSKI ZVEZI.Na novega leta dan 2008 je Slovenija prevzelapolletno predsedovanje Evropski uniji. Preddesetimi leti ali petnajstimi leti bi <strong>si</strong> težkopredstavljali, da bo Slovenija kdaj odločala inimela prvo besedo v imenu sedemindvajsetihdržav, ki imajo skupaj petsto milijonov prebivalcev.Tako vlada Janeza Janše poleg notranjih zadevopravlja vrsto nalog v imenu vseh držav, ki sopovezane v Evropski uniji. Prvi uradni dogodekpo prevzemu predsedovanja je bil 8. januarjana Brdu pri Kranju, kjer je slovenska vladagostila člane Evropske komi<strong>si</strong>je. Rdeča nitsrečanja so bile predvsem prednostne nalogeslovenskega predsedstva oziroma ključni izzivi,ki čakajo Evropsko unijo v prvi polovici leta 2008.Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru obtej priložnosti na prvo mesto postavil pravočasnouveljavitev Lizbonske pogodbe. Gre za <strong>dokument</strong>,ki so ga članice decembra lani sprejele namestoustavne pogodbe in tako rešile zaplet, ki je nastalob zavrnitvi skupne ustave s strani dveh članic.Države, ki so v povezavi, morajo v letošnjem letupotrditi Lizbonsko pogodbo, da bi ta lahko začelaveljati pred volitvami v Evropski parlament leta2009. Poleg tega bo Slovenija skrbela za uspešenzačetek novega kroga lizbonske strategije, ki jenamenjen spodbujanju novih delovnih mest invečji konkurenčnosti v gospodarstvu. Ukvarjati sebo morala z reševanjem energetsko-podnebnihvprašanj, obenem bo posebno pozornost nameniladržavam zahodnega Balkana.ŠKOFJE OB ZAČETKU PREDSEDOVANJA.Slovenski škofje so že pred začetkom slovenskegapredsedovanje Evropski povezavi vernikomnamenili pismo, v katerem so opozorili na tozgodovinsko nalogo in jim jo priporočili v molitev.Na začetku so zapisali, da država prevzemaizredno pomembno nalogo, kakršne naš narodše ni imel v vsej svoji zgodovini. Poudarili so, dabo morala biti Slovenija med predsedovanjempozorna na temeljne vrednote in jih pospeševatipredvsem na tistih področjih v naši soseščini in nasvetu, kjer sta mir in spoštovanje človekovih pravicposebno ogrožena. Opozarjati bo morala tudi naskrb za zdravo okolje, saj klimatske spremembeto od nas nemudoma terjajo. Dodali so še, da jepredsedovanje ugodna priložnost, da dvignemosvoj pogled nad notranje težave, ki jih imamo znašim sožitjem, in razširimo svoja obzorja. Včasu predsedovanja smo povabljeni k čutenju inmišljenju po evropsko, kar pomeni krepitev nesamo slovenske temveč tudi evropske zavesti.Nazadnje so povabili vse verne, naj z molitvijoin solidarnostjo podpremo vse, ki bodo no<strong>si</strong>liodgovornost predsedovanja.EVROPSKO LETO MEDKULTURNEGADIALOGA.Prvi dogodek v sklopu slovenskega predsedovanjeEvropski povezavi je bila mednarodna konferencao medkulturnem dialogu, ki je 7. in 8. januarjapotekala v Ljubljani. Za to priložnost se je vCankarjevem domu zbralo več sto domačih intujih strokovnjakov, ki so sodelovali v razpravah,ki zadevajo področja kulture, umetnosti, znanostiin raziskovanja. Ob koncu konference je bila vCankarjevem domu prireditev, s katero so uradnoodprli Evropsko leto medkulturnega dialoga.OPRAVIČILO POLITIČNIM ZAPORNIKOM. Sredimeseca decembra 2007 je v Ljubljani potekaladržavna proslava ob svetovnem dnevu človekovihpravic. Glavni govornik predsednik vlade JanezJanša se je ob tej priložnosti spomnil političnihzapornikov, ki jih je komunistični režim zaprl medletoma 1945 in 1990. To se je dogajalo tudi vletu 1948, ko je Generalna skupščina Združenihnarodov sprejela deklaracijo o človekovih pravicah.Predsednik vlade RS Janez Janša je v nagovoruosvetlil nekatera dejstva iz najtežjih povojnih let, koje politična policija v imenu revolucije in razrednegaboja aretirala tudi po šest, sedem in več tisoč ljudina leto. Zatem se je v imenu slovenske državeopravičil vsem preživelim političnim zapornikom vdrugi polovici dvajsetega stoletja. Med drugim jedejal: “Vsem, ki ste živi in me slišite, izrekam tudipriznanje. Želel bi <strong>si</strong>, da za temi besedami stojisleherni državljan in državljanka Slovenije. Bilo jekrivično, kar so vam storili. Imeli ste prav. Tisti, ki sovam sodili in vas preganjali, pa so ravnali narobe.V nasprotju s tedanjim obdobjem pa je sedanjamisli | januar - februar 20087