1. del: Izhodišča Dolgoročne energetske bilance RS za obdobje ...

Institut “Jožef Stefan”Center za energetskoučinkovitostNaročnik: Ministrstvo za gospodarstvoDolgoročne energetske bilance RSza obdobje 2006 – 2026Končno poročilo – 1. del:IzhodiščaIJS-DP-9688 , Ljubljana, 2008

Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, SlovenijaCenter za energetsko učinkovitost (CEU)IJS Delovno poročiloIJS-DP- 9688Izdaja: 02Datum: junij 2008Naročnik:Ministrstvo za gospodarstvo RSŠt. pogodbe:IJS-CEU-5193-06-INOdgovorna oseba naročnika:Ivo Novak, univ. dipl. inž. el.Odgovorna oseba izvajalca:mag. Andreja UrbančičAvtorji poročila:mag. Andreja Urbančičmag. Stane MeršeMatjaž Česen, univ. dipl. meteo.Polona Lah, univ. dipl. oec.dr. Fouad Al Mansour, vsi IJSdoc. dr. Andrej GubinaIztok Zlatar, univ. dipl. inž. el.Borut Kozan, univ. dipl. inž. el.vsi Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljanimag. Zvone Košnjekdr. Miroslav Bugeza, ELEK svetovanje d.o.o.Branka Tavčar, dipl. oec.Ivanka Zakotnik, dipl. oec., UMARmag. Igor Strmšnikdr. Miha TomšičKopije poročila:naročnik (po pogodbi), knjižnica IJS,arhiv CEU (original+1), arhiv LESTDOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCEREPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2006-20261. DEL: IZHODIŠČA

VSEBINAPOVZETEK ZA ODLOČANJE ................................................................................................................. 51 UVOD ........................................................................................................................................ 271.1 OKVIR IN NAMEN NALOGE........................................................................................................... 271.2 KLJUČNI IZZIVI RAZVOJA ENERGETIKE V SLOVENIJI .................................................................... 282 METODOLOGIJA IN MODELI............................................................................................ 372.1 CELOVITO NAČRTOVANJE ENERGETIKE ....................................................................................... 372.2 MODELI....................................................................................................................................... 372.3 SIMULACIJA TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO................................................................................ 393 ANALIZA ZUNANJIH OKOLIŠČIN.................................................................................... 413.1 CENE NA MEDNARODNIH TRŽIŠČIH Z ENERGIJO ........................................................................... 413.2 EMISIJSKI KUPONI........................................................................................................................ 553.3 ZANESLJIVOST OSKRBE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V MEDNARODNEM PROSTORU IN POVEZANOSTSLOVENIJE................................................................................................................................... 593.4 ZANESLJIVOST OSKRBE Z ZEMELJSKIM PLINOM V MEDNARODNEM PROSTORU IN POVEZANOSTSLOVENIJE................................................................................................................................... 703.5 MAKROEKONOMSKI SCENARIJI GOSPODARSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE DO LETA 2030............... 803.6 RAZVOJ ENERGETSKO INTENZIVNIH PANOG PREDELOVALNE INDUSTRIJE .................................... 993.7 DRUGE DETERMINANTE RABE ENERGIJE.................................................................................... 1033.8 TEHNOLOŠKI RAZVOJ ................................................................................................................ 1154 STRATEŠKE IZBIRE IN CILJI .......................................................................................... 1314.1 CILJI ENERGETSKE POLITIKE...................................................................................................... 1314.2 OKOLJSKI CILJI .......................................................................................................................... 1344.3 CILJI UČINKOVITA RABE IN ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE....................................................... 1394.4 CILJI ZANESLJIVOSTI ................................................................................................................. 1424.5 KONKURENČNOST ..................................................................................................................... 1464.6 MOŽNOSTI VPLIVANJA IN PODROČJA ODLOČANJA DRŽAVE V ELEKTROENERGETIKI.................. 1504.7 MOŽNOSTI VPLIVANJA IN PODROČJA ODLOČANJA DRŽAVE O UČINKOVITI RABI ENERGIJE ......... 153PRILOGE ................................................................................................................................................. 161OZNAKE ........................................................................................................................................... 161SEZNAM SLIK.................................................................................................................................... 162SEZNAM TABEL................................................................................................................................. 163PRILOGA A: SCENARIJI GOSPODARSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE DO LETA 2030 ......... 1653

POVZETEK ZA ODLOČANJEPravne podlage. Dolgoročne energetske bilance za dvajsetletno obdobje so osnova zapripravo energetske politike. Bilance sprejme vlada praviloma najmanj vsakih pet let, zadnjebilance so bile objavljene v Nacionalnem energetskem programu 2004 (ReNEP). Skladno zEnergetskim zakonom so bilance za obdobje 20 let in napovedujejo porabo energije zupoštevanjem ukrepov učinkovite rabe energije in načinov zagotavljanja oskrbe z energijo,obremenitev okolja, rezerv in zalog za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe ter načinespodbujanja okoljsko sprjemljivih opcij.Metodološka izhodišča. Pričakovanja o prihodnji porabi energije in načinih zazagotavljanje oskrbe z energijo temeljijo na:o analizi ključnih izzivov, vključno z zunanjimi okoliščinami, s katerimi se slovenskaenergetika sooča. To so zlasti dogajanja na mednarodnih trgih z energijo;o potrjenimi, napovedanimi in pričakovanimi ukrepi in strateškimi usmeritvami venergetiki, vpeti v širšo razvojno politiko in v mednarodne dogovore ter naboruukrepov energetske politike v sektorjih rabe in oskrbe z energijo;o analizi odzivov akterjev v energetiki na zunanje okoliščine in ukrepe energetskepolitike;o kvantitativni oceni učinkov navedenih dejavnikov z metodo celostnega načrtovanjav energetiki, izračunani s sklopom povezanih modelov slovenskega energetskegasistema, vključno s simulacijo trga za električno energijo in ocenami prodoraenergetsko varčnih tehnologij.RAZVOJNI IZZIVI SLOVENSKE ENERGETIKEEnergetska intenzivnost. Ključni razvojni izziv slovenske energetike ostaja visokaenergetska intenzivnost. Kazalec Energetska intenzivnost je kazalec konkurenčnostigospodarstva, meri porabo energije pri ustvarjanju enote produkta (dodane vrednosti) inkaže na to, kakšna je struktura gospodarstva in kako učinkovito gospodarstvo izrabljaenergijo. Z rastjo cen goriv visoka energetska intenzivnost vse bolj vpliva na konkurenčnostgospodarstva in družbe. Energetska intenzivnost se v Sloveniji izboljšuje, napredek v zadnjihletih je precej boljši kot v večletnem obdobju, vendar Slovenija še vedno zelo zaostaja zapovprečjem EU-27. Zaostanek Slovenije za povprečjem EU je posledica počasnih izboljšavenergetske učinkovitosti in pa struktre gospodarstva, delež energetsko intenzivnih dejavnostije velik glede na države s primerljivim BDP. Na sektorski ravni sta najbolj problematičnapredvsem sektorja prometa in industrije. Da doseže z EU primerljivo konkurenčnost, bo vSloveniji potrebno okrepiti in pospešiti aktivnosti za njeno izboljšanje, EU z Akcijskimnačrtom za energetsko učinkovitost predvideva novo dinamika teh izboljšav, v Sloveniji šene dohajamo dosedanjih obveznosti.Rast porabe električne energije. Posebno pozornost pri pripravi dolgoročnih energetskihbilanc smo posvetili porabi električne energije. Med vsemi energenti poraba električne5

energije raste najhitreje, zadnja letna rast je bila 3,3 odstotna, v povprečju v petletnemobdobju pa 3,8 odstotna. Vzroki so v visoki gospodarski rasti energetsko intenzivnihdejavnosti in dejstva, da se ukrepi za učinkovito rabo električne energije ne izvajajo v obsegu,načrtovanem v ReNEP. Praktično se ukrepi za učinkovito rabo električne energije neizvajajo, spodbude so bile pretežno usmerjene v učinkovito rabo toplote in goriv. Vprihodnje so boljše osnove za izvedbo ukrepov. Ukrepi, po obsegu primerljivi z ReNEP, sopredvideni v Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost (NANENU). Takprogram, njegovo spremljanje, kot tudi ciljne prihranke zahteva Direktiva 32/2006/ES. Delsredstev za izvedbo NENENU je zagotovljenih iz Skladov EU.Čeprav nekoliko počasneje od porabe električne energije, se povečuje tudi konicaobremenitve prenosnega omrežja (rast 1,6% v zadnjem letu in 2,5% letno v petletnemobdobju), kar vpliva na kazalce zanesljivosti oskrbe. Po mednarodni oceni UCTE jeSlovenija v določenih obdobjih leta pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z električnoenergijo v kritičnih situacijah odvisna od sosednjih sistemov. Še slabšo sliko zanesljivostikažejo kazalci izračunani, če NEK ne upoštevamo v celoti kot zmogljivosti v Sloveniji.Mednarodne obveznosti. Izziv za Slovenijo je tudi izpolnjevanje sprejetih medarodnihobveznosti s področij okolja in trajnostne energetike. Zlasti velik izziv bo izpolnjevanjeobveznosti Kjotskega protokola, obveznosti zmanjševanja emisij dušikovih oksidov iz NECdirektive oz. Goetebuourškega protokola ter ciljnega deleža električne energije iz obnovljivihvirov energije po Direktivi 2001/77/ES. Poleg teh, kratkoročnih ciljev do leta 2010 oz.2008-2012 so v okviru podnebno-energetskega paketa zastavljeni novi, srednjeročni cilji doleta 2020 na ravni EU: 20% delež energije iz obnovljivih virov energije (OVE), najmanj 20%zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) in izboljšanje energetske učinkovitosti za20%. V razpravi pa so tudi že nacionalni cilji, ki bodo te obveznosti skupnosti porazdelili.Kot je razvidno iz rezultatov te študije, bo za izpolnjevanje deleža velik izziv za Slovenijo,instrumente, ki jih ima na voljo energetska politika bo treba uporabiti v polni meri, dopolinitipa jih bo nujno tudi z rešitvami v širši razvojni politiki oz. z večsektorskimi instrumenti.Take povezave med politikami bi tudi omogočile cilje z večje dodatne koristi ob doseganjucilja.ZUNANJE OKOLIŠČINE RAZVOJA ENERGETIKEMednarodna tržiščaStroški za uvoz električne energije in goriva so leta 2006 znašali 2,05 mrd €, karpredstavlja 17,7% celotnega uvoza RS in 6,7% bruto domačega proizvoda (BDP).Delež uvoza naftnih derivatov predstavlja 11,2% celotnega uvoza v državi, oziroma4,2% BDP. Povečujejo se tveganja, povezana z odvisnostjo od uvoza, predvsemobčutljivost za hitro rast cene naftnih derivatov. Z rastjo porabe se uvoz energijepovečuje, z naraščanjem cen pa stroški za uvoz še bistveno hitreje, v letu 2006 za22,1%.6

Za oskrbo z energijo v Sloveniji je odločilno dogajanje na zunanjih energetskih trgih, ker jeSlovenija za več kot polovico primarne energije odvisna od uvoza in drugič, ker je vpetost vnotranji trg EU z energijo in druge energetske trge, pomembna za nastop domačihproizvajalcev na teh trgih, zlasti proizvajalcev električne energije. Ne glede na to, da seznaten del dobav realizira s srednje- in dolgoročnimi pogodbami, bodo dobavne cene vezanena tržne cene, zlasti če opazujemo dolgoročno obdobje (do leta 2026). Pri pripravidolgoročnih enegetskih bilanc se posvečamo zlasti dvem vidikom razvoja na mednarodnihtrgih: cenam energije in zanesljivosti dobave.Svetovni trg z nafto. Nafta kljub zmanjševanju možnosti za povečevanje proizvodnje ostajasvetovno referenčno gorivo. Opazna nihanja cene nafte povzročajo težave napovedovalcem,dobrodošla avtoriteta je Mednarodna agencija za energijo (IEA), ki letno objavilapredpostavke o gibanju cen fosilnih goriv za obdobje do leta 2030 1 . Projekcija IEA cenenergije je enaka za dva obdelana scenarija proizvodnje in porabe nafte (Scenariji WOE06:Referenčni in Alternativni) ker naj bi se nekateri nasprotujoči mehanizmi približnokompenzirali. Za razmere v Evropi je pomembno tudi razmerje med dolarjem in evrom.Po predvidevanjih IEA v WEO06 naj bi se svetovna proizvodnja od leta 2004 do leta 2030povečala za 43% (od 3,9 milijarde ton letno na 5,6 milijarde ton) oziroma 1,3% letno vReferenčnem scenariju. IEA ocenjuje, da je tolikšno povečevanje možno, pri tem pa naj bilevji delež imeli največji proizvajalci. Delež držav OPEC naj bi se zvišal od 40% na 42% leta2015 in kar 48% leta 2030. Še vedno naj bi prevladovali konvencionalni viri nafte, vendar najbi naraščal tudi delež nekonvencionalnih virov (npr. med temi največji predvideni virproizvodnja iz naftnih peskov v Kanadi). Če bi prišlo do zakasnitev investiranja (IEA –Reference Scenario - Deferred Investment Case), se slika svetovne oskrbe z nafto spremeni.Do zmanjšanja investicij lahko pride iz različnih vzrokov, bolj verjetno političnih instrateških kot gospodarskih. V primeru, ki ga ocenjuje IEA, bi se cene nafte povečale, porabapa zmanjšala. Ob izhodiščni predpostavki, da je vir zmanjšanja dobav OPEC, bi se dobave izdrugih območij, spodbujene z višjo ceno, nekoliko povečale. Celotno zmanjšanje dobav leta2030 naj bi bilo okoli 6%. Strategije, predpostavljene v Alternativnem scenariju IEA naj biimele na povpraševanje po nafti večje učinke. Proizvodnja in poraba nafte naj bi se povečalaza nekoliko skromnejših 28% (na 5 milijard ton letno) oziroma po stopnji 0,9% letno,oziroma naj bi bila v končnem letu 2030 nižja za 11% kot v Referenčnem scenarijuZa premog obstoji svetovni trg, z dobavami po morju. Zaradi velikih zalog in razviteponudbe premoga so cene premoga standardne kakovosti (steam coal) bolj stabilne kot cenenafte. V zadnjih letih je prišlo tudi na mednarodnem trgu premoga do povišanja cen. Tegapovišanja ne moremo pripisati pohajanju zalog, kot pri nafti, ampak nenadnemu povečanjupovpraševanja, zaradi katerega so tako premogovniki kot tudi ladjarji lahko zahtevali višjaplačila.1 IEA World Energy Outlook, IEA (OECD), Pariz, 7. november 2006.7

Za zemeljski plin, ki se dobavlja po plinovodih je za Slovenijo relevanten širši evropski trg.Zemeljski plin se še vedno dobavlja pretežno na osnovi dolgoročnih bilateralnih pogodboziroma svežnjev pogodb za gorivo in transport na posameznih odsekih plinovodov. Zalogezemeljskega plina so bistveno manj izčrpane kot zaloge nafte. Zaradi nekoliko večjerazpršenosti plinskih zalog je tudi manj verjetno, da bo dobave plina obvladovala posameznadržava ali kartel, kot v primeru OPEC. Evropa je glede dobav zemeljskega plina v ugodnejšigeo-strateški legi kot ZDA in zlasti Japonska. Po pričakovanjih bo okoli leta 2010 izgrajenodovolj plinske infrastrukture, da se bo bistveno zmanjšala enostranska odvisnost od Rusije innadomestilo upadanje domače evropske proizvodnje plina. Kapacitete plinovodov in številodobaviteljev v Evropi pa je že tolikšno, da bo v doglednem času nastalo evropsko tržišče zmožnostjo različnih dobavnih opcij, vključno s trenutnimi (spot) nakupi. Vsaj v obdobju doleta 2010 lahko pričakujemo bolj prožno trgovanje tudi v naši bližini.Evropa je v razmeroma ugodnem položaju glede oskrbe z zemeljskim plinom. V marsikateridržavi-članici še vedno črpajo nezanemarljive količine zemeljskega plina, česar o nafti nemoremo trditi. Spodbudo porabi zemeljskega plina v zahodni Evropi je dalo zlasti odkritjezalog v Severnem morju, ter izgradnja plinovodov iz Rusije in Severne Afrike, predvsemAlžirije. Odvisnost EU-25 od uvoza zemeljskega plina je bila 53% v letu 2003. Ker se bližaizčrpanje znanih zalog v EU-25, vključno z zalogami Norveške, se bo lastna proizvodnjapredvidoma od sedanjih 250 milijard Sm 3 letno zmanjšala na 160 milijard do leta 2030, uvozpa naj bi se po istem scenariju zelo povečal za dva in pol krat; od 230 mrd Sm 3 na 640 mrdSm 3 v letu 2030. S tem bi EU prešla na 84-odstotno uvozno odvisnost v letu 2030 44 .Od celotnih svetovnih zalog okoli 180 trilijonov Sm 3 zemeljskega plina je dobra polovica(okoli 90 trilijonov Sm 3 ) lociranih v Evropi, Severni Afriki, Rusiji (brez Daljnega Vzhoda) inSrednji Aziji, torej na razdaljah, ki omogočajo dobavo v Evropo po plinovodih 2 . V tem delusveta je zalog za okoli sto let dobav, celo pri obsegu, ki je predviden za leto 2030. Upoštevatipa je treba, da bodo za te zaloge zemeljskega plina konkurirali tudi drugi.Obseg zalog opravičuje napore za zagotovitev transportnih poti in drugih pogojev za dobavov Evropo.Nuklearno gorivo. Da bi zagotovili energetsko neodvisnost se v EU v zadnjih letih spetpojavljajo težnje po vnovičnem zagonu gradnje nuklearnih elektrarn. Za razliko od fosilnihgoriv pri uranu ni energetske odvisnosti in s tem povezane političnih pritiskov, kajti gorivo jezmožno proizvesti kar v 45 državah, skladišči pa se lahko več desetletij.Trgovanje z električno energijo. Povprečne cene električne energije so se v petih letihdvignile za več kot 100%, trg EU pa je v tem času zaradi rasti porabe in upokojevanja starihelektrarn prešel iz stanja viška proizvodnih zmogljivosti v stanje njihovega pomanjkanja. Toobdobje je prekratko za celovito načrtovanje in pravočasno izgradnjo novih, energetsko in2 Ramsay; W: C.(IEA): Challenges and Perspectives: A ‘Missing Link’ in the External Dimension to Securityof Supply in Open Market:; Energy Charter Conference: Energy Transit in Eurasia, Brussels, 19-20September 20048

emisijsko učinkovitih proizvodnih virov. Kot drugi vzrok za zvišanje cen pa strokovnajavnost navaja koncentracijo lastništva v proizvodnji, oligopolni položaj elektropodjetij vposameznih državah in v zadnjem času tudi internacionalizacijo oligopolov. Tudi velikrazkorak cen v državah članicah priča o tem, da evropski trg z električno energijo še daleč nipopoln. Glavni razlog je v pomanjkanju prenosih kapacitet, posebnostih elektrogospodarstvakot ekonomske panoge (sočasnosti proizvodnje in potrošnje), pomanjkanju kakovostnih inpoceni virov električne energije, slaba implementacija evropske zakonodaje, političneodločitve, nacionalne davčne politike, protekcionizem nacionalnih elektroenergetskihpodjetij, nedorečena nacionalna zakonodaja, odvisnost EU od uvoženih primarnihenergentov in drugi faktorji.Cena električne energije v prihodnosti bo odvisna od mnogih dejavnikov. Ker je v Evropi tatrenutek načrtovanih mnogo novih plinskih elektrarn, bo plin kot primarni energent igralključno vlogo. Poleg same cene pa je potrebno upoštevati tudi zanesljivost dobave primarnihenergentov, kajti v zadnjem obdobju se je pokazala ranljivost EU pri dobavi plina iz Rusijein nekdanjih republik Sovjetske zveze. Drugi najpomembnejši energent za proizvodnjoelektrične energije je premog. Čeprav naj bi imela EU zadostna nahajališča, pa je poglavitenproblem cena pridobivanja te rude, saj je večinoma težko dostopna, pa tudi cena delovne silev Evropi je visoka. V mnogo primerih je uvoz premoga iz držav izven EU cenejši, vendar bopotrebno zaradi strateških razlogov energetske neodvisnosti izkoriščati tudi domače vire, pačeprav za ceno višje cene energije.Evropska shema za trgovanje z emisijami. Kljub nedavnim pospeškom pri odločanju onovi shemi EU, so predvidevanja glede dolgoročne cene emisijskih kuponov zelo negotova.Ceno kuponov bodo določale tudi odločitve o mednarodnem podnebnem režimu po letu2012. Na cene kuponov bo zlasti vplivalo razmerje med ponudbo in povpraševanjem na tehtrgih, torej bodo odvisne od tega kako ambiciozni obvezujoči cilji bodo sprejeti za obdobjepo letu 2012, od načinov, ki jih bodo pogodbenice imele na voljo za izpolnjevanje teh ciljev(npr. mehanizma čistega razvoja in novih sorodnih mehanizmov v pripravi) ter od mejnihstroškov za ukrepe zmanjševanja emisij. Mejne stroške bodo predvidoma najbolj določale tetehnologije: zajemanja in shranjevanja ogljika, nizkoenergijske gradnje in pridobivanjaenergije iz obnovljivih virov. Cene emisijskih kuponov bodo odvisne od tehnološkeganapredka oz. stopnje komercializacije teh tehnologij. Nezanemarljivo posredno vlogo prioblikovanju cene emisijskih kuponov bodo imele tudi cene energije: z rastjo teh cen se večaprofitabilnost ukrepov za zmanjšanje emisij in nižajo cene emisijskih kuponov.Cena emisijskih kuponov v po-kjotskem obdobju je zelo špekulativna, vendar dosedanjeodločitve kažejo na nadaljnjo zaostritev pogojev. Projekcije cen emisijskih kuponov delomanaslanjamo na analize Point Carbon in druge referenčne vire.9

Gospodarski razvojMakroekonomske scenarije gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2030 je pripravilUMAR za potrebe te študije 3 . Projekcije za obdobje do leta 2013 izhajajo iz ocengospodarske situacije in ekonomskih kategorij, ki jih objavlja Urad v Pomladanski napovedigospodarskih gibanj. Za obdobje 2014–2030 sta bila izdelana dva scenarija: Scenarij (++) inScenarij (+), ki izhajata iz različnih predpostavk glede mednarodnega ekonomskega okolja,vendar pa oba računata z uspešnim prilagajanjem domače ekonomske politike nastalimrazmeram.Glede ciljne gospodarske rasti je Scenarij (++) dokaj zahteven. 4,4-odstotna povprečna letnarealna rast bruto domačega proizvoda v obdobju 2007–2013 naj bi prešla v 3,5-odstotno doleta 2020 in 3-odstotno do leta 2030. To bi bil rezultat pozitivnih ekonomskih učinkov širitveevropskega trga in pričakovanih velikih finančnih vlaganj v razvoj gospodarske in družbeneinfrastrukture, podjetništvo, tehnološki razvoj ter človeški dejavnik. V veliki meri bi bila tavlaganja financirana s sredstvi strukturne pomoči Sloveniji. Po tem razvojnem scenariju biSlovenija uresničila zastavljeno Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023.Razvojni Scenarij (+) vodi v bistveno slabše gospodarske rezultate. Zniževanje stopenjgospodarske rasti je bistveno hitrejše, saj scenarij ne predvideva dodatnih pozitivnihsprememb v mednarodnem ekonomskem okolju. Dinamika gospodarske rasti bi se znižalana 2% v obdobju do leta 2020 in na samo 1% do leta 2030. Tudi v primeru uresničevanjatega scenarija bi Slovenija gospodarsko napredovala, vendar v nestabilnih razmerah in obkrepitvi protekcionizma v EU. Leto 2030 bi zato pričakali z okoli 35% nižjo ravnjo brutodomačega proizvoda od potencialno možne.Druge zunanje okoliščineRazvoj energetsko intenzivnih panog predelovale industrije. Za energetsko intenzivnepanoge: papirništvo (DE), jeklarstvo (DJ) in proizvodnjo aluminija smo predvidevanja rastifizične proizvodnje pripravili na podlagi gibanj v zadnjih letih in pričakovanjih proizvajalcevglede na njihov konkurenčni položaj in razmer v Evropi. Zlasti je pričakovati nadaljnjo hitrorast proizvodnje jekla, precej bolj umirjeno rast proizvodnje papirja ter zmanjšanjeproizvodnje primarnega aluminija, kot posledico ustavitve elektrolize B.Gospodinjstva. Število in površina novih stanovanj se v zadnjih letih povečuje, kljub temudosedanje projekcije ne kažejo znatnega odmika od sedanjih gibanj. Ni pričakovati velikihrazlik med scenarijama glede novogradenj, vendar do leta 2020 v Scenariju (++) pričakujemonekoliko večjo stanovanjsko površino na prebivalca in večje število stanovanj kot v Scenariju(+). Opremljenost z gospodinjskimi aparati se povečuje, zlasti velja to za sušilne inpomivalne stroje, osebne računalnike in drugo elektroniko ter klimatske naprave. Znatna je3 Branka Tavčar, Ivanka Zakotnik, Igor Strmšnik, Tomaž Kraigher, Scenariji gospodarskegarazvoja Slovenije do leta 2030. UMAR, Delovni zvezek štev. 8/2007, let. XVI.10

stopnja obnov stanovanjskega fonda z energetskimi sanacijami in zamenjav električnihaparatov z energetsko varčnimi napravami, ki pa so delno tudi posledica politik in ukrepov injih obravnavamo med predpostavkami energetskih strategij.Promet. Pričakovanja glede prometnega dela, zlasti pa glede tranzita, zahteva obširnostrateško analizo sektroja. Ker celovite analize ni na voljo, smo projekcijo naslonili nadostopne študije: Prognos, Analizo tranzitnega prometa v RS z oceno možnosti zazmanjšanje le-tega ter analizo akutalnih podatkov DRSC. Kljub navedenim osnovam vnašaocena tranzitnega prometa precejšnjo negotovost v projekcije porabe energije. Bistvenoboljše so analize drugih dveh determinant porabe energije v prometu: pričakovanja gledenačina prevoza in razvoja voznega parka, nanje pa poleg avtonomnih trendov, učinkujejotudi ukrepi politike in jih zato obravnavamo v poglavju o aktivnih energetskih strategijah.Tehnološki razvoj. Za pripravo bilanc so upoštevane danes razpoložljive tehnologije, ki sože dostopne na trgu. Na perspektivne energetske bilance bo vplivala zlasti hitrost razširjanjateh tehnologij. Za boljše vrednotenje predpostavk analize, smo karakterstike danesrazpoložljivih tehnologij, ki smo jih v izračunih uporabili, soočili s pričakovanimikaraktristikami tehnologij v razvoju. Pri oskrbi z energijo se pričakuje povečanje izkoristkatehnologij: nove plinske tehnologije že dosegajo tudi do 57% izkoristek, v prihodnosti pa sez uporabo novih materialov (keramične plinske turbine) pričakuje izkoristke do 70%.Podobno se pričakuje za večje elektrarne na gorivne celice izkoristke do 70%, medtem ko najbi majhne in srednje enote dosegle izkoristke 50 oz. 60%. Pomemben segment razvojapredstavljajo tehnologije za zajem in shranjevanje ogljika, ki pa jih v naši analizi upoštevamole posredno preko vpliva na trg emisijskih kuponov. Nove tehnologije, kot jesuperprevodnost in inteligentni sistemi za napovedovanje in vodenje porabe in razpršeneproizvodnje, bodo zmanjšale izgube pri prenosu in distrubciiji električne energije. Pritehnologijah učinkovite rabe energije je potrebno obravnavati ločeno dva vidika: razvojnovih tehnologij in razširjanje zrelih tehnologij. Tehnologije, ki so že dostopne na trgih pokonkurenčnih cenah dosegajo znatno boljše energetske karakteristike od povečja na trgu,vendar njihov večji tržni prodor preprečujejo neekonomske ovire. Tipična primera sta:elektromotorji in energetsko učinkovite stavbe. EU v akcijskem načrtu za energetskoučinkovitost predvideva uvedbo ali prilagoditev standardov minimalne energetskeučinkovitosti za štirinajst skupin proizvodov.Novi viri. Kot altrenativni vir energije, zlasti za pogonske sisteme se pojavlja vodik – tamedij je tudi možnost za shranjevanje energije. Razvitih je več postopkov, ki proizvajajovodik iz virov: s termičnim preoblikovanjem iz zemeljskega plina, premoga, nafte, biomaseali vode, z elektrolizo in z biološkimi metodami fotosintezo ter fermentacijo odpadkov. Zauporabo vodikovih tehnologij bo potrebna vzpostavitev infrastrukture za oskrbo,perspektivne tehnologije so zlasti proizvodnja električne energije z gorivnimi celicami zavozila in manjše enote, v večjih enotah je tehnologija zlasti perspektivna kot soproizvodnjatoplote in električne energije.11

CILJI ENERGETSKE POLITIKEStrateške usmeritve in cilji energetske politike v Sloveniji so opredeljeni v Resoluciji oNacionalnem energetskem programu iz leta 2004 (ReNEP). Pri izračunu bilanc smoupoštevali že sprejete odločitve v Sloveniji in politik v pripravi, zlasti na ravni EU, saj so se vzadnjih letih pojavile pomembne novosti, ki so dodatno usmerile našo analizo.OkoljeEvropska energetska politika, ki se oblikuje v navezi s podnebno politiko, si je zastavila novezahtevne količinske cilje za EU kot celoto: 20-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednihplinov, 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti in 20-odstotni delež energije izobnovljivih virov do leta 2020.Emisije TGP. Poleg ciljev iz Kjotskega protokola so se v času izdelave analize na ravni EUoblikovali srednjeročni cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do 2020 za 20-odstotkov. EU bo postavila še bolj ambiciozen cilj za zmanjšanje emisij TGP in sicer 30-odstotno zmanjšanja emisij TGP, v primeru da bo sklenjen mednarodni sporazum, vkaterem bodo primerljive zaveze sprejele tudi druge razvite države. V obravnavi je razdelitevciljev med državami članicami. Po sedanjih predlogih EU direktiv oz. odločitev bodo po letu2012 ločeno obravnavane emisije, ki so na trgu z emisijami – kamor se uvrščajo oskrba zenergijo in industrija – in emisije, ki so zunaj sheme trgovanja – to je promet, gospodinjstva,storitvene dejavnosti in del industrije, praviloma manjša podjetja. Predviden skupni cilj EUzmanjšanja emisij, ki so na trgu, je zmanjšanje za 21% glede na količine dodeljene v obdobju2008-2012. Dodatna, a omejena, ponudba dovolilnic na tem trgu bo iz mednarodnih trgovzunaj EU in kjotskih oz. novih mehanizmov. Individualne količinske omejitve za napraveniso predvidene, odločitve o nakupu dovoljenj bo pogojevala cena na dražbah oz trgu.Obveznost obvladovanja emisij iz virov, ki niso v trgovanju bo ostala naloga držav članic. Zate emisije je za Slovenijo predlagan cilj, naj se ne povečajo za več kot 4-odstotke do leta 2020glede na leto 2005.Emisije klasičnih polutantov. Omejitve za Slovenijo v letu 2010 za SO 2 znaša 27 kt, zaNO x pa 45 kt. Ta cilja sta določena v Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije inprizemnega ozona h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja(CLRTAP) ter v Direktivi o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka,kjer so opredeljene ciljne vrednosti še za druge polutante, vendar so ti na strateški ravni zaenergetiko manj relevantni. Cilji za obdobje po letu 2010 so v pogajanjih pri konvencijiCLRTAP.Obnovljivi viri energije. ReNEP zastavlja več ciljev za obnovljive vire energije: povečanjedeleža OVE v primarni bilanci na 12 % do leta 2010 (po zgledu Bele knjige EU); povečanjedeleža električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije glede na bruto poraboelektrične energije na 33,6 % do leta 2010 (skladno z oveznostmi Slovenije po Direktivi2001/77/ES); ciljni delež biogoriv, vendar je bil z Direktivo 2003/60/ES sprejet zahtevnejšicilj, kot v ReNEP, to je 5% povečanje do leta 2010 in 7,5% povečanje do leta 2015. Re NEP12

prevdideva tudi povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % doleta 2010.V energetsko-podnebnem paketu je zastavljen cilj 20-odstotnega obvezujočega deležaobnovljivih virov energije v končni porabi energije in 10-odstotneg deleža biogoriv do leta2010. Glede skupnega cilja EU je soglasje že doseženo, teče postopek odločanja o ciljih zadržave članice. Za Slovenijo je bil predlagan ciljni 25-odstotni delež OVE.Prihranki energije. Direktiva 2006/32/ES o spodbujanju učinkovitosti končne rabeenergije in energetskih storitev države članice obvezuje, da dosežejo 9% prihranka končneenergije v 9 letih (2008-2016) glede na povprečno rabo končne energije v zadnjih petih letihpred tem obdobjem. Uporaba goriv v napravah vključenih v trgovanje z emisijami ni všteta.Sprejeti Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 je ciljneprihranke do leta 2016 na podlagi porabe v obdobju 2001-2005 določil na ravni 4,26 TWhletno (glej 1. del poročila) ter opredelil nabor instrumentov za doseganje tega cilja.V okviru energetsko-podnebnega paketa je cilj EU doseči 20% izboljšanje energetskeučinkovitosti do leta 2020 na ravni skupnosti. Metodologija za spremljanje doseženihprihrankov še ni dorečena, predvsem glede določanja izhodiščne projekcije, ki je merilodoseganja prihranka. Princip, ki ga zasleduje EU v svojem Akcijskem načrtu za energetskoučinkovitost je zmanjšanje porabe energije za 20 odstotkov do leta 2020 glede na potek, kiupošteva vse uveljavljene ukrepe vključno s cilji Direktive opisanimi v prejšnjem odstavku.Cilje je torej bistveno zahtevnejši od cilja iz Direktive.KonkurenčnostPri pripravi dolgoročnih energetskih bilanc cilje konkurenčnosti upoštevamo na več ravneh.Za primerjavo scenarijev je pomembna ocena konkurenčnosti oz. gospodarske uspešnostisektorja kot tudi vpliva na konkurenčnost gospodarstva Pri oblikovanju scenarijev sepreverja realnost projektov, ki so za zasebne investitorje komercialno zanimivi le obustreznem donosu, podobna izhodišča je potrebno upoštevati tudi pri projektih javnegasektorja - preverjati projekte, ki so ekonomsko upravičeni (kar vključuje tudi primerendonos: 7% predpisana donosnost). Izjema so naložbe utemeljene z drugimi učinki polegenergetsko-gospodarskih, ki morajo biti usklajene s pravili za dodeljevanje državnih pomoči.Med kazalce konkurenčnosti se uvrščajo: povprečne cene, sumarno odražajo poslovanje vpanogi, s ceno za tipskega porabnika energije ocenjujemo vidik konkurenčnosti porabnikovenergije, razlika med tržna ceno na slovenskem trgu in cenami na drugih trgih kažejo naučinkovitost delovanja trgov. Sedanja vrednost stroškov proizvodnje in uvoza energijeocenjuje učinek scenarijev na konkurenčnost družbe. Med kazalce konkurenčnosti seuvrščajo tudi kompleksnejši indikatorji gospodarske učinkovitosti energetskih dejavnosti,dodana vrednost, donosnost kapitala idr. - za Slovenijo še niso obdelani. Ocenekonkurenčnost bodo potrebne v kasnejših fazah priprave energetske politike oz. programa.13

ZanesljivostCilji zanesljivosti po ReNEP. Resolucija NEP postavlja količinske cilje zanesljivostienergetske oskrbe, ki so relevantni za pripravo dolgoročnih bilanc: dolgoročno ohranjanjerazpoložljivosti energetskih virov na nivoju, ki je primerljiv današnjemu nivoju skonkurenčno oskrbo Republike Slovenije z električno energijo iz domačih energetskih virov,najmanj v obsegu 75% sedanje porabe; inštalirana moč elektrarn v elektroenergetskemsistemu na ozemlju Republike Slovenije mora biti pri tem dolgoročno vsaj 45% višja odnajvečje končne moči porabe; z zagotavljanjem vsaj 60-odstotne sistemske rezerve pri oskrbiz električno energijo na območju, ki nima omejitev daljnovodnih povezav.Zadostnost proizvodnih virov električne energije. Za oceno zadostnosti proizvodnihvirov za električno energijo je uveljavljena metodologija UCTE, kjer se ocenjuje realnorazpoložjive kapacitete glede na referenčno mejo zadostnosti in konično obrenitev.Namenjena je oceni ali obstajajo v sistemu zadostne proizvodne zmogljivosti, da pokrijejopričakovano porabo in vršne potrebe z upoštevanjem realnih možnosti uvoza.Minimalne zaloge naftnih derivatov in zagotavljanje dobave zemeljskega plina.Oblikovanje obvezne rezerve je določeno v Direktivi EU 68/414/EGS in 98/93/ES oobveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnihderivatov in so na ravni, ki ustreza devetdesetdnevni povprečni porabi v preteklem letu zavse kategorije naftnih derivatov. Za zagotavljanje ustrezne ravni zanesljivosti oskrbe splinom zahtevane v Direktivi EU 2004/67/ES z dne 26. aprila 2004 in EZ ter Uredbo ozagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom, je dobavitelj dolžan zagotoviti zukrepi dobavo v izrednih razmerah (20% zmanjšanje dobav v RS oz. dvajset odstotkovpotrebne štirnajstdnevne dobave) in v zimskem obdobju, količine, ki omogočajo ogrevanjeprostorov ob izjemno nizkih temperaturah (40% potrebne pet dnevne dobave posebnimodjemalcem), kar lahko zagotovi z različni ukrepih, kot so skladišča, diverzifikacija dobav,dologorčne pogodbe, spodbujanje prekinljivih pogodb in alternativnih goriv pri odjemalcihidr.ODLOČITVE ENERGETSKE POLITIKEElektroenergetikaRazpisi za nove zmogljivosti. Po Direktivi 2005/89/ES o ukrepih za zagotavljanjezanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo države članice lahkozahtevajo od sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, da zagotovijo ustrezni obsegproizvodnih zmogljivosti ali sprejetje enakovrednih tržno usmerjenih ukrepov. Državečlanice lahko ob upoštevanju 87. in 88. členov Pogodbe skupnosti sprejmejo tudi ukrepe zaspodbujanje novih proizvodnih zmogljivosti, vstop novih proizvodnih podjetij,odstranjevanje ovir za različne oblike pogodb ter ukrepe za upravljanje s porabo energije nastrani porabnikov in varčevanje z energijo.14

Zaščita domačih virov. Vsaka država ima v skladu z Direktivo 2003/54/ES pravico, da zazagotavljanje zanesljivosti oskrbe daje prednost tistim, ki uporabljajo kot gorivo domače vireprimarne energije. Skupni obseg prednostnega dispečiranja v posameznem koledarskem letune sme presegati 15% skupne primarne energije za proizvodnjo električne energije. Ukrep seizvaja za proizvodnjo v TET.Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije in proizvodnje električneenergije iz obnovljivih virov energije. Države članice uporabljajo na nacionalni ravnirazlične podporne mehanizme za obnovljive vire energije, vključno z zelenimi certifikati,pomočjo za naložbe, davčnimi oprostitvami ali olajšavami, vračanjem davkov inneposrednimi programi zaščite cen. V Sloveniji se proizvodnja električne energije ssoproizvodnjo z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov energije spodbuja zzagtovljenim odkupom in zagotovljenimi cenami oz. premijami. V pripravi je prenovljenashema, ki bo spodbujala tudi soproizvodnjo v industriji ter bolj spodbujala soproizvodnjo vsistemih za ogrevanje.Ukrepi v kriznih razmerah. V krizi na energetskem trgu in če je ogrožena fizična zaščita alivarnost oseb, opreme ali naprav, ali je ogrožena celovitost sistema, lahko država članicazačasno sprejme potrebne zaščitne ukrepe. Z njimi lahko omeji dobavo energije določenimkategorijam odjemalcev, določi vrstni red omejitev, določi način uporabe energije aliobvezno proizvodnjo energije.Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 predvideva sodelovanje državepri naslednji energetskih projektih: HE na Savi, izgradnji šestega bloka v TEŠ, drugega blokaNEK, črpalne elektrarne Kozjak, modernizaciji prenosnega omrežja. Posredno zadevaelektroenergetiko tudi projekt izgradnje skladišča zemeljskega plina v Brestanici. Razendeleža javnih sredstev za infrastrukturo pri projektu izgradnje verige HE na Savi in zaizgradnjo skladišča plina, bodo projekti financirani iz zasebnih virov.Drugi instrumenti: energetska dovoljenja, koncesije za rabo naravnih virov, instrumentiprostorskega načrtovanja idr.Raba energije in razpršena proizvodnja energije v končni rabiPredpisi. Uveljavljeni so predpisi o minimalni energetski učinkovitosti za električnehladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije, predstikalne naprave za fluorescenčnorazsvetljavo, nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče ali plinasto gorivo. EU v akcijskemnačrtu za energetsko učinkovitost predvideva uvedbo ali prilagoditev standardov minimalneenergetske učinkovitosti za štirinajst skupin proizvodov. Sedanji pravilnik o toplotni zaščitistavb iz leta 2002 bo v kratkem zamenjal nov pravilnik skladen z Direktivo 2002/91/ES.Predpisane so tudi o določene meritve porabe in delitev stroškov po dejanski porabi energije.Finančne spodbude. Država spodbuja naložbe v obnovljive vire in učinkovito raboenergije že več let s subvencijami (MOP) in s posojili s subvencionirano obresno mero(Ekološki sklad RS). Obseg spodbud zaostaja za spodbudami, ki so bile načrtovane v15

ReNEP, v kasnejših razvojnih dokumentih (Državni razvojni program za obdobje 2007-2013, Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023) je bil oblikovan programspodbud Trajnostna energija in ekonomija vodika, ki bo deloma financiran iz sredstevkohezijskega sklada. Pripravljen je bil tudi Akciijski načrt za energetsko učinkovitost, kiukrepe za učinkovito rabo energije povzema in natančneje opredeljuje njihovo izvedbo.Zagotovljenih javnih sredstev za izvedbo programa je za 199 mio € v obdobju izvajanjaprograma.Fiskalni instrumenti. Cene energije so ključni element energetske in okoljske politike EU,obdavčevanje energentov pa instrument s katerim je možen delen vpliv na velikostmaloprodajnih cen. EU predpisuje minimalne trošarine za energetske proizvode in omogoča,da se pri tem upoštevajo tudi druge dajatve. Ponovno določanje minimalnih stopenjtrošarine v EU je predvideno l. 2010. V Sloveniji so višine trošarin za energetske proizvodena ravni najnižjijh obremenitev, ki jih predpisuje Direktiva. Dokler bo Vlada RS vodilaaktivno politiko zniževanja inflacije ni pričakovati, da se bodo trošarine na naftne derivateobčutno povečevale. Višje trošarine na naftne derivate lahko pričakujemo na dolgi (mordatudi srednji) rok. Uveljavljena je tudi okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO 2 ,kot ukrep internalizacije eksternih stroškov, ki vzpodbuja k rabi goriv z nižjo vsebnostjo CO 2in posredno k nižji rabi končne energije. CO 2 je dopolnjena s sistemom oprostitev plačilatakse, če se upravljalec naprave obveže k zmanjšanju emisij TGP. CO 2 taksa velja za vse, kiniso v sistemu trgovanja z emisijami.Drugi insturmenti. Z Nacionalnim razdelitvenim načrtom za emisije toplogrednih plinov vokviru sheme EU za trgovanje z emisijami država odloči o skupni količini pravic do emisijTGP, ki jih bo dodelila za to obdobje, in brezplačni dodelitvi teh pravic upravljavcuposamezne naprave. V prenovljeni shemi (predlog direktive), dodelitev pravic ne bo večbrezzplačna. Že vrsto let se izvaja vrsta tako imenovanih mehkih ukrepov za vplivanje natrge, kot so informiranje, promocija, označevanje izdelkov, podpora pri odločanju zenergetskimi pregledi, usposabljanje, izobraževanje idr.. V Akcijskem načrtu zaenergetsko učinkovitost so obljubljeni še novi instrumenti: v pripravi je pravni okvir zazelena javna naročila vključno s smernicami o energetski učinkovitosti in prihrankih kotocenjevalnem merilu za javna naročila. Napovedana je priprava predpisov za izvajanjeinstrumenta upravljanja na strani porabe, torej programov učinkovite rabe energije, ki jihizvajajo dobavitelji energije.ANALIZAAnalizirali smo dve strategiji rabe in razpršene oskrbe z energijo ter tri scenarije oskrbe zelektrično energije in preverili učinke v dveh scenarijih gospodarskega razvoja. Torejanalizirali smo štiri bilance na ravni končne rabe energije in osem bilanc na primarneenergije. Skladno z referenčnimi mednarodnimi projekcijami cen IEA (IEA WEO 2006) smopreverjali učinke v enem scenariju cen na svetovnem trgu z nafto. Med drugimideterminantami rabe energije je enotna projekcija za v vseh scenarijih za prometno delo.Bilance so izračunane zgolj z upoštevanjem tehnologij, ki so že na trgu.16

Glede na izredno hitre rasti cen energije so pričakovanja glede razvoja rabe in oskrbe zelonegotova, saj lahko višje cene energije občutno pospešijo tržni prodor novih učinkovitihtehnologij, spremenijo vzorce porabe ter pomembno vplivajo tudi na gospodarski razvoj,globalno pa tudi na razvoj tehnologij. Dinamično spremljanje razvoja in hitro prilagajanjenovim razmeram bo tako ključni dejavnik pri pripravi energetske politike RS.MetodeAnaliza temelji na metodologiji celostnega načrtovanja v energetiki. Ta princip analizeenakovredno obravnava razvojne opcije na področju spodbujanja učinkovite rabe,obnovljivih virov energije in na področju oskrbe z energijo. Energetski zakon takoobravnavo zahteva, 9. čl. določa med nalogami energetske politike zagotavljanje prednostiučinkoviti rabi energije in izkoriščanju obnovljivih virov energije pred oskrbo izneobnovljivih virov energijeModeliOsrednje orodje predstavlja referenčni energetsko ekološki model imenovan REES-SLO,izdelan v okolju MESAP. Nabor modelov, ki se uporabljajo integrirano, vključuje polegosnovnega modela REES-SLO podrobnejše simulacijske oz. optimizacijske modeleposameznih segmentov energetskega sistema. Modeli so štirje: MESAP REES-SLO: osnovnimodel referenčnega energetskega sistema za izračun energetskih bilanc, emisij in stroškovrabe in oskrbe z energijo v Sloveniji; PET-SLO: model za oceno tržnega prodora energetskovarčnih tehnologij končne rabe; ELAM-SLO: model simulacije diagrama obremenitveelektroenergetskega sistema; ELMAS: Izračun bilance proizvodnje električne energije vrazmerah prostega trga;Uporabljena orodja, modeli in metodologija so bili razviti v okviru sklopa projektovfinanciranih iz sredstev tehnične pomoči EU PHARE, raziskovalnih projektov MŠZŠ insredstev MG. Uporabljena je bila v vrsti predhodnih študij in ob tem ažurirana.REZULTATI - BILANCEKljučne ugotovitve in zaključki primerjave bilanc lahko strnemo v naslednjih točkah.Bilance končne energijeo V vseh bilancah je očiten razklop med rabo energije in rastjo BDP, saj rastrabe energije na vseh nivojih dosega bistveno nižje stopnje rasti od rasti BDP.Kljub temu pa pričakujemo večjo rast končne energije v višjem (++), kot vnižjem (+) scenariju gospodarskega razvoja. Celo več, analiza kaže na večjerazlike v stopnji rasti porabe energije pri različnih scenarijih gospodarskega razvoja,kot pa med različnimi strategijami spodbujanja obnovljivih virov in energetskeučinkovitosti v okviru energetske politike.17

o Nadaljnjo rast porabe končne energije beležimo v vseh analiziranih scenarijhgospodarskega razvoja in strategijah učinkovite rabe energije. Do leta 2020 se porabakončne energije v nižjem scenariju gospodarskega razvoja (+) in ob referenčnihukrepih poveča za 16,6 odstotka, ob intenzivnem uvajanju energetske učinkovitostipa nekoliko manj, za 12,2%. Ob višji gospodarski rasti, v Scenariju (+) se porabaenergije poveča za dodatnih šest odstotnih točk, to velja za obe strategiji. Skupnineto učinek intenzivnejših ukrepov učinkovite rabe v INT strategijah je za okrog 4%nižja končna energija.o K rasti KE največ prispevata sektorja industrija in ostala raba, v gospodinjstvihpričakujemo celo manjšo porabo. V prometu je rast tudi znatna, v tem sektorju jenapoved rabe najbolj negotova zaradi pomanjkljivih ocen tranzitnega prometa vprihodnosti. Ob tem povečanju se razlike med REF in INT strategijo kažejo še vnižji porabi tekočih goriv ter nižji rabi električne energije in zemeljskega plina.Bilance rabe električne energijeo Analizirane bilance pokažejo na nadaljevanje relativno visoke rasti rabe električneenergije. Ocenjujemo, da se bo sedanja rast 3,7% povprečno letno (med letoma 2000in 2005) do leta 2010 le nekoliko umirila (med 2% in 2,5% letno). Vendar pa se bokončna raba električne energije do leta 2020 visokem scenariju (++) povečala za 38%oz. 32% v REF oz. INT strategiji in v nižjem scenariju (+) za med 22% in 27%.Pričakovano skupno povečanje porabe je torej v razponu med 2,8 in4,9 TWh.o Prihranki v INTenzivni strategiji so nekoliko višji v višjem scenariju (++) in se leta2020 gibljejo med 730 in 800 GWh, leta 2030 pa med 1.030 GWh in 1,250 GWh.o Poraba električne energije na prebivalca je bila v letu 2005 enaka 6.379 kWh, kar jeprimerljivo z Nemčijo (6.273 KWh/preb) in za dobrih 13% več od povprečja EU-27(5.614 kWh/preb). V vseh energetskih strategijah se raba električne energije naprebivalca povečuje in leta 2020 znaša 7.710 kWh/preb in 8.040 kWh/preb v +INToz. +REF strategiji in 8.353 kWh/preb v ++INT ter 8.718 kWh/preb v ++REFstrategiji. Razpon vrednosti kazalca v letu 2030 je med 7.986 in 10.217 kWh/preb.Projekcija kazalca za povprečje EU-27 v letu 2020 je nižje: 7.101 kWh/preb, v letu2030 pa 7.680 kWh/preb., torej je razvoj usmerjen k bistveno nižji porabi energijekot v Sloveniji.Rast porabe električne energije se bo v vseh analiziranih bilancah nadaljevala,vendar z nekoliko nižjo stopnjo rasti od sedanje. Tak razvoj porabe električneenergije pa bo privedel do razmer, ki bodo precej različne od povprečja vsedemindvajsterici držav EU.Bilance proizvodnje električne energijeo Pri proizvodnji električne energije v Sloveniji se zaradi vpetosti v regionalne trge kažerazklop med proizvodnjo in domačo rabo električne energije. Ključni vplivni18

dejavnik tako postajajo razmere na regionalnem trgu (povpraševanje in ponudba),cene na sosednjih trgih pa imajo tudi ključni vpliv na oblikovanje tržne cene vSloveniji;o Skupna proizvodnja električne energije se glede na leto 2005 do leta 2020 poveča za44% v REF strategiji (20,4 TWh) oz. za 52% v INT strategiji (21,5 TWh) vuravnoteženem scenariju oskrbe z električno energijo. V NEK2 scenariju seproizvodnja do leta 2020 dodatno poveča za 103% oz. za 8,4 TWh.o Sedanjo strukturo proizvodnje električne energije: 40% iz nuklearne energije, 33% izpremoga, 24% hidroenergije in le 2% iz zemeljskega plina ter 1% iz preostalih OVEpredvidene investicije znatno spremenijo. V Uravnoteženem scenariju se energetskamešanica do leta 2020 spremeni tako: skoraj v enakem, 25-odstotnem, deležu boelektrična energija proizvedena iz obnovljivih virov, nuklerane energije, premoga inzemeljskega plina. Za nekaj odstotnih točk je razlik med strategijami, odvisno odobsega proizvodnje v soproizvodnji in razpršenih obnovljivih virov energije.Največja sprememeba glede na sedanje stanje je večja proizvodnja električne energijeiz zemeljskega plina, ki se iz zanemarljivih 2% v letu 2005 do leta 2020 poveča na21% oz 24% (različno glede na obseg soproizvodnje v strategijah). V scenarijuNEK2 prevladuje s 46-48% jedrska energije, sledijo obnovljivi viri energije z 19%deležem, premog z 17-18% deležem in zemeljski plin z 15-17% deležem.Vsi scenariji temeljijo na obsežnih vlaganjih v elektroenergetiki. V vseh scenarijihse energetska mešanica spremeni tako, da jo tvorijo štirje in ne več trije virienergije, v Uravnoteženem scenariju so ti deleži zelo izenačeni. V NEK scenarijudelež električne energije iz jedrske energije dosega skoraj polovico v proizvodnjielektrične energije.Bilance primarne energijeo Na rast porabe primarne energije ima poleg rasti končne energije zelo velik vpliv tudiscenarij oskrbe z energijo. V analiziranem NEK2 scenariju je raba občutno višja. Vbilancah z Uravnoteženim scenarijem oskrbe se rast rabe primarne energije do leta2020 giblje med 0,7% in 1,1% letno, v bilancah s scenarijem NEK2 je povprečna rastprimarne energije do leta 2020 dvakrat višja kot v Uravnoteženem scenariju in segiblje med 1,8% in 2,2% letno. Po letu 2020 so v obeh scenarijih rasti primerljive.o V strukturi primarne energije so med obema scenarijema oskrbe opazne razlike. PriUravnoteženem scenariju se glede na leto 2005 najbolj znižuje delež premoga intekočih goriv, nekaj odstotnih točk pa izgubi tudi jedrsko gorivo. Najbolj pa sepovečujeta deleža zemeljskega plina ter OVE. Pri NEK2 scenariju se na računobčutnega povečanja deleža jedrskega goriva do leta 2025 še bolj zniža deležpremoga in tekočih goriv, povečanje deleža zemeljskega plina in OVE pa je nekolikonižje kot pri bilancah Uravnoteženega scenarija.19

o Neto uvoz energentov se poveča v Uravnoteženem scenariju med 18 in 35 odstotki,v scenariju NEK2 pa je razpon med 1-odstotnim zmanjšanjem in 15-odstotnimpovečanjem. Glede uvoza tekočih goriv ima ugoden učinek INT strategija, saj seuvoz teh goriv do leta 2020 zmanjša glede na 2005 za 1,8% v (+) nižjem oz. za 4,4%v (++) višjem scenariju in je manjši za 8,3 do 8,5 odstotne točke kot v strategiji REF.Uvoz zemeljskega plina se poveča za med 99 in 114 odstotki in v INTenzivnihstrategijah preseže raven uvoza tekočih goriv po letu 2025. Po mednarodnimetodologiji za vse analizirane bilance ugotavljamo izvoz električne energijeproizvedene v Sloveniji. Brez upoštevanja pogodbe s Hrvaško za 50% energije izNEK kot izvoza iz Slovenije, bo za slovenski trg leta 2020 v Uravnoteženem REFscenariju potreben neto uvoz v obsegu 1,6 TWh oz. 0,1 TWh v višjem oz. nižjemscenariju gospodarske rasti, v scenariju NEK2 pa bo potrebno izvoziti 32 do 54%odstotkov proizvodene električne energije (6,7 oz. 10,1 TWh).V vseh različicah ostajajo kjučna področja uvoza enrgije tekoča goriva inzemeljski plin, količine uvoženega zemeljskega plina se več kot podvojijo in sepribližajo 50 odstotkom uvoza energije brez večjih razlik v scenarijih instrategijah. Uvoz tekočih goriv se v INT strategijah zmanjša. Uvoz električneenergije se v vseh analiziranih bilancah zmanjša, do leta 2020 je v intenzivnihstrategijah v Uravnoteženem scenariju in pri scenariju NEK2 bilanca pozitivna.Scenarij NEK2 je v prvem obdobju po izgradnji izrazito izvozna opcija, saj je leta2020 izvoza za več kot tretjino vse električne energije v proizvedene Sloveniji.REZULTATI – IZPOLNJEVANJE MEDNARODNIH OBVEZNOSTICilji za emisije toplogrednih plinovo Pri vseh analiziranih bilancah bo za doseganje obeznosti iz Kjotskega protokolapotreben nakup emsijskih kuponov na ravni države, saj ciljnega 8-odstotnegazmanjšanja emisij TGP med 2008 in 2012 glede na emisije v baznem letu 1986 ne bodosegla nobena od analiziranih opcij.o Skupne emisije CO 2 se ne zmanjšajo v nobeni izmed bilanc. Emisije, ki bodo vprihodnje v sklopu nacionalnih ciljev (za izpolnjevanje teh ciljev bo še naprejodgovorna država - torej emisije iz prometa, gospodinjstev, storitev in manjšihindustrijskih podjetij, ki niso vključene v trgovalno shemo), samo pri strategijah vnižjem (+) scenariju ciljne omejitve dosežejo. Ciljna najvišja rast emisij TGP je 4%do 2020 glede na emisije iz leta 2005. Emisije CO 2 , vključene v trgovanje se povečajoza med 12 in 16%, odvisno od scenarija/strategije. Povečujejo se emisije v obehsektorjih vključenih v trgovanje, v energetiki in predelovalni industriji. Na ravni EUje ciljno zmanjšanje za ta segment emisij 21 odstotkov. Povečane emisije bodovplivale na stroške poslovanja podjetij, ne pa tudi na stroške izpolnjevanja obveznostidržave.20

o Aktivna politika v INT strategiji zmanjša rast emisij za 3,5 odstotne točke, višjiscenarij gospodarskega razvoja (++) pa rast emisij pospeši za 2,7 odstotne točkeglede na nižji scenarij gospodarskega razvoja (+);o Največje tveganje za dosego ciljev predstavlja promet, saj se emisije v REF strategijido leta 2020 povečajo za 14%, v INT strategiji pa za 11%. Zaradi velike negotovostiglede prihodnjega razvoja prometa, zlasti negotove so projekcije tranzitnega prometa,in velikega, okrog 30-odstotnega, deleža prometa v skupnih emisijah iz zgorevanjagoriv, bi nas morebitno še hitrejše naraščanje emisij zelo oddaljilo od obvezujočihciljev.Pri vseh analiziranih bilancah bo potreben nakup emsijskih kuponov na ravnidržave za doseganje ciljev Kjotskega protokola v obdobju 2008-2012. Gledesrednjeročnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, ki sesicer še oblikujejo, so pričakovani trendi zmanjšanja emisij toplogrednih plinovdo leta 2020 nasprotni od ciljnih. Največje odstopanje pričakujemo pri emisijah,ki so vljučene v trgovanje z emisijami, kar bo vplivalo predvsem na stroškeposlovanja podjetij vključenih v shemi, saj bodo morala pokriti primanjkaj znakupi emisijskih kuponov.Cilji za emisije klasičnih polutantovo Z izgradnjo čistilnih naprav v termoelektrarnah (TEŠ in TET) ter prehodom nauvoženi premog v TE-TOL, so emisije žveplovega dioksida (SO 2 ) že v letu 2005dosegle raven okrog 18.500 t SO 2 , kar je pod ciljno vrednostjo 27.000 t SO 2 do leta2010 iz NEC-direktive oz. Goetebourškega protokola h Konvenciji o onesnaževanjuzraka na velike razdalje preko meja.o Emisije NO X v letu 2010 se po energetskih strategijah gibljejo med 54.800 t NO X in55.000 t NO X , kar je za okrog 10.000 t NO X nad nacionalnim ciljem (po DirektiviNEC in Goetebourškega protokola). Največ k emisijam z 8.100 t NO X prispevatranzitni promet. Ciljne emisije 45.000 t NO X bi po projekcijah dosegli šele po letu2015, torej 5 let prepozno z vozili po novih EURO standardih z bistveno nižjimiemisijami, z zmanjšanjem emisij pri proizvodnji električne energije (zaprtje blokovTEŠ 1-3, TEŠ 4 v hladni rezervi po izgradnji novega bloka TEŠ6 do leta 2015 terprigradnji čistilne naprave na TEŠ 5 do leta 2016), delno zamenjavo premoga zzemeljskim plinom v TE-TOL.Indikativna ocena emisij NO X kaže, da bo zelo težko izpolniti mednarodnoobveznost oz. so načrtovani prepozno.Cilji za obnovljive vire energijeo V analiziranih bilancah pričakujemo povečanje rabe OVE do leta 2020 med 51 in67 odstotki glede na leto 2005 z razlikami med scenariji in strategijami. Skupna raba21

OVE bi se tako povečala z 32,3 PJ na 48,6 do 53,8 PJ. Leta 2020 je delež OVE vporabi energije v +INT strategiji 22,1% in ++INT strategiji 21,2%, v obeh REFstrategijah pa le18,6 oz. 19,3%.o Neposredna raba OVE v končni energiji se do leta 2020 glede na stanje leta 2005poveča za med 47 in 65% odstotki, pri proizvodnji električne energije za 56 oz. za66% in v sistemih daljinskega ogrevanja za faktor 6,5 do 9 %. Povsod je povečanjevečje v INTenzivni strategiji. Najbolj se poveča raba biogoriv zaradi obveznegauvajanja 10% biogoriv v prometu s sedanih 0,2 PJ na 7,1 PJ do 7,3 PJ, znatno sepoveča tudi izraba lesene biomase med 22% in 39 % (za 3,9 PJ do 6,7 PJ),hidroenergije za 40% do 42% (za 5 PJ oz. 5,3 PJ) in ostalih OVE celo za faktor 2,5do 3,5 (s sedanjega 1 PJ na 2,5 PJ do 3,5 PJ), vendar je prispevek ostalih OVE kskupnem povečanju zaradi majhne količine majhen. Razlike med strategijam je 2,7PJ, največ pri izrabi lesene biomase.o V vseh energetskih strategijah je izpolnjen cilj iz ReNEP o povečanju deleža OVE vprimarni energiji na 12% do leta 2010. V REF strategijah je dosežen 12,5% delež vINT strategijah pa 13,2%. K povečanju deleža največ prispeva večja izraba lesnebiomase in hidroenergije, prispevek ostalih virov pa je bistveno manjši.o Cilj povečanja deleža električne energije proizvedene iz OVE na 33,6% bruto rabeelektrične energije do leta 2010 po Direktivi 2001/77/ES in ReNEP je neizpolnjen,ker je rast porabe električne energije previsoka in ker je ta rast počasnejša od rastiproizvodnje električne energije iz OVE. Najvišji delež 28,5% je dosežen v +INTstrategiji (v ++INT 28,4%), v REF strategijah pa 27,4% oz. 27,3%, kar je kljubvsemu povečanje iz 24,1% v letu 2005.o V vseh energetskih strategijah je predpostavljeno, da bo izpolnjen cilj doseganja 10%biogoriv v končni energiji prometa do leta 2020, vendar celotne zahtevane količinebiogoriv, 0,2 mio t, zelo verjetno ne bo možno proizvesti v Sloveniji, zato se bo tudiz uvozom biogoriv povečala uvozna odvisnost Slovenije. Pričakovati je, da bo velikopozornosti pri izpolnjevanju tega cilja potrebno nameniti tudi trajnostni proizvodnji -tako pri proizvodnji, kot ob uvozu goriv - ter se prednostno usmeriti v biogorivadruge generacije.o Cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije je izjemno visoko zastavljen inga nobena od analiziranih strategij oz. scenarijev ne doseže. Za doseganje ciljnegadeleža je ključna rast rabe končne energije in pa intenzivnost uvajanja OVE,analizirani scenariji oskrbe z električno energijo na doseganje 25% cilja praktinčno nevplivajo. Če bi pri danih projekcijah skupne rabe OVE, končna raba energije ostalana nivoju iz leta 2005, bi dosegli ciljni delež 25%, a tudi v tem primeru le z INTstrategijo, kar kaže na velik pomen zniževanja končne rabe energije.22

Ciljni delež 25% OVE v končni energiji ni dosežen v nobeni bilanci, kar kaže nazahtevnost cilja in potrebne dodatne aktivnosti tako za zmanjšanje končne rabeenergije kot tudi za povečanje izrabe OVE.Cilji za energetsko učinkovitosto Prihranki v letu 2016 znašajo v REF strategiji okrog 3,3 TWh, kar predstavlja 80%ciljnih prihrankov (po direktivi 2006/32/ES), v INT strategiji pa okrog 6 TWh, karje za okrog 40% več od ciljne vrednosti.V INT strategijah učinkovite rabe dosežemo občutno znižanje končne rabeenergije v primerjavi z REF strategijo 5%, kar skupaj z učinki REF strategijeizpolnjuje cilje za energetsko učinkovitost po Direktivi 2006/32/ES v obdobju od2008 do 2016. Cilj 20% dodatnega izboljšanja energetske učinkovitosti do leta2020 je zahtevnejši, in ga nobena strategija ne doseže. Dosežen je 5,5 % vstrategiji REF in 9% v strategiji INT.ENERGETSKA INTENZIVNOSTo Energetska intenzivnost končne rabe energije se je v Sloveniji med 2000 in 2006izboljševala s stopnjo 1,6% letno. Za vse štiri perspektivne bilance končne rabe jeznačilno nadaljevanje trenda oz. pospešitev trenda, energetska intenzivnost naj bi seod leta 2005 do 2020 zniževala med 2,2% in 2,8% letno oz. skupaj za 30-35%.Razlika med strategijama (REF in INT) je enaka kot razlika med scenarijem (+ in++) za 0,3 odstotne točke na letni ravni. Glede na projekcije za EU-27 se zaostanekv intenzivnosti dejansko znatno zniža le v scenariju (++), najbolj v INT strategiji -razlika do povprečja skupnosti ostaja: 35% v letu 2020 ter 22% v letu 2030.o Energetska intenzivnost oskrbe z energijo 4 . Pri Uravnoteženem scenariju jezmanjševanje energetske intenzivnosti zelo podobno kot pri energetski intenzivnostikončne energije, hitrost zmanjševanja pa je za nekaj desetink odstotnih točk večja(med 2,4% in 2,9% letno oz. 30 do 36% znižanje do leta 2020), kar kaže na hitrejšeizboljšanje energetske intenzivnosti tudi v transformacijah. V obdobju 2000-2006 seje intenzivnost primarne rabe energije izboljševala za 1,5% letno, kar je počasneje odizboljšav intenzivnosti končne rabe energije. V scenariju NEK2 se leta 2020 zdelovanjem nove nuklearne elektrarne občutno poveča skupna primarna energija, karpoveča energetsko intenzivnost, ki pa se nato po letu 2020 zmanjšuje za nekajdesetink odstotnih točk hitreje kot v uravnoteženem scenariju. Glede na projekcijeintenzivnosti za EU-27 se razkorak nekoliko zmanjša le v uravnoteženem scenarijupri (++) scenariju gospodarskega razvoja.Energetska intenzivnost primarne energije se znižuje hitreje kot intenzivnostkončne energije, kar kaže na povečanje učinkovitosti v transformacijah. Kljub4 Indikator se uvršča med strukturne indikatorje EU za spremljanje izvajanja Lizbonske strategije.23

občutnem zmanjšanju intenzivnosti pa v vseh analiziranih bilanca ostaja velikrazkorak med energetsko intenzivnostjo EU-27 in v Sloveniji.CILJI ZANESLJIVOSTI OSKRBEo Uvozna odvisnost Slovenije se v bilancah Uravnoteženega scenarija z vrednosti52,6% v letu 2005 postopno slabša in je med 54,1% in 58,1% leta 2020. V bilancahNEK2 scenarija se trend postopnega poslabšanja v letu 2020 obrne, kazalec seizboljša na med 38,3 in 42,5%, nato pa ponovno raste do leta 2030 (med 40% in46,5%). Uvozna odvisnost je nižja v bilancah z NEK2 scenarijem, kljub povečanjurabe primarne energije (nuklearno gorivo mednarodna statistika obravnava kotdomač viri energije). Ostaja praktično 100-odstotna odvisnost pri naftnih derivatih inzemeljskem plinu. Odvisnost pri električni energiji pa se s sedanjih 17% izboljša(upoštevanega 50% NEK, torej neskladno z mednarodno metodologijo). V REFstrategiji/Uravnoteženem scenariju doseže med 8% in 1%, v vseh drugih bilancah jepreviden izvoz električne energije.Uvozna odvisnost, ocenjena po mednarodnih metodologijah (jedrsko gorivo seupošteva kot domači vir) se v scenariju NEK izboljša, v Uravnoteženem scenarijupa poslabša. Uvozna odvisnost je največja, praktično 100-odstotna pri zemeljskemplinu in naftnih derivatih. V vseh bilancah se nekoliko poslabša uvozna odvisnostpri premogu in izboljša pri električni energiji.V vseh scenarijih je v celotnem obdobju izpolnjen cilj iz ReNEP o 75% pokritostirabe električne energije z domačo proizvodnjo.o V Uravnoteženem scenariju se zmogljivosti za proizvodnjo električne energijepovečajo do leta 2020 za okrog 2.290 MWe (oz. 75%), do leta 2030 pa za 3200 MWe.V scenariju NEK2 se zmogljivosti povečajo za 3000 MWe do leta 2020 (oz. za 99%glede na stanje 2005) oz. za 3650 do leta 2030. Novo zgrajenih zmogljivosti v temobdobju je še več, odštete so zaustavitve.Instalirana kapaciteta za proizvodnjo električne energije se do leta 2020 ustreznopoveča v vseh bilancah, v secnariju NEK2 občutno bolj, kar glede na trenutneprojekcije rabe električne energije ni ključno za zagotavljanje zanesljivostioskrbe, vendar jo pa izboljša.V obeh scenarijih pa ostaja veliko tveganje pri zanesljivosti oskrbe v obdobju doleta 2020 oz. izgradnje večjih novih proizvodnih enot. To tveganje učinkovitozmanjšujejo intenzivni ukrepi učinkovite rabe ter izgradnja enot razpršeneproizvodnje električne energije.24

PRIPOROČILA ZA IZBIRO BILANCEo Scenarij gospodarskega razvoja: aktualni trendi rasti BDP v letu 2006 in napovediza 2007 celo presegajo trende v projekcijah uporabljenih scenarijev, glede nanapovedi za leti 2008 in 2009 pa se trend umirja in znižuje pod stopnje rastiuporabljenih scenarijih. Ko je potrebna izbira samo energa scenarija, je glede nanapovedi o umirjanju gospodarske rasti v prihodnje, je vsaj za obdobje do leta 2020,ustreznejša izbira nižjega (+) scenarija.o Strategije učinkovite rabe energije in razpršebe proizvodnje energije: glede naobvezo o povečevanju energetske učinkovitosti, doseganju deleža OVE v končnienergiji ter zmanjševanju emisij CO 2 , je povečanje aktivnosti URE ključno zadoseganje ciljev. Izbira INT strategije edina omogoča približanje ciljem, zato je v tempogledu edina možna izbira (za doseganje ciljev bo potrebno aktivnosti še povečati,bolj kot so bile upoštevane v projekcijah). S tega stališča INT strategija predvidevaminimalni obseg aktivnosti, ki ga bo vsaka razvojna alternativa morala vključevati.o Scenarija oskrbe električne energije: v obeh scenarijih se bomo soočali s tveganjiglede zanesljivosti oskrbe z električno energijo, saj bo v kritičnih razmerah prizagotavljanju zanesljivosti Slovenija odvisna od uvoza oz. zakupa rezervnih kapacitetv tujini. Situacija se bo izboljšala šele z izgradnjo večjih proizvodnih objektov po letu2015 (TEŠ 6). Po letu 2020 oba scenarija oskrbe zagotavljata zahtevano zanesljivostpri pričakovanem razvoju rabe in razpršene proizvodnje električne energije. Vscenariju NEK2 so kazalci zanesljivosti še nekoliko boljši, občutno se zniža uvoznaodvisnost, glede emisij CO 2 pa v tej različici ne prinaša prednosti predUravnoteženim. Oba scenarija tako ostajata kot možni in primerni alternativi, glavnidejavnik za izbiro pa so predvsem možnosti prodaje oz. cene na regionalnem trgu zelektrično energijo.25

1 UvodPoročilo projekta »Dolgoročne energetske bilance Republike Slovenije za obdobje 2006-2026 je zaradi večje preglednosti razdeljeno v dva dela. V prvem delu poročila so prikazanaizhodišča uporabljena za pripravo dolgoročnih bilanc. Podrobneje je predstavljena analizazunanjih okoliščin, kot so mednarodne cene energije in razvoj trgov z energijo, scenarijigospodarskega razvoja Slovenije in pričakovanega tehnološkega razvoja ter ključne strateškeizbire, ki vključujejo glavne cilje in instrumente energetske politike. V drugem delu poročilaso podrobneje predstavljene predpostavke in modeli, ki so bili uporabljeni za pripravodolgoročnih bilanc ter rezultati z zaključki in priporočili ter prilogami. Oba dela poročilatvorita vsebinsko celoto izvedenega projekta, zato jih je za celovito razumevanje ininterpretacijo rezultatov dolgoročnih bilanc potrebno obravnavati skupaj.V revidirani verziji poročila 5 objavljamo tudi ocene bilanc glede izpolnjevanja ciljevenergetsko-podnebnega paketa EU, kot so predlagane za države članice v direktivah vobravnavi: Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije inOdločitve o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij TGP, da do leta 2020 izpolnijoobveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij TGP.1.1 Okvir in namen nalogeOsnova energetske politike Slovenije so tudi dolgoročne energetske bilance, ki jih sprejmevlada in napovedujejo skupno porabo energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo.Dolgoročna energetska bilanca mora biti sprejeta za obdobje 20 let in se obnavlja vsakih petlet.Zakaj nove dolgoročne energetske bilance? Zadnje dolgoročne energetske bilance so bilepripravljene za NEP in na podlagi statistično obdelanih podatkov za leto 2002. Po temobdobju so se v energetiki in zunanjem okolju, ki nanjo vpliva zgodile večje spremembe(uveljavitev trgov z energijo, dvig cen naftnih derivatov in električne energije in povečanjeekonomskih tveganj pri oskrbi z energijo, vstop Slovenije v EU, usmerjanje kohezijskihskladov v naloge trajnostne energetike idr.), poleg tega pa se načrti, predvideni v ReNEPizvajajo počasneje od predvidevanj (cilji glede obnove energetske infrastrukture,učinkovitosti rabe energije in zagotavljanja proizvodnje električne energije kvalificiranihproizvajalcev). Dodatne okoliščine so povezane z novimi iniciativami EU na področjuskupne energetske politike in pa integracije z energetskimi trgi JZ Balkana po letu 2007.Zaradi navedenega je potrebno zagotoviti nove planske osnove za naslednje cikle pripraveenergetske politike:5 Revidirana verzija je bila pripravljena s soglasjem naročnika na predlog izdelovalca študije.27

• priprave razvojnih načrtov dejavnosti;• preverjanja dolgoročne zanesljivosti, konkurenčnosti in okoljskih vplivov rabe inoskrbe v novih okoliščinah;• zagotavljanje izpolnjevanja mednarodnih obveznosti;• v podporo pripravi politike, ki izhaja iz Direktive 2006/32/ES o energetskihstoritvah – obveznost priprave Akcijskega načrt za energetsko učinkovitost in analizeopcij implementacije te direktive.Pravne podlage. Energetske bilance so sestavni del načrtovanja v energetiki in pripraveenergetske politike, ki jo podrobno opredeljuje Energetski zakon. Dolgoročna energetskabilanca mora biti sprejeta za obdobje 20 let in se obnavlja vsakih pet let. Obvezne sestavineenergetskih bilanc določa Energetski zakon (15. člen):• napoved porabe po posameznih vrstah energije z upoštevanjem ukrepov učinkoviterabe energije in načel trajnostnega razvoja;• način zadovoljevanja oskrbe s posameznimi vrstami energije, upoštevaje primarno(obnovljive in neobnovljive vire) in končno energijo;• ekološke obremenitve, ki izhajajo iz proizvodnje in rabe energije;• potreben nivo zalog in rezervnih kapacitet za doseganje načrtovanega nivojazanesljivosti oskrbe;• načini spodbujanja ekološko primernejših goriv.1.2 Ključni izzivi razvoja energetike v Sloveniji1.2.1 Energetska intenzivnostKljučni razvojni izziv slovenske energetike ostaja visoka energetska intenzivnost. Kazalecenergetske intenzivnosti meri porabo energije pri ustvarjanju enote produkta (dodanevrednosti) in kaže na to, kakšna je struktura in kako učinkovito gospodarstvo izrabljaenergijo. Energetska intenzivnost se v Sloveniji izboljšuje, napredek v zadnjem letu je boljšikot v večletnem obdobju. Energetska intenzivnost porabe primarne energije se je v obdobju2000 do 2005 letno v povprečju izboljšala za 0,6%, intenzivnost porabe končne energije pase je v istem obdobju izboljšala za 1,2% letno 6 . Slovenija še vedno zelo zaostaja zapovprečjem EU-25. Izboljšave pa so tudi prepočasne, saj bi ob upoštevanju sedanjih gibanjpotrebovali več kot 60 let za izenačitev z EU-15. To pa pomeni, da bo nujna tudi novadinamika v Sloveniji, da se doseže z EU primerljivo konkurenčnost.Sektorska slika kaže na dve kritični točki, kjer poraba energije narašča hitreje od rasti dodanevrednosti, to sta promet in industrija; obenem kaže tudi na pozitiven razvoj v široki rabi(gospodinjstva in storitvene dejavnosti). Poslabšanje energetske intenzivnosti leta 2005 so6 A. Urbančič, M. Česen, P. Lah et. al., Letni energetski pregled 2005, končno poročilo, IJS-DP-9467,Ljubljana, 2007.28

zabeležile tri najbolj intenzivne panoge predelovalne industrije, ki porabijo 60% energije,ustvarijo pa 28% dodane vrednosti glede na celotno predelovalno dejavnost. Industrijskapodjetja sicer vlagajo v izboljšave energetske učinkovitosti, vendar pa so leta 2005 za 7,1%večjo dodano vrednosti potrebovali za 7,9% več energije. Do strukturnih spremembgospodarstva, ki bi tudi lahko imele močan vpliv na izboljševanje energetske intenzivnosti, vSloveniji ne prihaja. Celo obratno, delež industrije v celotni dodani vrednosti se v zadnjihletih še povečuje, povečuje pa se tudi delež energije, ki jo porabi industrija v celotniporabljeni energiji. To so zelo specifični strukturni trendi, ki niso značilni za najrazvitejšedržave EU. Energetska intenzivnost slovenskega gospodarstva je gotovo dejavnik, zaradikaterega je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno od evropskega. Slabša energetskaintenzivnost pomeni tudi večji strošek za energijo na enoto dodane vrednosti.11%Sprememba kazalca [% /leto]10%9%8%7%6%5%4%3%2%1%0%-1%-2%-3%2004/03Povpr. 2005/00-0,6%-1,5%Energetskaintenzivnostprimar. rabe2,1%2,0%Končnaenergija naprebivalca10,5%2,0%Proizv. el. en.na prebivalca4,1%3,9%Rast porabe el.en.1,9%1,7%Delež el. en. vkončni porabien.Slika 1: Glavni kazalci energetike: spremembe v letu 2005 in letno v obdobju 2000-2005Energetska intenzivnost slovenske industrije znatno zaostaja za evropsko. V zadnjih desetihletih je industrijski sektor v EU-15 na ustvarjeno dodano vrednost porabil dva krat manjenergije kot slovenska industrija. Največji problem ni zaostanek temveč počasnozmanjševanje zaostankov glede energetske intenzivnosti v Sloveniji. Dinamika izboljševanjaenergetske intenzivnosti v EU se bo zaradi novih politik in ukrepov na ravni EU znatnopospešila. Sedanjo dinamiko izboljšav, ki je posledica strukturnih sprememb v EU,neodvisnih trendov (zamenjav tehnologij ipd.) in sedanjih politik (in je ocenjena naizboljšanje energetske intenzivnosti za 1,8% letno), naj bi Akcijski načrt s področja29

energetske učinkovitosti 7 z novimi ukrepi še dodatno pospešil (za dodatnih 1,5% izboljšanjaenergetske intenzivnosti na leto), k čemer bo prispevala tudi predvidena rast cen.Energetska intenzivnost [1000 toe/ mio EUR95]6005004003002001000555412377231 233 233 249 242 230 231 225 223 218148 136 133133125 1231995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004EU-25 EU-15 EU-10 SISlika 2: Energetska intenzivnost končne rabe energije v obdobju od 1995 do 2004Energetska intenzivnost porabe primarme energije[toe/mio EUR95]2000180016001400120010008006004002000EstoniaLithuaniaSlovakiaCzech RepublicLatviaPolandHungarySloveniaMaltaFinlandCyprusGreecePortugalSpainSwedenBelgiumUnited KingdomEU (25 countries)NetherlandsLuxembourgItalyEU (15 countries)FranceGermanyIrelandAustriaDenmarkSlika 3: Primerjava držav EU-25 glede energetske intenzivnosti l. 2004 in 19957 Energy Efficiency Action Plan, COM(2006)545.1995200430

Na področju energetske učinkovitosti Slovenijo torej najprej čaka izvedba predhodnosprejetih ukrepov, zlasti obveznosti po Direktivi 2006/32/ES o učinkovitosti končne rabeenergije in energetskih storitvah iz leta 2006, potem pa še izvedba ukrepov, po Akcijskemnačrtu energetske učinkovitosti 7 . Zato bo seveda v Sloveniji potreben precej večji napredekpri izboljševanju energetske učinkovitosti, saj sedaj spodbud za energetsko učinkovitost ni vobsegu, ki bi bil primerljiv z razvitimi državami v EU.1.2.2 Hitra rast porabe električne energijeMed vsemi energenti se v zadnjih letih najhitreje povečuje poraba električne energije.Specifična narava električne energije zahteva bolj načrten pristop kot pri drugih energentih.Struktura končne rabe električne energije pomembno segmentira trg z električno energijo invpliva na prihodke v dejavnosti.Rast porabe električne energije je še vedno zelo velika, kljub temu, da vsi kazalci o porabielektrične energije kažejo na njeno postopno umirjanje po letih skokovite rasti (v obdobju2000 – 2005 se je znižala rast na 3,7% na letno, v obdobju 2000 – 2004 je bila 4,5% naleto) 6 . Velika rast porabe električne energije je posledica visoke gospodarske rasti brezizboljšav energetske intenzivnosti in ker se ukrepi za učinkovito rabo električne energije neizvajajo v obsegu, predvidenem v ReNEP 8 . Že omenjena Direktiva 32/2006/ES zahteva oddržav z načrti ReNEP primerljive napore na področju učinkovite rabe energije.Podrobnejša slika rasti porabe električne energije v predelovalni industriji v razmerju do rastidodane vrednosti, kaže na trende, ki niso značilni za razvita gospodarstva. Gospodarska rastv panogi DJ, ki porabi 44% električne energije in prispeva 16% k dodani vrednostipredelovalne industrije, je 5%, rast porabe električne energije pa 9%, torej bistveno hitrejšaod rasti dodane vrednosti. V panogi DI je rast porabe električne energije 4%, rasti dodanevrednosti ni. Pri hitro rastočih panogah rast porabe električne energije zelo malo zaostaja zarastjo dodane vrednosti. V določenih panogah pa se intenzivnost porabe električne energijepovečuje (DL), medtem ko se hkrati intenzivnost porabe končne energije zmanjšuje. Naporabo energije bistveno vplivajo tudi cene električne energije in pariteta do drugih cenenergentov. Za industrijske odjemalce so se od leta 2000 do leta 2004 realno zmanjševale,leto 2005 pa je prvo leto, ko so se cene realno povečale. Za tarifne odjemalce (gospodinjstva)so se realne cene v obdobju 2000 – 2005 znižale. Primerjava s povprečjem EU-25 pokaže, daso cene v Sloveniji nižje. Za gospodinjske odjemalce so bile leta 2005 glede na povprečjeEU-25 cene nižje za 23%, glede na kupno moč pa so bile v Sloveniji cene višje za 5%. Zaindustrijske odjemalce so se leta 2005 cene približale povprečju EU-25 in so bile nižje le šeza 9%.8 Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, Ur. l. RS, 57/2004.31

Za načrti ReNEP bistveno zaostaja obseg spodbud namenjenih učinkoviti rabe energije(URE) in še te so pretežno usmerjene v spodbujanje učinkovite rabe toplote. Skupni obsegspodbud za URE je leta 2005 obsegal 1,46 mio €. S tem je bilo prihranjene za 22 GWhenergije. V ReNEP je bilo za spodbujanje investicij URE načrtovanih 44 mio € sredstevletno, realizacija je bila torej manj kot 4%. Izpolnjevanje Direktive o učinkoviti rabi končneenergije in energetskih storitvah bo zahtevalo za 468 GWh prihrankov letno (308 GWh brezupoštevanja prometa) od 2008 – 2016. Torej bo za izpolnjevanje ciljev po tej direktivipotrebno napore povečati za 14-krat.14.0007%Energetski sektor12.0006%10.0005%Promet[GWh]8.0006.0004%3%Letna rast [%]Ostala porabaGospodinstva4.0002.0002%1%Predelovalne dejavnosti ingradbeništvoLetna sprememba02000 2001 2002 2003 2004 20050%Vir: SURSSlika 4: Končna poraba električne energije 2000 – 2005Visoka rast električne energije se neugodno odraža zlasti na zadostnosti kapacitet za oskrbo zelektrično energijo. Združenje UCTE objavlja redna poročila za oceno zadostnostiproizvodnih in prenosnih zmogljivosti Stanje dobro ilustrirajo aktualne ocene zadostnostikapacitet. Združenje evropskih upravljavcev prenosnih omrežij (ETSO) je v napovedi zazimo 2006 – 2007 ugotovilo, da bi bile v Sloveniji obstoječe zmogljivosti nezadostne ob hujšihavariji v sistemu od drugega do petega tedna 2007 in bi bila v tem času zanesljivostobratovanja v Sloveniji odvisna od uvoza 12 . V celotnem januarju in februarju bi bili pri tipičnizimski porabi v Sloveniji zelo na kratkem z rezervnimi zmogljivostmi.32

20%Letna rast dodane vrednosti [%]15%DD DM10%DHDBDK5%DJDEDL0%DI-10% -5% DC0% 5% 10% 15% 20%DG-5%DN-10%DALetna rast porabe električne energije [%]Obarvani krogi: dodana vrednost 2005Modri obroči: letna poraba električne energije 2005Slika 5: Rast rabe električne energije in dodane vrednosti. Panoge, kjer je rast porabeelektrične energije hitrejša od rasti dodane vrednosti, se nahajajo v rdečem trikotniku6GW32,82,62,42,221,81,61,41,2148 50 52 2 4 6 8 10 12Teden: zima 2006 - 2007Proizvodne zmogljivostiv državiZanesljive razpoložljivezmogljivostiZanesljive razpoložljivezmogljivosti minussistemske storitveTedenska neto konicaTedenska neto konicavizrednihrazmerahSlika 6: Zadostnost kapacitet za proizvodnjo električne energije99 Winter outlook 2006 – 2007, ETSO, 2006.33

1.2.3 Izpolnjevanje mednarodnih obveznostiIzkoriščanje OVE je pomembno iz več razlogov: za obvladovanje odvisnosti od uvoza goriv,preprečevanje podnebnih sprememb ter ustvarjanje novih delovnih mest. Na tem področjuso politični cilji natančno opredeljeni in izhajajo iz mednarodne obveznosti po pogodbi opristopu Slovenije k EU oz. po Direktivi 2001/77/ES, kjer je cilj povečanje deleža električneenergije, pridobljene iz obnovljivih virov energije glede na bruto porabo električne energijena 33,6% do leta 2010. Ta cilj povzema tudi ReNEP.Delež električne energije, pridobljene v Sloveniji iz obnovljivih virov energije, se znižuje.Leta 2005 je bil dosežen le 24,1% delež, torej je Slovenija oddaljena še za 7,5 odstotne točkeod cilja 33,6%. Razlogov je več: proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov se vSloveniji povečuje zelo počasi. Doseganje zastavljenega cilja dodatno otežuje dejstvo, da jeproizvodnja hidroelektrarn, ki v Sloveniji prevladujejo, zelo odvisna od padavin. Še večjiproblem pri doseganju zastavljenega cilja predstavlja hitra rast porabe električne energije vzadnjih letih, s povprečno letno rastjo skoraj 4%, znatno presega 1,7% letno rast proizvodnjeelektrične energije iz obnovljivih virov energije.Delež [%]40%35%30%25%20%15%10%5%140130120110100908070Indeks0%602000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010HE nad 10 MWMHE do 10 MWTrdna biomasaBioplinCilj SLO po Direktivi 2001/77/ESIndeks rasti proizv. el. en. iz OVEIndeks rasti bruto porabe el. en.Slika 7: Delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v bruto porabielektrične energije in cilj SlovenijePo prvih podatkih iz evidenc emisij TGP so se skupne emisije TGP tudi v letu 2005 glede naleto 2004 povečale za 0,6% oz. za 123 ktCO 2 ekv., kar Slovenijo oddaljuje od sprejetihkjotskih ciljev. Količinsko so k povečanju največ prispevale emisije iz zgorevanja goriv, kipredstavljajo 81% delež vseh emisij in so se povečale kar za 1,9% oz. za 305 ktCO 2 ekv.34

Najbolj zaskrbljujoča je hitra rast emisij v prometu (6,6% oz. 283 ktCO 2 ekv.), še vedno pa sepovečujejo tudi emisije v energetskem sektorju (1,1% oz. 72 ktCO 2 ekv.).Emisije TGP [mio t CO 2 ekv] .20,520,019,519,018,518,017,517,01985 1990 1995 2000 2005 2010 2015Dosedanji potekKjotski ciljLinearna pot h kjotskemu ciljuKjotski cilj z upoštevanimi ponoriSlika 8: Emisije toplogrednih plinov v SlovenijiPoleg emisij toplogrednih plinov, ki jih države omejujejo skladno z mednarodnimdogovorom iz Kjota, so cilji Slovenije glede emisij SO 2 in NO x določeni v Protokolu ozmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji o onesnaževanjuzraka na velike razdalje preko meja, ki ga je Slovenija ratificirala leta 2004 ter v Uredbi onacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka oz. Direktivo 2001/81/ES.Cilji so določeni kot emisije na nacionalnem nivoju za leto 2010 in kasneje in so sledeči:emisije SO 2 v višini 27 kt in emisije NO x v višini 45 kt. Uredba in Protokol od Slovenijezahtevata tudi pripravo progama zmanjševanja emisij SO 2 in NO x ,.Pri doseganju ciljnih emisij žveplovega dioksida je Slovenija na dobri poti, medtem ko bo zadoseganje cilja glede emisij NO x , potrebno izvesti številne ukrepe, med katerimi sonajpomembnejši: uvajanje novih vozil, ki izpolnjujejo strožje emisijske standarde EURO,izvedba primarnih in sekundarnih ukrepov na velikih kurilnih napravah zaradi zaostritvezakonodaje ter prilagajanja najboljšim razpoložljivim tehnikam, prilagoditev industrijenajboljšim razpoložljivim tehnikam ter izvajanje ukrepov operativnega programazmanjševanja emisij TGP.35

PrometPredelovalne dej. in gradb.Cilj NEC uredba 2010Oskrba z energijoDruga področja807060Emisije NOx [kt]504030201001990 1995 2000 2001 2002 2003 2004letoSlika 9: Emisije dušikovih oksidov v Sloveniji36

2 Metodologija in modeli2.1 Celovito načrtovanje energetikeCelovito načrtovanje v energetiki je princip analize, ki enakovredna obravnava razvojneopcije učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter oskrbe z energijo. Energetski zakontako obravnavo zahteva, 9. čl. določa med nalogami energetske politike zagotavljanjeprednosti učinkoviti rabi energije in izkoriščanju obnovljivih virov energije pred oskrbo izneobnovljivih virov energijeOrodja, modeli in metodologija je bila razvita v okviru sklopa projektov financiranih izsredstev tehnične pomoči EU PHARE, raziskovalnih projektov MŠZŠ in sredstev MG.Uporabljena je bila v vrsti predhodnih študij.2.2 ModeliOsrednje orodje predstavlja referenčni energetsko ekološki model imenovan REES-SLO,izdelan v okolju MESAP. Nabor modelov, ki se uporabljajo integrirano, vključuje polegosnovnega modela REES-SLO podrobnejše simulacijske oz. optimizacijske modeleposameznih segmentov energetskega sistema. Modeli so štirje:• MESAP REES-SLO: osnovni model referenčnega energetskega sistema za izračunenergetskih bilanc, emisij in stroškov rabe in oskrbe z energijo v Sloveniji;• PET-SLO: model za oceno tržnega prodora energetsko varčnih tehnologij končnerabe;• ELAM-SLO: model simulacije diagrama obremenitve elektroenergetskega sistema;• ELMAS: Izračun bilance proizvodnje električne energije v razmerah prostega trga;2.2.1 Referenčni energetsko ekološki model REES-SLOTehnološko orientiran model REES-SLO, je bil razvit v okolju MESAP 10 , v obliki linearnegamrežnega modela procesov in povezav (referenčni energetski sistem), kar omogočakonsistentno modeliranje porabe energije na podlagi potreb po energetskih storitvah, tervzporedni izračun emisij, stroškov in ostalih vplivnih pojavov, kar shematsko prikazuje Slika11. Logičen procesno-tehnološki model omogoča simulacijo in evaluacijo predvidenihinstrumentov in njihovih vplivov, ko so nabori instrumentov povezani v strategijah.Računski model s pregledno modelsko predstavijo preprečuje večkratno ali nepovezano10 Programsko okolje je bilo izdelano na Univerzi v Stuttgartu, sedaj pa ga komercialno trži podjetjeSeven2one informationsysteme (http://www.seven2one.de).37

upoštevanje učinkov ter postavlja okvir za dosleden in izenačen pristop k identifikacijiinstrumentov, ukrepov in končnih učinkov v različnih sektorjih ter pod-sektorjih. Konceptprocesno-tehnološkega modeliranja na primeru kotlov v industriji prikazuje Slika 12.STRATEGIJE- davki- spodbude- lastniške odločitve-standardi-predpisi-drugoPET-SLOanaliza prodoraenergetsko varčnih tehnologijREES - SLO /MESAPreferenčni energetski sistemstroški, emisije, energijaPRIMERJAVASTRATEGIJSCENARIJI- mednarodne cene goriv- cene el. energije (regionalno)- gospodarska rast- sektorski vplivni faktorjiAnalizadiagramaodjemaModel cenelektričneenergijeELMASProizvodnja el. energije na trgu,optimiranje zmogljivostiIndikatorji- ekonomski-okoljski- zanesljivosti oskrbeSlika 10: Integrirani modeli za analizo energetskih strategijOSKRBARABAPrimarnaENERGIJAKončnaIndustrijaGospodinjstvaCentralnisistemLokalnisistemiTransportStoritveEnerg.storitveSTROŠKIOstale dejavn.EMISIJESlika 11: Shematski prikaz koncepta izračuna in sektorske strukture modela REES-SLO38

TR I Hidroen.FE Hidroen.FE I ParaTR I GorivaFE I GorivaGORIVOKONČNA ENERGIJA KORIŠČENA ENERGIJA PROIZVOD VREDNOSTIndustrijskeKPTEIndustrijskehidro el.IND ElektrikaIND Nizkotemp. topl.Distr. elekt.(ind.)Distr. topl.(ind.)FE I ElektrikaFE I Daljinska toplotaDistribucijatoploteDistribucijaplinaIPE ElektrikaIPE ElektrikaIPE Nizkotemp. toplotaIPE Procesna toplotaEnergijskaintenzivnostIzkoristek[TJ/1,TJ/kt]Izkoristek4 11 S,I1716KotliElektroliza25DeležaluminijaKOTLIIzkoristekEmis. faktorStandardnatehnologijaIzboljšanatehnologijaSTROŠKITržni deležTOPLOTAEMISIJE3(CO 2 , SO 2 , NO X )DistribucijaelektrikeElektričneobločne pečiferozlitineElektričneobločne pečijekloElektro -motorjiEl. procesi& napraveToplotniprocesiNe energet.rabaS,I2615Ogrevanje 13prostorov153S,IFizični proizvod[1, kt]Dodana vrednostFaktor[mioSIT/1, mioSIT/kt]Tržnovrednotenje1613Slika 12: Prikaz koncepta referenčnega energetskega sistema in modeliranja ukrepov nakotlih v predelovalni industriji2.3 Simulacija trga z električno energijoPri optimizaciji oskrbe z električno energijo na prenosnem omrežju se uporablja tudi modelELMAS (ELectricity MArket Simulator), ki je namenjen izračunu gibanja cene na trgu zelektrično energijo. Izračun temelji na modelu proizvodnih zmogljivosti, sosednjih trgov terizenačevanja ponudbe in povpraševanja ob upoštevanju tehničnih pogojev in parametrov.Model je bil v celoti teoretično zasnovan na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za elektrotehniko,kjer ga glede na aktualne potrebe tudi dopolnjujejo in razvijajo. Vsebuje preizkušenesimulacijske algoritme in podatke, vključno z vgrajenimi rezultati podrobne analizehidrologije ter modeliranja cen na sosednjih trgih za optimizacijo obsega uvoza in izvozaelektrične energije.39

2.3.1 Izmenjava podatkov med modeli MESAP REES-SLO inELMASModela MESAP REES-SLO in ELMAS sta povezana s skupnimi predpostavkami in zizmenjavo vhodno/izhodnih podatkov.Skupne predpostavke:• cene uvožene električne energije (tržna cena na širšem območju trgovanja oz. nasosednjih regoinalnih trgih) na trgu električne energije v Sloveniji in sicer njihovaurna dinamika. Ta cena vliva na možnost plasmaja uvožene energije in električne energijeslovenskih proizvodnih podjetij na trgu v Sloveniji ali na sosednjih trgih. Projekcije teh cen sopripravljene na predpostavkah o delovanju trgov z električno energijo, ocenidolgoročnih mejnih stroškov, porazdelitvi stroškov za nasedle investicije,razpoložljivosti proizvodnih kapacitet in obsega porabe. Zaradi velikih negotovostibo ta parameter obdelan scenarijsko v dveh različicah;• podatek o razpoložljivosti prenosnih kapacitet za izvoz in uvoz električne energije insicer urna dinamika in glede na različne prenosne poti. Parameter bo pripravljen naosnovi ocen sedanjih razmer in predpostavljenem razvoju prenosnega omrežja;• projekcije cen goriv. Ocene bodo pripravljene na osnovi pričakovanih gibanj cen namednarodnih trgih, predpostavk o obdavčitvah po strategijah in drugih elementovcene v Sloveniji (prenos, idr.);• diskontna stopnja.Rezultat MESAP REES-SLO:• letna poraba električne energije na prenosnem omrežju (2005-2030) in njena urnadinamika (v baznem letu). Obseg porabe vpliva tudi na potrebe po sistemskih storitvah oz.rezervni moči ali preverjanju stopnje zanesljivosti napajanja porabe.Rezultat modela »ELMAS« oz. dodatnih izračunov ekonomskih in finančnih kazalcevprojektov in poslovanja družb za oskrbo z električno energijo so predvsem naslednjiparametri.Po enotah: poraba goriv; proizvodnja električne energije; stroški za gorivo; drugi variabilnistroški; fiksni stroški – amortizacija in O&M fiksni stroški; prihodek; višina investicij;ekološki parametri (okoljske naložbe in njihovi učinki: stopnje čiščenja idr.).Za celotni sistem: urna dinamiko proizvodnje, posebej za HE, TE, NE; letna količina uvoza;urna dinamiko uvoza in izvoza; strošek za uvoženo električno energijo; letna količina izvoza;prihodek od izvožene električne energije.40

3 Analiza zunanjih okoliščin3.1 Cene na mednarodnih tržiščih z energijo3.1.1 Mednarodna tržišča z gorivi in globalni scenariji razvojaZa oskrbo z energijo v Sloveniji je odločilno dogajanje na zunanjih energetskih trgih, prvič,ker je Slovenija za več kot polovico primarne energije odvisna od uvoza, in drugič, ker jevpeta v notranji trg EU z energijo in tudi druge energetske trge, na katerih nastopajo tudidomači proizvajalci, na primer proizvajalci električne energije. Ne glede na to, da se znatendel dobav realizira s srednje- in dolgoročnimi pogodbami, bodo dobavne cene vezane natržne cene, zlasti če opazujemo dolgoročno obdobje (do leta 2026).Kompleksnost dogajanj v svetovni energetiki, ponudbi, povpraševanju, cenah in ne nazadnjeenergetskih in okoljskih (zlasti klimatski) politikah skuša zajeti poročilo Mednarodne agencijeza energijo (IEA, Pariz). To je specializirana agencija OECD 11 , ustanovljena leta 1974, dasodeluje pri odzivu ustanoviteljic na tedanjo energetsko krizo. Energetske in okoljskerazmere, v katerih je danes svet, so enako, če ne bolj zahtevne od takratnih. V poročilu zaleto 2006 (World Energy Outlook – Svetovne energetske perspektive) 12 je agencija polegReferenčnega scenarija, to je scenarija »poslovanja kot običajno«, pripravila tudi Alternativniscenarij 13 . V alternativnem scenariju predvideva odločne ukrepe vlad sveta, s tem, da sonajbolj vplivne razvite države članice OECD (skupina G8 14 ) in nekatere hitro rastoče države,kot predvsem Kitajska in Indija. Analiza IEA kaže, da bi z odločno akcijo bilo možnozaustaviti naraščanje porabe nafte v državah OECD do leta 2015. Potrebne bi bile povečaneinvesticije v učinkovito rabo, alternativne vire in jedrsko energijo, vendar bi bil celotni učinektudi gospodarsko ugoden. Levji delež zmanjšanja (80%) emisij CO 2 je pričakovan zaradiučinkovitejše rabe energije, ostalo pa zaradi nadomeščanja virov z manj ogljičnimi(zamenjava premoga in tekočih goriv s plinom), oziroma z brezogljičnimi 15 viri. Povečaneinvesticije pa bi se obrestovale, saj bi bil celotni učinek ugoden za gospodarski razvoj.11 Organisation for Economic Co-operation and Development.12 World Energy Outlook 2006, IEA (OECD), Pariz, objavljeno 7. novembra 2006.13 V poročilu WEO 2003 je IEA predložila alternativni scenarija samo za območje OECD, v WEO 2004 inWEO 2005 pa tudi globalni alternativni scenarij.14 G8 sedaj sestavlja 7 najmočnejših zahodnih držav (G7) in Rusija (ni članica OECD); EU nastopa s skupnimpredstavništvom. Vrh G7/G8 se je v juliju 2006 v St. Petersburgu (RU) izrekel za nadaljevanje akcij napodročju klimatskih sprememb, kot jih je najprej napovedal vrh G8 (brez Rusije) leta 2005 (Gleaneagles,GB). Z Akcijskim načrtom G8 iz St. Petersburga, ki se bolj ozira na razvoj pridobivanja fosilnih goriv, jevrh ponudil nekoliko protislovno sporočilo.15 V Alternativnem scenariju IEA je predvideno hitrejše povečevanje proizvodnje jedrske energije, ki naj biprispevala leta 2030 1,1 mrdtoe namesto 0,9 mrdtoe v Referenčnem scenariju. V obeh primerih je deležjedrske energije v primarni energiji skromen, v Alternativnem (leta 2030) 7%, v Referenčnem pa le 5%.Vloga jedrske energije je v statističnih prikazih predimenzionirana, ker se preračuna iz proizvedeneelektrične energije z izkoristkom 0,3. Učinek številčno precej manjšega prispevka hidro energije (0,42mrdtoe, 2030 Alternativni scenarij) kar izhaja neposredno iz predvidene proizvodnje hidro-električne41

Po Referenčnem scenariju naj bi celotna svetovna poraba primarne energije od sedanjih(2004) 11,2 milijarde ton naftnega ekvivalenta (mrdtoe) narasla do leta 2030 za 52%, na 17,1mrdtoe. V Alternativnem scenariju bi bilo povečanje skromnejše, za 37% na 15,4 mrdtoeoziroma letno za 1,2%.Alternativni scenarij je IEA pripravila delno po naročilu vrha G8 v Gleaneaglesu (GB) 16 .IEA naj bi »svetovala o alternativnih energetskih scenarijih in strategijah, ki bi imeli za ciljčisto, inteligentno in konkurenčno energetsko prihodnost«. Upoštevani so ukrepi, ki o njihvlade že razpravljajo na vladni ravni. Emisije CO 2 povezane z energijo bi bile vAlternativnem scenariju leta 2030 za 16% nižje. V državah OECD bi se emisije stabiliziraleokoli leta 2015 in nato rahlo upadale, še naprej pa bi rasle v državah v razvoju. Skupno bi doleta 2030 emisije CO 2 narasle v primerjavi z letom 2004 na 34 Gt oziroma za 31%, vReferenčnem scenariju pa za 6 Gt več, to je na okoli 40 Gt oziroma za 53%. Ker Alternativniscenarij še vedno ne zagotavlja zadostnega znižanja emisij, so predvideli še strožji scenarij, kipa se vsaj za bližnjo prihodnost ne zdi verjeten.Alternativni scenarij bi razen zmanjšanja klimatskih sprememb olajšal tudi napete energetsketrge. Porabniki naj bi v obdobju 2004-2030 porabili 2.400 milijard dolarjev več za investicijev zmanjšanje porabe energije 17 . V celoti pa bi bila bilanca pozitivna, saj bi bilo na stranioskrbe potrebno za 3.000 milijard dolarjev manj investicij. Povečanje investicij odjemalcev bise bogato poplačalo z zmanjšanjem računov za energijo: prihrankov bi naj bilo za 8.100milijard dolarjev, torej bi se vsak dolar vložen za učinkovitejšo rabo energije povrnil kar 3,4-kratno.Evropska unija je pripravila Akcijski načrt za učinkovito rabo energije, ki je bil obravnavanna vrhu v Lahtiju (FI) oktobra 2006 18 in načelno sprejet. S tem akcijskim načrtom se EUodločno opredeljuje za scenarij, ki ustreza ali presega Alternativni scenarij IEA.Novi ukrepi za hitrejše energetske izboljšave v EU bodo že do leta 2020 prispevali dodatnih20% k oskrbi z energijo (Slika 13). Od sedanjih 1.750 milijonov ton naftnega ekvivalenta (Mtn.e.) letno naj bi se poraba primarne energije zmanjšala na okoli 1.500 Mt n.e. Izračun izhajaiz zaostajanja porabe primarne energije za rastjo družbenega proizvoda. Presežena jemiselnost, da mora poraba energije rasti vzporedno z družbenim proizvodom. Še večjazmota je, če bi gospodarsko rast skušali pospešiti z obilno in ceneno energijo, ki je ni. Pravispodbujevalec je danes edino znanje.Če bi v EU poraba primarne energije naraščala z družbenim proizvodom, po 2,3% letni rasti,bi leta 2020 potrebovali 2.460 milijonov ton naftnega ekvivalenta. Avtonomne strukturne intehnološke spremembe prispevajo znižanje rasti za 1,55 odstotne točke, na 0,85% letno. Trienergije je izdatnejši od navedenih 1,1 mrd toe jedrske energije, ki izhaja iz predvidene proizvodnje0,33 mrd toe električne energije.16 Po sklepu G8 iz leta 2005 (www.iea.org/g8/g8summits.htm ), Gleneagles Communiqué, str. 3.17 WEO 2006, str 193.18 DG Energy & Transport: Communication: Action Plan for Energy Efficiency: Realising the PotentialCOM(2006)545 final (19 Oct 2006).42

zagozde ukrepov za učinkovito rabo energije bodo porabo ukrotile na sprejemljivo raven: žeuveljavljeni ukrepi po Direktivi 2006/32/ES (rumeno), novi ukrepi Direktive, in dodatniukrepi, ki jih predlaga letošnji Akcijski načrt.Slika 13: Predvideni učinki Akcijskega načrta za povečanje energetske učinkovitostiEU se sicer opredeljuje za intenzivne ukrepe za učinkovitejšo rabo energije in v svetovnipolitiki nastopa kot zagovornik boja proti klimatskim spremembam in za zmanjšanje porabeenergije. Vendar pa svetovno soglasje, še manj pa akcijska usklajenost, še zdaleč ni dosežena.Referenčni in Alternativni scenarij sta v svetovnem merilu enako verjetna. Precejšnja je tudiverjetnost uresničitve podvariante Referenčnega scenarija – Zakasnele investicije vproizvodnjo nafte (glej spodaj). Po tej varianti bi bila poraba nafte zaradi omejeneproizvodnje nižja, precej pa bi se zlasti ob koncu obdobja povečale cene nafte in z njimipovezane cene plina in drugih goriv. Skupno bi za odjemalce trše tržne razmere prispevale kzmanjšanju porabe vseh fosilnih goriv.3.1.2 Svetovni trg z naftoNafta kljub zmanjševanju možnosti za povečevanje proizvodnje 19 ostaja svetovnoreferenčno gorivo. Po predvidevanjih IEA v WEO06 naj bi se svetovna proizvodnja od leta19 Vse kaže da Hubbertova teorija o »naftnem vrhu«, to je o nujnem zmanjševanju proizvodnje nafte še dalečpred izčrpanjem vseh zalog, dobro opisuje realna pričakovanja o proizvodnji nafte (kot iztočnico glej:http://en.wikipedia.org/wiki/Hubberts_peak ali http://www.peakoil.com/ ). Leta 1956 je geofizik J. K.Hubbert na osnovi te teorije napovedal, da bo nujno črpanje »konvencionalne nafte« v svetu pričelo upadati»čez približno 50 let«. Njegove napovedi o vrhu proizvodnje v ZDA (spodnjih 48 držav) so se uresničileleta 1971: od takrat črpanje upada, dokaj natančno po zvončasti krivulji.43

2004 do leta 2030 povečala za 43% (od 3,9 milijarde ton letno na 5,6 milijarde ton) oziroma1,3% letno v Referenčnem scenariju. Povečevanje naj bi bilo nekoliko večje v začetkuobdobje, nato pa bi se zmanjševalo. IEA ocenjuje, da je tolikšno povečevanje možno, pritem pa naj bi levji delež imeli največji proizvajalci. Delež držav OPEC naj bi se zvišal od40% na 42% leta 2015 in kar 48% leta 2030. Še vedno naj bi prevladovali konvencionalni virinafte, vendar naj bi naraščal tudi delež nekonvencionalnih virov. Med temi je največjipredvideni vir proizvodnja iz naftnih peskov v Kanadi. Sedanja dobava nafte ustreza 84milijonom sodčkov na dan (mb/d), od tega iz kanadskih peskov okoli 1 mb/d, leta 2030 panaj bi kanadski peski dali 5 mb/d oziroma 4,3% celotne proizvodnje nafte. Povečeval naj bise tudi delež tekočih goriv pridelanih iz plina.Če bi prišlo do zakasnitev investiranja (IEA – Reference Scenario - Deferred InvestmentCase), se slika svetovne oskrbe z nafto spremeni. Do zmanjšanja investicij lahko pride izrazličnih vzrokov, bolj verjetno političnih in strateških kot gospodarskih. Z naftonajbogatejše države se lahko odločijo, da bodo počasneje povečevale proizvodnjo in s temodložile izčrpanje zalog. V primeru, ki ga ocenjuje IEA, bi se cene nafte povečale, poraba pazmanjšala. Ob izhodiščni predpostavki, da je vir zmanjšanja dobav OPEC, bi se dobave izdrugih območij, spodbujene z višjo ceno, nekoliko povečale. Celotno zmanjšanje dobav leta2030 naj bi bilo okoli 6%.Večji učinek na povpraševanje po nafti oziroma tekočih gorivih bi naj imele strategije,predpostavljene v Alternativnem scenariju IEA. Proizvodnja in poraba nafte naj bi sepovečala za nekoliko skromnejših 28% (na 5 milijard ton letno) oziroma po stopnji 0,9%letno, oziroma naj bi bila v končnem letu 2030 nižja za 11% kot v Referenčnem scenariju.3.1.3 Mednarodni trg za premogZa premog obstoji svetovni trg, z dobavami po morju. V Sloveniji se uporablja premog izIndonezije, ki ima posebne kakovostne značilnosti. Zaradi velikih zalog in razvite ponudbepremoga so cene premoga standardne kakovosti (steam coal) bolj stabilne kot cene nafte. Nadruge cene energije vpliva posredno, med drugim tudi kot stabilizacijski dejavnik ceneelektrične energije, saj se večina električne energije v Evropi še proizvaja s kurjenjempremoga. Na končno ceno uvoženega premoga znatno prispevajo stroški notranjegatransporta, ker gre za sorazmerno majhne količine.V zadnjih letih je prišlo tudi na mednarodnem trgu premoga do povišanja cen. Tegapovišanja ne moremo pripisati pohajanju zalog, kot pri nafti, ampak nenadnemu povečanjupovpraševanja, zaradi katerega so tako premogovniki kot tudi ladjarji lahko zahtevali višjaplačila. Zaradi večje razpršenosti nahajališč premoga in ponudnikov na svetovnem trgu, tudiv ladjarstvu, lahko pričakujemo, da dobave premoga z mednarodnega trga ne bodovprašljive, razen možnih nihanj cen skladno s konjunkturnimi in investicijskimi ciklusi.44

3.1.4 Mednarodni trgi za zemeljski plinZa zemeljski plin, ki se dobavlja po plinovodih je za Slovenijo relevanten širši evropski trg,pri čemer so najkonkurenčnejši viri Severno morje (Norveška V. Britanija, Danska,Nizozemska), Severna Afrika (Alžirija, Libija, Egipt) in Rusija, perspektivno pa sopredvidene tudi dobave iz bližnje in srednje Azije. Utekočinjeni naravni plin (LNG), ki pa jedobavljiv tudi iz bolj oddaljenih virov (Nigerija, Trinidad) je pri sedanjih cenah povsemkonkurenčen, tako, da je možnih virov dobav še več. Zemeljski plin se še vedno dobavljapretežno na osnovi dolgoročnih bilateralnih pogodb oziroma svežnjev pogodb za gorivo intransport na posameznih odsekih plinovodov.Zaloge zemeljskega plina so bistveno manj izčrpane kot zaloge nafte. Glede na celotnesvetovne zaloge v naslednjih desetletjih ne bo prišlo do takih razmer kot pri nafti. Zaradinekoliko večje razpršenosti plinskih zalog je tudi manj verjetno, da bo dobave plinaobvladovala posamezna država ali kartel, kot v primeru OPEC. Pri plinu pa so, drugače kotpri nafti, pomembne lokacije virov in možnosti povezave s porabniki po plinovodih ali zutekočinjanjem. Utekočinjeni zemeljski plin (UZP) je blago, s katerim je možno globalnotrgovanje, z dvema omejitvama: (1) vir zemeljskega plina mora biti dovolj velik, da omogočapostavitev naprave za utekočinjanje, in (2) ladjarski stroški so znatno večji kot pri nafti. Nizanemarljiv niti strošek ponovnega uplinjanja.Evropa je glede dobav zemeljskega plina v ugodnejši geo-strateški legi kot ZDA in zlastiJaponska. Dvorezno pri tem je, da so največje svetovne zaloge v Rusiji, ki je doslej dobavljalaveliko večino uvoženega plina v Zahodno Evropo (če štejemo norveške dobave kot interneevropske dobave). En vir in pretežno enosmerna dobava (čez Ukrajino 20 ) povzročanelagodje glede zanesljivosti oskrbe. V gradnji, ali pa celo že v obratovanju, so noviplinovodi, iz tradicionalnih smeri, vendar po novih trasah (Rusija-Turčija-Grčija; Alžirija-Italija, Alžirija-Španija). Nekaj nadaljnjih projektov pomembnih za oskrbo s plinom v našiokolici je tik pred izgradnjo: plinovod Nabucco, iz smeri Iran čez Turčijo in vzhodni Balkanter Madžarsko do Dunaja. Napovedanih je tudi veliko plinskih terminalov, več kot jih bopotrebnih. Tako je v Italiji v obravnavi 10 projektov, ocenjeno je pa, da v tej fazi zadostujejotrije. V obravnavi je tudi plinski terminal na otoku Krku (HR), ki bo namenjen domačioskrbi Hrvaške in trgom na Zahodnem Balkanu in Srednji Evropi (predvidena povezava vsmeri Krk-Dunaj).Kapacitete plinovodov in število dobaviteljev v Evropi pa je že tolikšno, da bo v doglednemčasu nastalo evropsko tržišče z možnostjo različnih dobavnih opcij, vključno s trenutnimi(spot) nakupi, podobno kot deluje v Severni Ameriki in v Veliki Britaniji. Borza za zemeljskiplin že deluje za plin na obeh konceh interkonektorja Bacton (VB) -Zeebrugge (Belgija), boljodprto trgovanje pa se je pričelo tudi v Nemčiji. Vsaj v obdobju do leta 2010 lahkopričakujemo bolj prožno trgovanje tudi v naši bližini. Kandidati za tržna vozlišča (hub) soBaumgarten (blizu Dunaja) za dobave z Vzhoda in padska nižina kot področje z velikim20 V zimi 2005/2006 je že prišlo do kratkotrajne omejitve dobav zaradi sporov med Rusijo (Gazpromom) inUkrajino. Ta prekinitev dobav ni povzročila izpada oskrbe porabnikov, je pa bila resno opozorilo.45

odjemom na katerem se srečujejo vsi evropski viri (plinovodi s Severa, Rusije in S. Afrike, inLNG s terminalov v Italiji).Po pričakovanjih bo okoli leta 2010 izgrajeno dovolj plinske infrastrukture, da se bo bistvenozmanjšala enostranska odvisnost od Rusije in nadomestilo upadanje domače evropskeproizvodnje plina.Ker gre za velike finančne in tudi strateške podvige je potrebno sodelovanje vseh držav EUv podporo realizaciji ključnih plinskih infrastrukturnih projektov, zlasti plinovodov kot jeNabucco.3.1.5 Pričakovani razvoj cen nafte, zemeljskega plina in premogaEnergetski trgi so razgibani, kar posebno velja za naftni trg,. Opazna nihanja cene naftepovzročajo težave napovedovalcem, ki kljub morebitnim analitičnim napovedim težkozagovarjajo dolgoročne napovedi, ki nasprotujejo trenutnemu stanju na trgu. Tako so v letu1998 imeli težave z zagovarjanjem dolgoročne cene "okoli 20 US$/sodček" spričo tržnihcen, ki so padle celo na 12 US$/sodček, v letih od 2000 do 2003 so s težavo vztrajali prinapovedih o ceni med 20 in 30 US$/sodček saj se je cena pogosto dvignila nad30 US$/sodček. Danes, po tem, ko se je cena dve leti gibala med 50 in 70 US$/sodček jevprašljivo zagovarjati kaj nižjo ceno.V takih okoliščinah je dobrodošla avtoriteta Mednarodne agencije za energijo (IEA), ki jenovembra 2006 objavila predpostavke o gibanju cen fosilnih goriv za obdobje do leta 2030 21 .Napoved, bolje predpostavka, je enaka za Referenčni in Alternativni scenarij, ker naj bise nekateri nasprotujoči mehanizmi približno kompenzirali. Predpostavke so podane vtabelah: Tabela 1: po stalni vrednosti dolarja v letu 2005; Tabela 2: po tekoči vrednostidolarja (predpostavljena inflacija 2,3% letno) in Tabela 3: po stalni vrednosti dolarja v letu2005, preračunano v ceno na gigajoule (GJ).Tabela 1: Predpostavljene cene fosilnih goriv, po stalnih cenahcene v US$ na enoto enota 2000 2005 2010 2015 2030Po realnih cenah 2005IEA uvozne cene nafte sod 31,38 50,62 51,50 47,80 55,00Zemeljski plinUvoz v ZDA Mbtu 4,34 6,55 6,67 6,06 6,92Uvoz v Evropo Mbtu 3,16 5,78 5,94 5,55 6,53Uvoz na Japonsko Mbtu 5,30 6,07 6,62 6,04 6,89Premog za elektrarne, uvoz OECD tona 37,51 62,45 55,00 55,80 60,00Vir: IEA, WEO 200621 IEA World Energy Outlook, IEA (OECD), Pariz, 7. november 2006.46

Tabela 2: Predpostavljene cene fosilnih goriv, po tekočih cenah*cene v US$ na enoto Enota 2000 2005 2010 2015 2030Po tekočih cenahIEA uvozne cene nafte sod 28,00 50,62 57,79 60,16 97,30Zemeljski plinuvoz v ZDA Mbtu 3,87 6,55 7,49 7,62 12,24uvoz v Evropo Mbtu 2,82 5,78 6,66 6,98 11,55uvoz na Japonsko Mbtu 4,73 6,07 7,43 7,59 12,18Premog za elektrarne, uvoz OECD tona 33,47 62,45 61,74 70,19 106,14Vir: IEA, WEO 2006. * Predpostavljena inflacija po letu 2006 je 2,3% letno.Tabela 3: Predpostavljene cene fosilnih goriv, po stalnih cenah (v $/GJ)cene v US$ na GJ enota 2000 2005 2010 2015 2030Po realnih cenah 2005IEA uvozne cene nafte GJ 5,60 9,04 9,20 8,54 9,82Zemeljski plinuvoz v ZDA GJ 4,11 6,21 6,32 5,74 6,56uvoz v Evropo GJ 3,00 5,48 5,63 5,26 6,19uvoz na Japonsko GJ 5,02 5,75 6,27 5,73 6,53Premog za elektrarne, uvoz OECD GJ 1,56 2,60 2,29 2,33 2,50Vir: IEA, WEO 2006, preračunano z naslednjimi pretvornimi faktorji: 1 Mbtu= 1,055 GJ;1 sod nafte= 5,6 GJ; 1 tona premoga za elektrarne = 24 GJ (kurilnost 5.700 kcal/kg).Za razmere v Evropi je pomembno tudi razmerje med dolarjem in evrom. Mednarodne cenefosilnih goriv so pretežno nominirane v ameriških dolarjih. V zadnjih letih je vrednostdolarja proti evru (prej EMU) zelo popustila, ni pa izključeno, da se bo dolar zopet okrepil.Tabela 4 podaja predpostavljene cene preračunane s predpostavko stalnega razmerja1 € = 1,283 US$.Tabela 4: Predpostavljene cene fosilnih goriv, po stalnih cenah (v €/GJ)cene v € na GJ enota 2000 2005 2010 2015 2030Po realnih cenah 2005IEA uvozne cene nafte GJ 4,37 7,04 7,17 6,65 7,65Zemeljski plinuvoz v ZDA GJ 3,21 4,84 4,93 4,48 5,11uvoz v Evropo GJ 2,33 4,27 4,39 4,10 4,82uvoz na Japonsko GJ 3,91 4,48 4,89 4,46 5,09Premog za elektrarne, uvoz OECD GJ 1,22 2,03 1,79 1,81 1,95Vir: IEA, WEO 2006, preračunano iz Tabela 3, s predpostavko: 1 € = 1,283 US$47

Vir: Po predpostavki IEA WEO 2006;OI: primer odloženih investicij v deželah-proizvajalkah nafteSlika 14: Potek cene nafte, v realni vrednosti dolarja 2005 in nominalnoSlika 14 prikazuje zgodovinski potek svetovne cene nafte in predpostavke IEA o razvojucene nafte do leta 2030. Poleg osnovne predpostavke je prikazan tudi primer OI: primerodloženih investicij v pridobivanje nafte v državah-proizvajalkah. Cena nafte bi se po oceniin dodatnih predpostavkah IEA WEO 2006 dvignila do leta 2030 za okoli 19 US$/sod (vstalni vrednosti. Sedanje visoke cene nafte in nekoliko večji potenciali za proizvodnjo, kotbodo v letu 2030, omogočajo znižanje svetovne cene nafte tudi, če bi bile državeproizvajalkenekoliko zadržane glede investicij. Zahteve po vlaganjih s časom naraščajo, saj jepotrebno poiskati in usposobiti nove vrtine.3.1.6 Električna energijaTrgovanje z električno energijoGosto elektroenergetsko omrežje, ki je v Zahodni Evropi povezano v interkonekcijoUCTE 22 , omogoča trgovanje z električno energijo. Načeloma je trgovanje z elektrikomožno po celotnem povezanem omrežju in celo na večje razdalje, saj obstoje povezave tudimed posameznimi sinhronimi omrežji (UCTE, Skandinavija, VB in UES, Enotnimenergetskim omrežjem nekdanje Sovjetske Zveze 23 ). Sedaj (od 2005) so v sinhrono omrežjeUCTE povezana vsa omrežja kontinentalnih članic EU in kandidatk (BG, RO), ter tudi22 Union for Coordination of Transport of Electricity, operativni sedež v Laufenburgu, Švica; prej UCPTE,ker je vključeval tudi "koordinacijo proizvodnje", kar je sedaj kot tržna dejavnost izven domene delovanjatakega mednarodnega združenja. Od 1.1.2002 je sedež organizacije v Bruslju.23 S tem delom Evrope še ni sinhronske povezave.48

držav Zahodnega Balkana (bivše Jugoslavije in Albanije). Proučujejo tudi možnost povezavez UES, vendar je ta možnost še nekoliko odmaknjena. Ekonomsko-tehnične značilnostielektroenergetskih prenosov pa niso v prid prenosu večjih količin električne energije navelike razdalje 24 .Notranji trg z električno energijo v EU je še v razvoju. Začetno Direktivo 96/92/ES jenadgradila in zamenjala Direktiva 2003/54/EK 25 . Nova direktiva, ki ima zadnje rokeuveljavitve 1. 7. 2007 (odprtje trga za gospodinjstva) je naslednji, a ne tudi končni korak kenotnemu notranjemu trgu z električno energijo. Poleg praktičnega uveljavljanja, ki marsikje,tudi v sicer vodilnih državah EU (Francija, Nemčija) zaostaja, bo verjetno nadgrajen znaslednjo zahtevo: popolna lastniška ločitev med dejavnostmi gospodarske javne službe(upravljanje omrežij) in tržnimi dejavnostmi.Za Slovenijo so relevantne razmere v območju Alpe-Jadran. V tem delu omrežja UCTE jeprecej možnosti za transport v več smereh 26 . Znatna omejitev zmogljivosti je na prehodu vItalijo, ostale omejitve pa so bolj krajevnega ali regionalnega značaja (n.pr. omejitev medseverom in jugom Avstrije). S podpisom pogodbe o Energetski skupnosti Jugo-VzhodneEvrope 27 se odpira možnost na enakomerno trgovanje z električno energijo v celotnemobmočju, ki je za Slovenijo posebno pomemben. Države podpisnice, Evropska Unija terAlbanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Črna Gora (še ni ratificirala),Makedonija, Srbija in v imenu Kosova mednarodna uprava UNMIK, so se praktičnoobvezale, da vzpostavijo pravila, kot veljajo za notranji trg električne energije v EU, s tem, dase prične meddržavni promet po enotnih pravilih 1.7.2007, za odjemalce (negospodinjske) pavelja prosta izbira po 1.1.2008. Žal na tem območju še ni uveljavljene borze z električnoenergijo, ki bi postavljala cenovni standard, je pa trgovanje z neposrednimi pogodbami žeprecej živahno. Slovenski BORZEN je bistveno premalo likviden, da bi deloval kotreferenčbna borza 28 .Na vseh trgih z električno energijo je odprto vprašanje: ali se bo cena električne energijeoblikovala primerno visoko, da bodo spodbujene potrebne investicije v proizvodnjoelektrične energije. Gre za preplet teoretičnih in praktičnih vprašanj. Multilateralni trgi z24 Stroški prenosa električne energije, skupaj investicijski stroški in stroški izgub, so precej večji kot stroškiprenosa zemeljskega plina. Ta primerjava je relevantna, če je električna iz zemeljskega plina robna(marginalna) v naboru proizvodnih enot.25 Direktiva 2003/54/EK o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in umik direktive 96/92/EK26.6.2003.26 Najmočnejše so povezave s Hrvatsko, ki pa je v minulih vojnah na Balkanu izgubila povezavo s preostalimideli bivše Jugoslavije. Sedaj je že v obratovanju 400 kV daljnovod proti Madžarski, delno pa obratuje tudijužna, jadranska veja nekdanjega 400 kV obroča Nikola Tesla. Izdatna je povezava Slovenije proti Italiji, zdvosistemskim 400 kV daljnovodom in daljnovodom 220 kV. Čeprav obstoji daljnovod 400 kV Maribor -Kainachtal, je prenos čez Avstrijo proti Srednji Evropi zelo omejen zaradi šibkih povezav proti severniAvstriji.27 The Energy Community South East Europe Treaty (ECSEE), podpis pogodbe v Atenah, 25. oktobra 2005,v veljavo stopila 1. julija 2006. Kot iztočnico glej tudi: http://preview.tinyurl.com/yzwjph !28 Možna je tudi razširitev avstrijske borze EXAA na to območje. Ta borza sedaj deluje praktično v tesnipovezanosti z nemško EEX.49

električno energijo ne nastajajo spontano, niti ne more biti njihov razvoj prepuščennaključnemu razvoju, saj gre za močno prepleten in občutljiv sistem. Večina trgov jeorganiziranih okoli tržnega mehanizma ponudb in povpraševanja po energiji, posebej se parešuje vprašanje zadostnosti zmogljivosti, moči. Teoretično bi tudi pri trgovanju z energijo, naprimer z borzami tipa dan-vnaprej, lahko dosegli zadostne finančne spodbude zainvestiranje, vendar bi morali dopustiti občasna velika nihanja cene navzgor 29 . Možno je večrešitev: administrativna zahteva po večji rezervni zmogljivosti, uvedba trga (plačila) zazmogljivost itd. V EU je dovoljen skrajni ukrep odgovornih oblasti, da razpišejo poziv zanove zmogljivosti, pri čemer ponudniki izklicujejo dodatne finančne ugodnosti. Državečlanice morajo načrt za tak razpis predložiti komisiji, ki odloči o njegovi upravičenosti. 30Jedro liberalizacije je uvajanje trgovanja z električno energijo na debelo. Izmenjave električneenergije igrajo ključno vlogo, kajti oblikujejo zanesljiv kazalec cen energije in pomagajo trguzagotavljati likvidnost. Na trgu se posli z električno energijo med proizvajalci, dobavitelji,trgovci in končnimi porabniki sklepajo na različne načine. Na trgih v EU se velika večinatrgovanja izvede preko t.i. bilateralnih pogodb ter preko OTC (Over The Counter) pogodb.Trgovanje na organiziranih trgih - borzah električne energije je pomembno prav zaradioblikovanja sistemske cene kot reference za vse ostale pogodbe.Cena električne energije se oblikuje v skladu s skupno ponudbo in povpraševanjem na trgu.Cena na trgu na debelo se določi kot presečišče urejenih krivulj ponudbe in povpraševanja.Tako se angažira tisti del proizvodnje, ki ponuja energijo po nižjih cenah, in napaja tisteodjemalce, ki so pripravljeni plačati več za dobavljeno energijo.Cene na borzi z električno energijo (European Energy Exchange Leipzig – EEX)Leipziška borza z električno energijo, ki je začela delovati leta 2000, se je v obdobjuliberalizacije trga z električno energijo izkazala kot najlikvidnejša borza na področju SrednjeEvrope. Kot taka je v zadnjem času najpomembnejša referenčna točka za določanje ceneelektrične energije v bližnjih trgih z električno energijo. Na njej lahko udeleženci trgujejo zveč standardiziranimi produkti, tako na trgu za dan vnaprej (Day-Ahead) ter sprotnemurnem trgu (Intra-Day) kot tudi na likvidnem trgu s terminskimi pogodbami (FuturesContracts). Terminske pogodbe so finančne pogodbe med udeleženci trga, ki jih na EEXlahko sklepajo za obdobje od enega meseca do šestih let v prihodnosti. Terminske pogodbeomogočajo udeležencem varovanje tržnih in cenovnih tveganj na trgu z električno energijo.29 Zelo visoke cene se pojavijo v obdobjih visoke porabe ali zmanjšanih možnosti za proizvodnjo. Edenizmed vzrokov je kratkoročna cenovna togost porabe (cenovna neelastičnost). V primeru Kalifornijskeelektroenergetske krize (glej: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kalifornijska_energetska_kriza oziromahttp://en.wikipedia.org/wiki/Demand_response ) je ocenjeno, da bi 5% zmanjšanje odjema v kritičnihurah, na osnovi odziva na tržno ceno) zmanjšalo cenovno konico na polovico. V tedanjem kalifornijskemsistemu je bila povezava med tržno ceno in cenami na drobno povsem prekinjena.30 Teoretično so dvojni trgi (ločeno energija in moč) manj učinkoviti od enotnega trga. Nevajenost javnosti nazelo nihajoče cene električne energije bo morda zahtevala eno izmed sub-optimalnih rešitev.50

V prvih mesecih delovanja se je povprečna mesečna cene pasovne dobave energije gibalamed 15 in 25 €/MWh. Decembra 2001 se je mesečna cena dvignila na 40 €/MWh, do junija2003 pa se je gibala med 20 in 30 €/MWh. V juliju 2003 so cene rasle, do konca leta 2004 sose gibale med 25 in 35 €/MWh. V letu 2005 so cene drastično poskočile in v decembrupresegle rekordno mesečno vrednost več kot 80 €/MWh. V letu 2006 so se cene nekolikoumirile, v tretjem kvartalu leta 2006 pa se gibljejo okoli 55 €/MWh. Trend rasti cen prikazujeslika (Slika 15). Izračunane so povprečne cene v kvartalu let.70,0060,00Povprečna cena pasa EEX €/MWhLinearno (Povprečna cena pasa EEX €/MWh)50,0040,0030,0020,0010,000,00K3 2000K4 2000K1 2001K2 2001K3 2001€/MWhK4 2001K1 2002K2 2002K3 2002K4 2002K1 2003K2 2003K3 2003K4 2003K1 2004K2 2004K3 2004K4 2004K1 2005K2 2005K3 2005K4 2005K1 2006K2 2006K3 2006K4 2006KvartaliSlika 15: Trend rasti cen električne energije na EEX od začetka trgovanjaVzrokov za dvig cen je več. Prva skupina vzrokov obsega pomanjkanje cenenih virov nastrani ponudbe. Ceno proizvodnje dvigujejoo višji variabilni stroški zaradi cene energentov, uvajanja omejevanja izpustovtoplogrednih plinov (TGP) in trgovanja s CO 2 ;o napovedano zapiranje starih, že amortiziranih proizvodnih zmogljivosti (nuklearneelektrarne v Nemčiji 31 naj bi do leta 2020 postopoma zaprli, kar še povečuje izpustetoplogrednih plinov) ino nadomeščanje izgubljene inštalirane moči z močjo vetrnih elektrarn, ki pa s svojimiznačilnostmi niso sposobne nadomestiti klasičnih termoelektrarn.Povprečne cene električne energije so se v petih letih dvignile za več kot 100%, trg EU pa jev tem času zaradi rasti porabe in upokojevanja starih elektrarn prešel iz stanja viška31 V Nemčiji nuklearne elektrarne proizvedejo okoli tretjino energije.51

proizvodnih zmogljivosti v stanje njihovega pomanjkanja. To obdobje je prekratko zacelovito načrtovanje in pravočasno izgradnjo novih, energetsko in emisijsko učinkovitihproizvodnih virov. Kot drugi vzrok za zvišanje cen pa strokovna javnost navajakoncentracijo lastništva v proizvodnji, oligopolni položaj elektropodjetij v posameznihdržavah in v zadnjem času tudi internacionalizacijo oligopolov. Znano je, da takšna strukturatrga znatno pripomore k izkoriščanju tržne moči in posledično višanju cen na trgu. Vprimeru elektroenergetskega sektorja pa to dejstvo vzpodbujata še dva faktorja: odzivproizvodnih podjetij na dvig cene je neelastičen, ker električne energije ni mogoče skladiščitiin dolgoročno zaradi visoke kapitalske intenzivnosti sektorja, kajti le malo je zasebnegakapitala, ki bi bil pripravljen investirati velikanske zneske in na dobiček »čakati« obdobja, kiso značilna za elektroenergetiko. Prav tako je značilna neelastičnost na strani porabe.Zgoraj navedene faktorje je potrebno ovrednotiti in jih vključiti v analize, da bi lahkozagotovili kakovostno oceno gibanja cene električne energije. Slika 16 prikazuje gibanje cen vobdobju od 1.1 2005 do vključno 15.11.2006. Siva črta prikazuje potek dnevnih cen za pas,črtkana modra črta mesečno povprečje, rdeča črta pa 90 dnevno povprečje. Na grafu je lepoviden nesorazmeren dvig cene, razlog za to pa vročinski val, ki je konec julija zajel večji delEvrope.Phelix dnevni pas Mesečno povprečje 90 dnevno povprečje170,00150,00130,00110,00€/MWh90,0070,0050,0030,0010,001.1.20051.2.20051.3.20051.4.20051.5.20051.6.20051.7.20051.8.20051.9.20051.10.20051.11.20051.12.20051.1.20061.2.20061.3.20061.4.20061.5.20061.6.20061.7.20061.8.20061.9.20061.10.20061.11.2006ČasSlika 16: Gibanje cen električne energije na borzi EEX v letu 2005 in 200652

Slika 17 32 prikazuje gibanje cen in promet v trimesečnem obdobju (do vključno 27.10.2006).Rdeča polna črta prikazuje dnevno ceno standardiziranega produkta konice (peak, 08-20h).Črna črta prikazuje dnevno ceno za standardiziran produkt pasovne dobave (base, 00-24h),črna črtkana črta pa 30 dnevno povprečje pasu. Na grafu je lepo viden nesorazmeren dvigcene, razlog za to pa je vročinski val, ki je konec julija zajel večji del Evrope.Slika 17: Gibanje cen električne energije na Leipziški borzi v zadnjih treh mesecih3.1.7 Poročilo »EUROSTATA« o gibanju cen električne energije vdržavah članicah EU25 33Med januarjem 2005 in januarjem 2006 so se cene 34 električne energije v povprečju zagospodinjstva v petindvajseterici EU zvišale za 4,6%, medtem ko so se cene za industrijske32 Vir: EEX.33 Podatki so pridobljeni v poročilu EUROSTAT-a, 93/2006, 14 Julij 2006.34 Podatki o cenah so pridobljeni na nacionalnem nivoju. Referenčna obdobja, način zbiranja podatkov,prilagoditve in ostali podatki so na voljo na EUROSTAT-ovem portalu:http://europa.eu.int/estatref/info/sdds/en/nrg/nrg_price_sm.htm.53

odjemalce v zvišale za kar 16,1%. Gledano v obdobju od leta 2000 do 2006 pa so se v EU15ne za gospodinjstva in industrijo povečale za 9% oz. 31%.Cena se je spremenila različno glede na različne države članice. Električna energija zagospodinjstva se je najbolj podražila na Cipru (+31,4%), Malti (+23,3%) in v Veliki Britaniji(+14,2%), medtem ko so cene ostale stabilne v Litvi in Latviji in padle v Belgiji (-2,6%) inAvstriji (-5,2 %). V Sloveniji so se cene dvignile za 1,4%. Za industrijske odjemalce je najboljopazen dvig cen na Cipru (+38,4%), Veliki Britaniji (+36,2%), na Švedskem (+30,5%) inBelgiji (+25,0%), medtem ko je cena ostala stabilna v Franciji, Litvi, Latviji in na Malti, padlapa na Finskem (-1,7%). Slovenska industrija je za električno energijo v povprečju plačevala6,4% več.V EU25 pa je posebej očiten razkorak absolutnih cen električne energije. Januarja 2006 sobile cene najvišje na Danskem, cena za gospodinjstva je znašala kar 23,62 € za 100 kWh.Sledijo Italija (21,08), Nizozemska (20,87), in Nemčija (18,32). Najnižje cene imajogospodinjstva v Grčiji (7,01), Litvi (7,18), Estoniji (7,31) in Latviji (8,29), v Sloveniji pa znaša100 kWh električne energije za gospodinjstva 10,49 €. Razmerje je torej blizu ena proti tri. Čepa upoštevamo cene glede na kupno moč držav članic (PPS 35 ) imajo gospodinjstva v Grčijiše vedno najcenejšo električno energijo, 8,01 PPS za 100 kWh. Sledijo Velika Britanija (9,05),Finska (9,38) in Francija (10,92). Najvišje cene so bile zabeležene na Slovaškem (24,48), Italiji(20,23), Poljskem (20,05) in na Nizozemskem (19,15), v Sloveniji pa 13,71 PPS.Cene za industrijske odjemalce so bile najvišje v Italiji (12,08 € za 100 kWh), na Cipru (11,36)in na Irskem (10,11), najnižje pa v baltskih državah, Latviji (4,09), Litvi (4,98) in Estoniji(5,11). V Sloveniji plača standardni industrijski konzument 6,51 € za 100 kWh električneenergije. Preračunano glede na kupno moč, pa je električna energija najdražja na Slovaškem(13,08 PPS za 100 kWh), Madžarskem (12,13) in na Cipru (11,92), v Sloveniji 8,51, najcenejšapa na Finskem (4,90) in na Švedskem (4,98).Vse zgoraj navedene cene že vsebujejo davek. Električna energija za gospodinjstva je najnižjeobdavčena s 5% na Malti, Veliki Britaniji in na Portugalskem in najvišje z 58% na Danskemin 42% na Nizozemskem.Prav velik razkorak cen v državah članicah priča o tem, da evropski trg z električno energijoše daleč ni popoln. Glavni razlog je v pomanjkanju prenosih kapacitet, posebnostihelektrogospodarstva kot ekonomske panoge, pomanjkanju kakovostnih in poceni virovelektrične energije, slaba implementacija evropske zakonodaje, politične odločitve,nacionalne davčne politike, protekcionizem nacionalnih elektroenergetskih podjetij,nedorečena nacionalna zakonodaja, odvisnost EU od uvoženih primarnih energentov indrugi faktorji.35 PPS – Purchasing Power Standard, umetna referenčna valutna enota, ki eliminira cenovne nivoje meddržavami.54

Cena električne energije v prihodnosti bo odvisna od mnogih dejavnikov. Ker je v Evropi tatrenutek načrtovanih mnogo novih plinskih elektrarn, bo plin kot primarni energent igralključno vlogo. Poleg same cene pa je potrebno upoštevati tudi zanesljivost dobave primarnihenergentov, kajti v zadnjem obdobju se je pokazala ranljivost EU pri dobavi plina iz Rusijein nekdanjih republik Sovjetske zveze. Drugi najpomembnejši energent za proizvodnjoelektrične energije je premog. Čeprav naj bi imela EU zadostna nahajališča, pa je poglavitenproblem cena pridobivanja te rude, saj je večinoma težko dostopna, pa tudi cena delovne silev Evropi je visoka. V mnogo primerih je uvoz premoga iz držav izven EU cenejši, vendar bopotrebno zaradi strateških razlogov energetske neodvisnosti izkoriščati tudi domače vire, pačeprav za ceno višje cene energije. Da bi zagotovili energetsko neodvisnost se v EU vzadnjih letih spet pojavljajo težnje po vnovičnem zagonu gradnje nuklearnih elektrarn.Baltske države načrtujejo skupno gradnjo reaktorja; podobno kot na Švedskem se je tudinemška kanclerka Angela Merkel v svojem predvolilnem programu zavzela za podaljšanjeobratovanja nukleark. Za razliko od fosilnih goriv pri uranu ni energetske odvisnosti in s tempovezane političnih pritiskov, kajti gorivo je zmožno proizvesti kar v 45 državah, skladišči pase lahko več desetletij.3.2 Emisijski kuponi3.2.1 Stanje in perspektive omejevanja emisij toplogrednih plinovV zadnjih letih narašča zanimanje javnosti in mednarodne politike za klimatske spremembein njihovo povezanost z emisijami, ki jih povzročajo človekove dejavnosti. Zlasti aktivna jena tem področju EU, vse več možnosti za podporo pa je tudi v drugih odločilnih državah.EU je odločena, da bo odstranila poslovno negotovost glede nadaljevanja emisijskegatrgovanja po prvem kjotskem ciljnem obdobju (2008-2012) 36 . Naveden je cilj, da naj bi sedvig globalne temperature do konca stoletja omejil na 2°C. Cilj naj bi bil dosegljiv 37 , če biatmosferske koncentracije CO 2 ostale pod 450 ppm, za kar pa bi bilo potrebno do leta 2020zmanjšati emisije CO 2 v razvitih državah za 25-40%. Objavljeni predlog EU za mednarodnidogovor je, da razvite države emisije CO 2 zmanjšajo za 30% do leta 2020 in za 60-80% doleta 2050. Ne glede na mednarodni dogovor je EU odločena, da enostransko zmanjša emisijeza 20% do leta 2020.36 Proposal for a DIRECTIVE OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCILamending Directive 2003/87/EC so as to improve and extend the greenhouse gas emission allowancetrading system of the Community (presented by the Commission), COM(2008) 30 final; inBrussels European Council 8/9 march 2007 Conclusions, 7224/1/07 rev 137 Še vedno ostajajo dvomi, da je koncentracija TGP v atmosferi predvsem posledica človekovih dejavnosti.IPCC ocenjuje verjetnost povezave na 90%. Strokovne ocene o povezavah med koncentracijah TGP intemperaturnih spremembah ter drugih vplivih se tudi približujejo soglasju. Physical Science Basis ofClimate Change. WG I Summary for Policymakers (SPM), IPCC, 5. februar 2007, Del 4. poročila oposledicah, Fourth Assessment Report (AR4).Povzetek glej tudi na http://en.wikipedia.org/wiki/IPCC_Fourth_Assessment_Report.55

V svetovnem merilu se je z odločitvijo na Baliju začela priprava na globalni dogovor po letu2012. Za sklenitev tega dogovora pa bo najpomembnejše približevanje stališč ZDA, in državv razvoju (Kitajska, Indija). Za vse razvite države naj bi veljalo merilo primerljih naporov zazmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V ZDA, ki je iz Kjotskega protokola pred letiizstopila, se sicer družbeno-politična klima spreminja, vendar še ni verjetno, da bi ZDAkmalu pristopile k mednarodnem dogovoru, ki bi jih zavezoval k velikem zmanjšanju emisij.Izhajajoč iz sedanjega stanja dogovorov je priporočljivo, da po kjotskem ciljnem obdobju, poletu 2012 in do leta 2020 ali celo 2030, upoštevamo omejevanje emisij, vendar ne bistevnoostrejše, kot je avtonomni predlog Evropske komisije, to je - 20% do leta 2020. Od tesrednje ocene je smiselno upoštevati tveganje v obeh smereh; k manj in k bolj zahtevnimukrepom. V vsakem primeru bo v EU med instrumenti za omejevanje emisij ostalo emisijskotrgovanje.3.2.2 Dosedanje trgovanje z emisijami in verjetne spremembesistema trgovanjaV kjotskem ciljnem obdobju (2008-2012), bo v veljavi trgovanje z emisijskimi kuponi medvsemi prizadetimi podpisnicami (podpisnice Aneksa I). V EU se z letom 2007 končuje prvo,poskusno obdobje trgovanja znotraj zveze (2005-2007). Gre za trgovanje z emisijskimikuponi v okviru dodeljene kvote (cap-and-trade), z namenom, da se dogovorjeno zmanjšanjeemisij doseže s kar najmanjšimi stroški. Ustvarjen je trg za umetno blago, emisijske kupone,za katerega zakonodaja predpisuje koristnost s tem, da morajo zavezanci predati vsako letokoličino kuponov glede na realizirane emisije CO 2 ; za nepokrite emisije pa je zagroženavisoka denarna kazen.Sistem trgovanja je v EU bil uspešno uveden kar se tiče administrativnih postopkov.Izkazalo pa se je, da je bilo razdeljeno preveč emisijskih kuponov, glede na povpraševanje ponjihj, poleg tega pa kuponov iz prvega trgovalnega obdobja ni bilo možno prenašati vnaslednja obdobja. Do aprila 2006 so cene kuponov rasle in končno, morda tudi kotposledica špekulacij, dosegle raven nad 25 €/t CO 2 . Trg se je zlomil, ko so bila objavljenaporočila o doseženih emisijah v letu 2006. Izkazalo se je, da ne bo predvidenegapomanjkanja kuponov. V preostanku leta 2006 je cena strmo padala. Končno, v letu 2007, secena kuponov giblje na ravni stroškov transakcije, okoli 1 €/t CO 2 . Tolikšna cena ne morevplivati na obratovalne ali investicijske odločitve.Trgovanje z emisijami ostaja osrednji instrument za omejevanje emisij toplogrednih plinov.Visoka komisija pod pokroviteljstvom oddelka Podjetništvo in industrija evropske komisije 38priporoča čim hitrejše in temeljito odprtje trga z električno energijo in plinom, ker je38 Functioning of the energy market, access to energy , energy efficiency and the EU Emissions TradingScheme, First report of the high level group on competitiveness, energy and the environment, 2 June 2006.56

delovanje teh trgov ključno tudi za emisijsko trgovanje. Predlog direktive za prenovo innadaljevanje sheme emisijskega trgovanja po letu 2012 je Evropska komisija objavila januarja2008 36 , nova shema naj bi bila precej spremenjena v primerjavi s sedaj uveljavljeno, uvedennaj bi bil sistem avkcij za razdeljevanje emsijskih kuponov. Predlog direktive je v postopkuodločanja. Politično podporo nadaljnji uporabi instrumenta ETS je v sklepihspomladanskega zasedanja zagotovil Svet EU 39 . Nadaljevanje uporabe instrumentaemisijskega trgovanja bo torej precej drugačno od dosedanjega. Za emisije, ki so v trgovanjuz emisijami EU predvideva zmanjšanje emisij za 21% v obdobju 2005 do 2020, razdelitevemisij bo potekala na dražbi. Ker se hkrati omejuje količine zmanjšanja emisij, ki jih bomožno zagotoviti s projekti v državah v razvoju, bo predvidoma povpraševanje po kuponihrelativno veliko v primerjavi s ponudbo.Poročilo ameriškemu kongresu 40 predpostavlja za ZDA nekoliko drugačen sistem trgovanja,kot je sedanji v okviru Kjotskega protokola. Predvideva letne cilje zmanjševanja, ki bi sepostopno nižali (glej zgoraj, od leta 2012 dalje), ter varovalko za ceno emisijskih kuponov.Zavezanec za trgovanje bi se lahko odločil, da namesto na prostem trgu dokupi kupone povnaprej določeni ceni. S tem bi bila postavljena zgornja meja cene. Nadalje naj bi sepostopoma zmanjševal delež brezplačnih kuponov. Ostalo kvoto bi prodajala država inustvarila sklad za zmanjševanje posledic klimatskih sprememb. Varovalka naj bi bilanastavljena leta 2012 na okoli 6 $ 2004 in bi se vsako leto višala za 5% realno. Predvidevajo, dabi v začetku bila tržna cena kuponov nižja od varovalke (okoli 5 $ 2004 ), kasneje pa bi cenokuponov določala varovalka, ki bi dosegla leta 2030 14 $ 2004 . S tako blagimi ukrepi ZDA nebi dosegle stabilizacije rasti emisij CO 2 niti do leta 2030, pač pa bi se v primerjavi zreferenčnim scenarijem v letu 2030 emisije zmanjšale za okoli 8%. Vseeno bi trgovanjepovzročilo znatne spremembe v energetskem gospodarstvu.3.2.3 Predvidevanja o trgovanju z emisijami in o cenah emisijskihkuponovV kjotskem ciljnem obdobju (2008-2012) bo trgovanje odprto med vsemi državami, ki imajokoličinske omejitve (države Aneksa I Kjotskega protokola). Poleg tega se bo bolj širokoodprla povezava z drugimi prožnimi mehanizmi, zlasti je pomemben mehanizem »čistegarazvoja« (CDM). Oboje bo verjetno stabiliziralo ceno kuponov tudi v kjotskem obdobju.Poleg tega je v mehanizem že vgrajena varovalka proti popolnem zlomu trga, to je izničenjucene kuponov. Kupone iz kjotskega obdobja bo možno prenesti naprej, v po-kjotskoobdobje po letu 2012. Ceno kuponov bodo tako določale ne le dosedanje odločitve, ampaktudi odločitve o po-kjotskem režimu.39 7251/0840 Energy Market and Economic Impacts of a Proposal to Reduce Greenhouse Gas Intensity with a Cap andTrade System January 2007 EIA, US DOE Energy Information Administration Office of IntegratedAnalysis and Forecasting U.S. Department of Energy Washington, DC 2058557

Kljub nedavni pospešitvi priprave odločitev, vsaj znotraj EU, je ugibanje dolgoročne ceneemisijskih kuponov zelo negotovo. Po ugotovitvah v poročilu Point Carbon 2007, so ključnidoločevalci: cena certifikatov (CER) mehanizma CDM (projekti v deželah, ki niso zavezanekoličinskem zmanjševanje, t.j. izven Aneksa I Kjotskega protokola) in stroški zamenjavepremoga z zemeljskim plinom. Tem vplivom moramo dodati tudi druge, delno še neznaneučinke, od radodarnosti nacionalnih alokacijski programov (NAP), spodbud obnovljivimvirom, do, ne nazadnje, odločitev o po-kjotskem režimu.Po kjotskem obdobju bo sistem trgovanja vsaj v podrobnostih spremenjen. Smiselnespremembe bi bile v smeri zgoraj opisane predpostavke za trgovanje v ZDA 40 : letno inpostopno spreminjanje kvote kuponov, zmanjševanje deleža brezplačnih kuponov in kakavarovalka ali dušilka proti nestabilnostim na trgu s kuponi. Za EU lahko dokaj zanesljivoračunamo na enostransko odločitev o 20-odstotnem zmanjšanju emisij (v primerjavi z letom1990), morebitne širše sprejete odločitve pa lahko zahteve zaostrijo ali omilijo. Razmere bi seomilile kljub enostranski odločitvi EU za -20%, če bi se razširilo območje trgovanja, naprimer na ZDA.Point Carbon se je vzdržal samostojne ocene bodoče cene emisijskih kuponov. Objavil jerezultate širše spletne ankete, ki so podani v tabeli spodaj (Tabela 5). Povprečje odgovorov jebilo za leto 2010: 17,4 €/t CO 2 in za leto 2020: 23,1 €/t CO 2 . Prva številka se dovolj dobroujema z opcijsko ceno za emisijske kupone za kjotsko ciljno obdobje na borzah (EEX,Powernext). Cena emisijskih kuponov v po-kjotskem obdobju je zelo špekulativna, vendardosedanje odločitve kažejo na nadaljnjo zaostritev pogojev, kar se odraža tudi v anketnihodgovorih.Tabela 5: Anketni odgovori o pričakovani ceni emisijskih kuponovObmočje cene Za leto 2010;% odgovorov Za leto 2020;% odgovorovdo 10 €/t CO 2 15 8od 10 do 15 €/t CO 2 23 12od 15 do 20 €/t CO 2 34 18od 20 do 25 €/t CO 2 20 22od 25 do 35 €/t CO 2 5 20nad 35 €/t CO 2 3 20100 100Perspektivne cene emisijskih kuponovZa potrebe tega poročila priporočamo za cene emisijskih kuponov naslednje ocene:o leta 2007 1 €/t CO 2 ;o 2008 – 2012 17,5 €/t CO 2 ;o 2013 – 2026 25 €/t CO 2 .58

3.3 Zanesljivost oskrbe z električno energijo vmednarodnem prostoru in povezanost Slovenije3.3.1 Zanesljivost oskrbe z električno energijo v mednarodnemprostoruElektroenergetska politika Evropske Unije sledi trem ključnim usmeritvam: zanesljivostielektroenergetske oskrbe, trajnostnemu razvoju elektroenergetike in vzpostavitvi tržnihrazmer v celotnem področju EU.O ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb vinfrastrukturo z namenom zagotovitve pravilnega delovanja notranjega trga z električnoenergijo govori direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/89/ES, ki jo morajonacionalne zakonodaje povzeti najkasneje do 24. februarja 2008. Direktiva določa tehničneukrepe za zagotavljanje ustrezne ravni proizvodnih kapacitet, ravnotežja med proizvodnjo inporabo, zadostne medomrežne povezave in okvir, v katerem države članice opredeljujejopregledne, stabilne in nediskriminatorne politike za zanesljivost oskrbe z električno energijo,združljive z zahtevami konkurenčnega notranjega trga z električno energijo.V luči zanesljive oskrbe porabnikov z električno energijo se je potrebo zavedati posebnostielektroenergetike kot specifične veje gospodarstva. Bistvena značilnost elektroenergetskihsistemov (EES) je nezmožnost skladiščenja električne energije. Proizvodnja mora tako vvsakem trenutku pokriti potrebo po električni moči, zato moramo kapacitete načrtovati zakonico porabe ob upoštevanju dodatnih rezerv za primer izpada dela proizvodnje. Tako kotza transport plina in daljinskega ogrevanja je za oskrbovanje porabnikov z električno energijosmiselno uporabljati le en sam prenosni in distribucijski sistem, kajti cena izgradnje omrežjaje prevelika, da bi bilo smiselno graditi vzporedni konkurenčni sistem. Konkurencodobaviteljev se zato zagotavlja z odprtim in nediskriminatornim dostopom do omrežja.Z liberalizacijo elektroenergetike v Evropski Uniji in s tem povezano ločivijo področijproizvodnje, prenosa in distribucije električne energije ter uvedbi trga se je prekinilodolgoletno enotno delovanje in poslovanje velikih elektro-podjetij, ki so združevale vsa prejomenjena področja (Direktiva 2003/54/ES). Zaradi posebnega pomena električne energijeza družbo so potrebne učinkovite regulatorne politike v okviru EU in posameznih državčlanic. Politike morajo biti jasne in dolgoročno stabilne, saj se lahko le tako spodbujapodjetja k odločanju za investicije, ki so v elektrogospodarstvu dolgoročne in kapitalsko zelointenzivne.Zadostnost proizvodnjeElektroenergetski sistem mora pri svojem delovanju izpolnjevati zahteve porabnikov na eniin obratovalne pogoje eletroenergetskih postrojev na drugi strani. Med glavne pogoje, ki jihmora med delovanjem izpolnjevati, lahko štejemo neprekinjeno dobavo električne energijeporabniku, iskanje ravnotežja med proizvodnjo in porabo delovne in jalove moči in s temzagotavljanje čimbolj konstantne napetosti in frekvence sistema, zagotavljanje ustrezne59

zaščite sistema in porabnikov itd. Vse to velja tako za obstoječe stanje sistema kot tudi primorebitni širitvi.Potrebe po širitvi elektroenergetskega sistema se v Evropi skokovito povečujejo zaradipovečanja povpraševanja po električni energiji, nezmožnosti sledenja gradnje novihproizvodnih virov potrebam povpraševanja v vseh območjih EU in odpiranja trga zelektrično energijo. Vse večja ekološka osveščenost, velika kapitalska intenzivnost sektorja,strogi obratovalni in okoljski predpisi, potreba po dolgoročnem načrtovanju in s tempovezana politična vprašanja so pripeljala do kritičnega stanja EES na področju proizvodnjein prenosa električne energije. Vse to zahteva večjo izkoriščenost obstoječih proizvodnihvirov in prenosnih zmogljivosti. Odločitve o investiranju v nove proizvodne objektetemeljijo na pogojih trga z električno energijo, ki pa zaradi prekratkih časovnih konstantdogajanja ne daje jasnih in pravočasnih signalov o nezadostnosti proizvodnje in potrebah ponovih objektih.Skladno z naraščanjem porabe električne energije v EU se tako kot pri nas tudi v večjemudelu evropskih elektrogospodarstev, še posebej sistemom v naši neposredni soseščini,znižuje razmerje med instalirano močjo in konico odjema. Čeprav daje politika EU poudarekna uvajanje obnovljivih virov energije in učinkovito rabo le-te, se tudi v prihodnje ne bomogoče izogniti potrebam po novih poceni virih električne energije. Med te spadajo klasičnetermoelektrarne, zaradi učinkovitosti in relativno večje ekološke sprejemljivosti pa tudiplinske elektrarne, ki pa še dodatno povečujejo odvisnost EU od uvoza iz držav proizvajalktega energenta. V zadnjem času se znova kot opcija pojavlja izkoriščanje jedrske energije, kije bilo v bližnji preteklosti zapostavljeno predvsem zaradi katastrofalne nesreče vukrajinskem Černobilu leta 1986.Vloga prenosnega omrežjaPoleg zadostnih proizvodnih kapacitet so pomembne interkonekcijske povezave medsosednimi nacionalnimi sistemi, nabor proizvodnih enot pa se dopolnjuje glede na različnednevne, mesečne in letne diagrame porabe električne energije na posameznih območjih.Kakovostna interkonekcijska povezava daje tudi možnost instaliranja večjih in s temrentabilnejših proizvodnih enot v posameznem sistemu. Poleg tega je izgradnja vodovbistveno cenejša od izgradnje dodatnih elektrarn. Prav to dejstvo je že v začetkuelektrifikacije pripeljalo do povezovanja nacionalnih in internacionalnih EES-ov in končno vpetdesetih letih prejšnjega stoletja do ustanovitve organizacije UCTPE (danes UCTE -Union for the Co-ordination of Transmission of Electricity), da bi minimizirali potrebnerezerva, povečali zanesljivost in optimirali proizvodnjo električne energije.Organizacija UCTE je bila že leta 1951 ustanovljena z namenom vzpostavljanja skupnihpravil obratovanja in organiziranja mednarodnega sodelovanja med elektroenergetskimisistemi. Ob ustanovitvi se je imenovala UCPTE – združenje za koordinacijo proizvodnje inprenosa električne energije (Union pour la coordination de la production et du transport del’èlectricitè) in je združevala elektroenergetske sisteme osmih držav (Belgije, Nemčije,Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Avstrije in Švice). Prvotna naloga UCPTE-ja je60

ila prispevati k razvoju ekonomske aktivnosti, izboljšati izkoriščenost energetskih virov terzdružiti interkonekcijo sosednjih elektroenergetskih sistemov. Slovenija je polnopravnaavtonomna članica evropskega združenja za koordinacijo prenosa električne energije UCTE(Union for the Co-ordination of Transmission of Electricity) od 1. januarja 1997.Ob svojem preoblikovanju je UCTE prevzela povečano odgovornost za zanesljivostdelovanja evropskega elektroenergetskega interkonekcijskega sistema. Čez čas se jegeografsko področje združenja povečalo iz do tedaj osmih članic na 23 članic. Organizacijase je najprej razširila na jug (Španija, Portugalska, Grčija, Jugoslavija), nato na vzhod (Češka,Madžarska, Poljska, Slovaška imenovane tudi ''CENTREL''), kasneje pa še na jugo-vzhod(Romunija, Bolgarija). Danes UCTE povezuje 23 držav (Avstrija, Bosna, Belgija, Bolgarija,Češka, Danska, Francija, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Italija, Luksemburg, Makedonija,Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Srbija in Črnagora, Španija in Švica). S tem se je tehnična medsebojna odvisnost članic sistema okrepila insistem je pridobil tako na zanesljivosti delovanja kakor tudi na stabilnosti. Z uvajanjem trga zelektrično energijo se je sprožil proces hitrih sprememb. Sistemski operaterji prenosnegaomrežja so dobili nalogo, da omogočajo delovanje trga, a kljub temu skrbijo, da posamezennacionalni sistem deluje sigurno v celotnem sinhroniziranem sistemu.Prednost omenjene povezanosti je velika. Trdimo lahko, da so frekvenca, napetost inzanesljivost dobave dosegle želene vrednosti zaradi vzporednega obratovanja sistemov, pričemer se ob ustrezno dimenzioniranih interkonekcijskih povezavah izkorišča vzajemnapomoč in izmenjava energije. Še posebej je pomembno, da je frekvenca enake kakovosti takov posameznem elektroenergetskem sistemu kot tudi v skupnem UCTE-ju. Frekvenco vomrežju UCTE namreč nadzira dispečerski center v Laufenburgu (Švica).Med UCTE in NORDEL-om, ki povezuje skandinavske države, obstaja posebna vrstamedsebojnega sodelovanja, in sicer preko 380 kV in 220 kV povezave. Posebnost je Danska,kjer imajo dve prenosni podjetji: ELSAM, ki je sinhrono povezan z UCTE, in ELKRAFT, kije sinhrono povezan s Švedsko in torej z NORDEL-om. Sistema sta načeloma ločena,povezava pa se lahko vzpostavi po potrebi.Zanesljivost v pogojih trga z električno energijoV Evropi se je uvajanje trga z električno energijo pričelo v pogojih viškov proizvodnihkapacitet, zato se na začetku ni razmišljalo o izgradnji dodatnih potrebnih prenosnih povezavmed sistemi. Temu je botrovala miselnost, da bo trg dajal zadostne ekonomske spodbude zagradnjo novih prenosnih zmogljivosti. Izkazalo se je, da trg v resnici ne daje ekonomskegasignala za gradnjo novih prenosnih zmogljivosti. Po uvedbi trga se je zato izgradilo le malonovih prenosnih zmogljivosti. Nalogo vzdrževanja ravni sigurnosti sistema so naložilisistemskim operaterjem (SO), kajti le na tak način se da zagotoviti zanesljivo delovanjenaravnega monopola, kakršen je elektroenergetski sistem. V nastalem stanju se posameznedržave ali regulacijska območja odločajo za usklajevanje prenosnih zmogljivosti z dejanskimiprenosnimi zmogljivostmi povezovalnih vodov. To vpliva tudi na obseg izmenjav s sosedi, kibrez posebnih dolgoročnih pogodb v splošnem ne presegajo 10-15% porabljene energije61

posameznega regulacijskega območja. Prenosna zmogljivost interkonekcije je merilopovezanih EES-ov, da lahko prenesejo določeno moč iz območja na drugo območje zdoločeno zanesljivostjo po eni ali več prenosnih poti pod določenimi pogoji, ki jih določitaSO-ja.Z odpiranjem in razvijanjem trga z električno energijo so se začele povečevati izmenjaveelektrične energije v UCTE sistemu. Leta 2001 se je izmenjava električne energije sunkovitopovečala, kar gre pripisovati priključitvi CENTREL-a k UCTE-ju. V zadnjih letih jeizmenjava strmo naraščala in je leta 2005 dosegla že 299,2 TWh. Največ energije se jeuvozilo v Italijo iz sosednjih držav (največ iz Švice, kar 25.407 GWh), kar gre pripisatimnogo večji italijanski porabi, kot zmorejo razpoložljive proizvodne zmogljivosti. Velikdelež energije (7.931 GWh) je Italija prejela tudi preko Slovenije, vendar je šlo večinoma zaprenos energije od drugod. Zaradi spodbujanja UCTE-ja k razvoju trga električne energije pase v prihodnjih letih pričakuje še večji pretok energije med posameznimi članicami UCTEja41 .Skupna proizvodnja električne energije v UCTE-ju v letu 2005 je znašala 2.533,4 TWh.Največji delež energije prispevajo termoelektrarne, in sicer 1.350,1 TWh, sledijo nuklearneelektrarne s prispevkom 792,8 TWh, hidroelektrarne prispevajo 292,9 TWh, najmanjši deležpa prispevajo drugi viri, in sicer 97,6 TWh. Med pridobljeno energijo iz drugih virov štejemoenergijo iz obnovljivih virov z deležem 90,1 TWh in ostalo energijo nedefiniranega porekla,ki se jo ocenjuje na 7,5 TWh.Poleg tržnih aktivnosti, ki zajemajo nakup, prodajo in trgovanje z električno energijo, so zasigurno obratovanje elektroenergetskega sistema potrebne tudi sistemske storitve. To soaktivnosti, potrebne za delovanje elektroenergetskega sistema, ki se jih ne da ekonomskoučinkovito zagotoviti s tržnimi mehanizmi, obsegajo pa predvsem tehnične vidike delovanjain obratovanja elektroenergetskega sistema. V tržnih razmerah so sistemske storitve edenizmed najpomembnejših elementov delovanja elektroenergetskega sistema, kajti EES moradelovati sigurno v vseh obratovalnih stanjih, ne glede na omejitve. V Sloveniji je za njihovozagotavljanje zadolžen sistemski operater (SO) ELES, d.d.Sodelovanje med nacionalnimi sistemskimi operaterji prenosnega omrežja je bistvenegapomena za razvoj dobro delujočega notranjega trga. Še posebej je pomembno usklajevanje vzadevah, povezanih z zanesljivostjo oskrbe z električno energijo, vključno z opredelitvijoprenosne zmogljivosti, zagotavljanjem informacij in načrtovanjem omrežja.41 www.ucte.org62

3.3.2 Povezanost slovenskega elektrogospodarstva 42Prenosna zmogljivostGlavna naloga tradicionalno organiziranih elektrogospodarstev je bila čimbolj učinkovitaizraba razpoložljivih primarnih virov energije ter razpoložljivih zmogljivosti za proizvodnjoin prenos električne energije v posameznih državah ali regulacijskih območjih. PovezovanjeEES-ov v interkonekcijo je omogočilo prenos viškov električne energije med sistemi.Organizacija ETSO (European Transmission System Operators) je novembra 1999 definiralametodologijo, ki je omogočila poenoteno določevanje razpoložljivih prenosnih zmogljivostimed članicami. Za oceno možnosti uvoza električne energije je bistvena neto prenosnazmogljivost (NTC). Stanje EES-a se stalno spreminja zaradi različnih obremenitev, naboraproizvajalcev in odjemalcev ter konfiguracije omrežja. To sproti vpliva tudi na prenosnezmogljivosti prenosnih poti pri trgovanju z električno energijo. Spremembe v prenosnihzmogljivostih je zato treba sproti ocenjevati. S poznavanjem preteklih stanj v sistemu selahko z določeno verjetnostjo napove pričakovane razmere v sistemu. Določitevzanesljivostne prenosne rezerve torej temelji na statističnih analizah, kjer so ključnegapomena razpoložljivi podatki iz preteklosti.Interkonekcijske zmogljivosti s sosednjimi omrežjiSlovenski EES se povezuje s sosednjimi sistemi na vseh treh napetostnih nivojih znaslednjimi povezavami:o Avstrija:2 × 400 kV vod Maribor – Kainachtal,220 kV vod Podlog – Obersielach,o Hrvaška:2 × 400 kV vod Krško – Tumbri,400 kV vod Divača – Melina,200 kV vod Cirkovce – Žerjavinec,200 kV vod Divača – Pehlin,110 kV vod Koper – Buje,110 kV vod Formin – Nedeljanec,110 kV Ilirska Bistrica – Matulji,o Italija:400 kV vod Divača – Redipuglia,220 kV vod Divača – Padriciano42 ELES: Načrt razvoja EES Slovenije 2004-2005.63

Slika 18: Visokonapetostno omrežje EES Slovenije, vir: ELESNačrt razvoja omrežja ELESObjavljene neto prenosne zmogljivosti sicer zadostujejo za odpravo odstopanja medproizvodnjo in porabo električne energije, vendar bo od 1.7.2007 razdelitev čezmejnihprenosnih zmogljivosti, ki jih dodeljuje sistemski operater slovenskega prenosnega omrežja(ELES), potekala na podlagi tržnih mehanizmov v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št.1228/2003. V skladu s to Uredbo se bodo »preobremenitve prenosnih poti odpravljale znediskriminatornimi tržnimi metodami, ki morajo temeljiti na netransakcijskih postopkih brez upoštevanjaoziroma ločevanja med pogodbami med posameznimi udeleženci na trgu«. To pomeni, da se bodočezmejne prenosne zmogljivosti dodeljevale ne glede na lokacijo končnega odjemalca (vSloveniji ali v tujini). Tako obstaja velika verjetnost, da se bodo slovenske čezmejneprenosne zmogljivosti uporabljale predvsem za prenos energije med tretjimi državami.Pri napovedi razvoja prenosnega omrežja smo se oprli na »Načrt razvoja prenosnegaomrežja v Republiki Sloveniji od leta 2005 do 2014«, ki ga je leta 2005 v skladu s 14. členomEnergetskega zakona objavil ELES. Dokument predstavlja osnovni usmerjevalni dokumentposlovanja javnega podjetja ELES. Namen dokumenta je seznanitev vseh odjemalcevprenosnega omrežja s trenutnim stanjem ter predvidenim razvojem v naslednjemdesetletnem obdobju in jim tako omogočiti enake možnosti na trgu z električno energijo.64

Usklajen je z ReNEP in Ministrstvom za gospodarstvo RS. Načrt upošteva nacionalneinterese, mednarodne obveze ter tehnične karakteristike in potrebe sistema.Vpetost slovenskega prenosnega omrežja v skupno evropsko interkonekcijo UCTE imamočan vpliv na razvojne odločitve. Upošteva vse obveznosti, ki so predpisane v skupniinterkonekciji UCTE in obveznosti ter priporočila združenja evropskih operaterjevprenosnih omrežij (ETSO). Ena od teh pomembnih obveznosti so napovedi prenosnihzmogljivosti interkonekcijskih vodov, ki jih predlaga slovenski operater za naslednjih pet let.Vsekakor je potrebno poudariti, da prenosno omrežje igra ključno vlogo pri stabilnem trgu.Pri snovanju razvojnega načrta potrebno gledati razvoj prenosnega omrežja z drugačnoperspektivo kot v preteklosti. Ker je lahko energetski trg nepredvidljiv in dinamičen, morabiti prenosno omrežje sposobno odzivati se z nezmanjšano zanesljivostjo delovanja namogoče nagle spremembe na strani proizvodnje ali na strani porabe ter tranzitov pozahtevah interkonekcije UCTE.Obstoječe 220 kV in 400 kV omrežje slovenskega elektroenergetskega sistema je sorazmernomočno povezan s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi, to je z elektroenergetskimi sistemiHrvaške, Avstrije in Italije. Glavna težava notranjega EES je v tem, da ni sklenjenih zank naposameznih napetostnih nivojih, kar ob izpadu določene prenosne poti povzroči veliketežave v kakovostni oskrbi odjemalcev z električno energijo. Kritična je predvsem 400 kVpovezava med Podlogom in Beričevim, saj ob izpadu te povezave ni nadomestne 400 kVpovezave.Preko slovenskega EES potekajo tranziti večjih moči, predvsem v smeri iz Hrvaške inAvstrije proti Italiji, kar še dodatno povečuje obremenitev prenosnih poti med vzhodom inzahodom. Tranziti so delno planski (dogovorjeni), v veliki meri pa tudi posledica krožnihtokov med Avstrijo in Italijo.Povezave s Hrvaško so zaradi skupne zgodovine zadovoljive in ni predvidenih novihinvesticij v prenosne kapacitete, poleg tega viški energije na področju Balkana kratko insrednjeročno niso predvidljivi.Od mednarodnih povezav EES Slovenije so neustrezne in hkrati najbolj obremenjenepovezave proti EES Italije. Oba daljnovoda, 400 kV Divača-Redipuglija in 220 kV Divača-Padriče, zaradi planiranih in neplaniranih pretokov moči večkrat obratujeta na meji kriterijevsigurnosti. Z izgradnjo dodatne povezave bi se povečala zanesljivost obratovanja in možnostdodatnih tranzitov proti Italiji. Kot optimalna rešitev se kaže in je predlagana izgradnja 400kV daljnovoda Okroglo-Videm, s čimer se bodo močno povečale prenosne zmogljivosti medSlovenijo in Italijo, saj bo brez težav mogoč tranzit 1000 MW moči več. S tem bi dosegliprerazporeditev tranzita med Slovenijo in Italijo po dveh poteh: Beričevo-Okroglo-Videm inBeričevo-Divača-Redipuglia. Na ta način bi se razbremenila oba obstoječa daljnovoda protiItaliji (Divača-Redipuglia in Divača-Padriče) in bi izpolnili tudi sigurnostni kriterij n-1.Izgradnja daljnovoda Okroglo-Videm bo pomenila tudi močno povečanje kapacitetmednarodnih povezav in s tem sposobnosti med Slovenijo in Italijo ter izpolnjevanj65

priporočil ES. Izgradnja omenjenega daljnovoda bo pomenila tudi močno povečanjetranzitnih sposobnosti med Slovenijo in Italijo, saj bo brez težav mogoč tranzit 1000 MWmoči. Predlaga se tudi umestitev prečnega transformatorja v Divači.Projekt izgradnje 400 kV daljnovoda Okroglo-Videm pa je izpostavljen veliko problemom:otežena je identifikacija čezmejnih točk med Italijo in Slovenijo, gosto naseljeno območje,možne trgovinske ovire in opredelitev trase. 35% Slovenskega ozemlja je namrečnamenjenega programu Natura 2000. Problem predstavlja tudi nasprotovanje lokalnegaprebivalstva. Predpogoj na slovenski strani je dokončanje voda Beričevo-Krško in povezavas Madžarsko, na italjanski pa predhodno povečanje omrežja. Za obvladovanje takiimenovanih divjih tokov pa ELES predlaga tudi umestitev prečnega transformatorja vDivači.Trenutno med slovenskim in madžarskim EES ni nobenih povezav. Izgradnja 400 kVdaljnovoda Cirkovce-Pince-Heviz ima velik pomen zaradi zanesljivejšega delovanjaslovenskega EES, pa tudi dostopa do cenejših virov električne energije iz vzhodnoevropskihdržav in možnosti povečevanja tranzitov v smeri vzhod-zahod. Predpogoj za izgradnjodaljnovoda Cirkovce-Pince-Heviz je izgradnja 400 kV stikališča v RTP Cirkovce. Objekt jevključen v NEP in strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Objekt naj bi bil predvidomazgrajen do konca leta 2007, kar je tudi obveza po pogodbi med MVM in ELES-om, vendarzaradi nepredvidljivih problemov pri vključevanju v prostor to ni uresničljivo.Prenosne kapacitete z Avstrijo so zadovoljive, vendar sklenjena 400 kV zanka znotrajAvstrije. Pomembna informacija je tudi, da je avstrijski operater prenosnega omrežjaVerbund pridobil dovoljenje za gradnjo daljnovoda Gradiščanska - Štajerska(Steriermakrleitung), trenutno pa čaka še na končno odobritev za Solnograški daljnovod. Priizmenjavi med Slovenijo in Avstrijo je skladno z nastavitvijo zaščit v EES-u Avstrije kotmejna skupna obremenitev vseh treh daljnovodov upoštevana moč 900 MVA.Dodeljevanje prenosnih zmogljivostiOd 1. julija 2004 velja v državah Evropske unije Uredba o pogojih za dostop do omrežja začezmejne izmenjave električne energije (uredba 1228/2003), ki med drugim zahteva obveznouporabo tržnih metod dodeljevanja prostih čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Omenjenodoločilo leta 2005 za Slovenijo ni veljalo, saj je 28. junija 2004 Svet Evropske unije izdaluredbo št. 1223/2004, s katero je Sloveniji odobril prehodno obdobje glede obvezneuporabe tržnih mehanizmov pri dodeljevanju prostih čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Vskladu s to uredbo lahko do 1. julija 2007 slovenski sistemski operater prenosnega omrežjauporablja netržne metode dodeljevanja prostih čezmejnih prenosnih zmogljivosti do največpolovice skupne razpoložljive zmogljivosti. Zato lahko Slovenija na vseh svojih mejah ohraniobstoječo prakso, po kateri vsak od sosednjih sistemskih operaterjev prenosnih omrežijdodeli polovico skupnih razpoložljivih zmogljivosti. Prehodno obdobje se nanaša le naobvezno uporabo tržnih metod dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti, vsa drugadoločila uredbe 1228/2003 pa veljajo tudi v Sloveniji.66

Neto čezmejne prenosne zmogljivosti (NTC) – trenutno stanjeNeto čezmejne prenosne zmogljivosti (NTC) predstavljajo vrednost maksimalne mogočekomercialne izmenjave med dvema sosednjima elektroenergetskima sistemoma v določeničasovni periodi. Višina NTC je torej informativnega značaja kot nezavezujoča najvišjapričakovana vrednost čezmejnih prenosnih zmogljivosti med posameznimi državami. Tevrednosti se dnevno spreminjajo v odvisnosti od trenutnega obratovalnega stanja prenosnegaomrežja oz. ob upoštevanju vseh kriterijev zanesljivega in varnega obratovanja obehsosednjih sistemov. NTC na slovenskih mejah za leto 2006 prikazujeTabela 6. V ELMASu sebomo oprli na najboljše možne ocene trenutnega stanja in predvideli kapacitete v bodoče,skladno z načrti ELES opisanimi v prejšnjem odstavku.Tabela 6: Najvišje vrednosti NTC na mejah slovenskega EES za leto 2007Iz države V državo NTC [MW]Slovenija Hrvaška 1000 (pas)Hrvaška Slovenija 600 (pas)+150 (vršno)Slovenija Avstrija 350 (pas) + 300 (vršno)Avstrija Slovenija 300 (pas) + 300 (vršno)Slovenija Italijapon.-sob.:396 (od 00:00 do 7:00)430 (23:00 do 24:00)396 (od 7:00 do 23:00)nedelja in prazniki:396 (0.00.do 24.00)Italija Slovenijapon.-sob.:180 (od 00:00 do 7:00),160 (23:00 do 24:00)180 (od 7:00 do 23:00)nedelja in prazniki:180 (0.00.do 24.00)Objavljene neto prenosne zmogljivosti sicer zadostujejo za odpravo odstopanja medproizvodnjo in porabo električne energije, vendar pa od 1.7.2007 razdelitev čezmejnihprenosnih zmogljivosti, ki jih dodeljuje sistemski operater slovenskega prenosnega omrežja(ELES), poteka na podlagi tržnih mehanizmov v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št.1228/2003.AvkcijeAvkcije so tržni model dodeljevanja prenosnih kapacitet in predstavljajo osnoven modelupravljanja z zamašitvami prenosnih poti. Potekajo tako, da vsi udeleženci oddajo ponudbeza NTC. Izvajalec avkcij uredi ponudbe po ceni in izbere najvišje, da zapolni celotneprenosne zmogljivosti. Pogostokrat sledi izračun izravnane cene, katero plačajo udeleženci zakapacitete. Pomembna lastnost avkcij je, da vsebujejo tržne impulze. Tako lahko realnoocenimo vrednost in pomembnost kapacitet za trgovanje. Hkrati kot tržni model uvajakonkurenco in je tudi zelo transparenten način dodeljevanja prenosnih zmogljivosti.67

Z uvajanjem avkcij postanejo prenosne kapacitete donosen element trženja in posledičnolahko pričakujemo tudi investicije v prenosne poti, kjer se pojavljajo zamašitve. Sistemskioperater prenosnega omrežja je obvezan sredstva iz prihodkov od avkcij investirati v novekapacitete.Metoda je popolnoma združljiva s trgom električne energije. Dodeljevanje prenosnihzmogljivosti lahko poteka na dnevni, mesečni, letni ali več letni osnovi z istimi produkti, kotna trgu električne energije.Dodatne težave povzročajo prenosi soudeleženi pri zamašitvah prenosnih poti ali krožnitokovi, ki pomembno vplivajo na razmere v sistemu.. V teh primerih morajo interesentiprenosnih zmogljivosti narediti ponudbe za vsak bilateralen posel posebej in operaterprenosnega omrežja določi izvedljivost poslov.Eksplicitna avkcijaEksplicitna avkcija je avkcija kjer se eksplicitno (ločeno od ponudb za električno energijo)oddajajo čezmejne prenosne kapacitete, kar pomeni da se trguje samo z prenosnimizmogljivostmi.Prednost takih avkcij je transparentnost in direktno tržno ovrednotenje kapacitet. Problemse pojavi, če operaterji prenosnih zmogljivosti niso obvezani h gradnji novih kapacitet kjer sepojavljajo zamašitve in zavirajo gradnjo novih vodov na račun dobička iz oddajanjazmogljivosti ali povedano drugače, če interes dobička prevlada nad temeljnimi nalogamiprenosnih operaterjev. Evropska unija rešuje ta problem z ustanovitvijo skladov v katerepritekajo sredstva iz dohodkov oddajanja prenosnih kapacitet. Ti skladi sredstva namenskovlagajo v razvoj novih povezovalnih vodov, tako trg sam uravnava izgradnjo novihprenosnih poti in zmanjšuje prenosne zamašitve.Slabo stran eksplicitne avkcije predstavlja tudi izpostavljenost »gaming-u«, kar pomeni, dalahko trgovci, kljub temu da ne potrebujejo prenosnih kapacitet, sodelujejo pri avkcijah inumetno dvigujejo cene prenosnih zmogljivosti in s tem škodujejo konkurenci.3.3.3 Razpoložljivost električne energije v drugih sistemihRazpoložljive prenosne zmogljivosti niso edini pogoj za uvoz potrebnih količin energije. Prinačrtovanju možnosti uvoza bo glede na energetske bilance držav interkonekcije že vsrednjeročnem obdobju razpoložljivost viškov energije pomembnejši dejavnik kotrazpoložljivost prenosnih zmogljivosti.Pričakovano je, da bo primanjkljaj električne energije še naraščal. Ta primanjkljaj bopotrebno pokriti z energijo iz drugih sistemov, vendar je treba oceniti, ali so viški električneenergije v sosednjih sistemih sploh na razpolago.68

Tabela 7 prikazuje letni uvoz, izvoz in razliko med uvozom in izvozom električne energije vnekaterih državah, članicah UCTE (angl. Union for the Coordination of Transmission ofElectricity) v letih 2004 in 2005. S sivo barvo so označene sosednje države, ki so netouvoznice, rdeča pa označuje sosednje države, ki so neto izvoznice.Tabela 7: Uvoz, izvoz, bilanca v TWh ter bilanca kot delež nacionalne potrošnjeUvozIzvozBilanca(Uvoz - Izvoz)Bilanca kot%nacionalne potrošnje2004 2005 2004 2005 2004 2005 2004 2005Belgija 14,6 14,2 6,8 8 7,8 6,2 8,9 7,1Nemčija 44,2 53,4 51,5 61,9 -7,3 -8,5 -1,3 -1,5Španija 8,1 6,5 11,1 7,9 -3 -1,4 -1,3 -0,6Francija 6,6 8,1 68,7 68,3 -62,1 -60,2 -13 -12,5Grčija 4,9 5,6 2 1,8 2,8 3,8 5,5 7,2Italija 46,5 50,1 0,8 1,1 45,7 49 14 14,9Slovenija 4,3 9,3 5 9,5 -0,8 -0,2 -6,3 -1,7Hrvaška 10,1 8,8 6,4 3,6 3,7 5,2 23,2 30,9Makedonija 2 1,7 0,8 0 1,2 1,7 16,2 20,3SCG 6 8,5 4 1,3 2 7,2 5 16,5Luksemburg 6,5 6,4 3,1 3,2 3,4 3,3 54 52,2Nizozemska 21,4 23,7 5,2 5,4 16,2 18,3 14,6 16Avstrija 16,5 20,3 13,3 17,6 3,2 2,7 5,7 4,7Portugalska 8,6 9,6 2,1 2,8 6,5 6,8 14,3 14,2Švica 26,1 37,6 25,3 29,8 0,8 7,8 1,3 12,7Ćeška 9,8 12,4 25,5 25 -15,7 -12,6 -25,5 -20,1Madžarska 13,8 15,6 6,3 9,4 7,5 6,2 19,6 16Poljska 5,3 5 14,6 16,2 -9,3 -11,2 -7,1 -8,6Slovaška 8,7 8,6 10,6 11,3 -1,9 -2,7 -7,2 -10,3BiH 1,7 1,1 3,6 2,5 -1,9 -1,4 -17,8 -12,7Romunija 1,7 1,6 3 4,5 -1,1 -2,9 -2,2 -5,6Bolgarija 0,7 0 6,6 7,6 -5,9 -7,6 -16,6 -20,9Ukrajina-Z 1,6 1,8 4,9 5,5 -3,3 -3,7 -75 -84,5UCTE 269,7 309,8 281,2 304,3 -11,5 5,5 0,5 0,2V preteklih letih so viški obstajali predvsem v državah Vzhodne Evrope, vendar trendi večjerasti porabe od izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti nakazujejo na pomanjkanje energijeoziroma na zmanjševanje viškov tudi v teh državah. Predvidena elektroenergetska bilanca zaleto 2010 nakazuje na pomanjkanje energije v sosednjih sistemih, torej Slovenija ne moreračunati na energijo iz neposredne okolice.SklepNapovedi za prihajajoče obdobje kažejo, da tudi v drugih evropskih državah izgradnja novihproizvodnih kapacitet ne sledi rasti odjema. Posledično lahko v bližnji prihodnosti69

pričakujemo, da tudi v drugih sistemih ne bo presežkov električne energije, ki bi jih lahkouvozili v Slovenijo. Predvidene razmere opozarjajo na težave pri zagotavljanju potrebneenergije, ki jo je ob omejitvah uvoza mogoče zagotoviti le z ustreznim investiranjem vdomače proizvodne vire.3.4 Zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom vmednarodnem prostoru in povezanost SlovenijeZemeljski plin se vse bolj uveljavlja; delež v svetovni porabi primarne energije narašča. V30 letih, med leti 1973 in 2004 se je delež povečal od 16,2%, pri celotni svetovni porabiprimarne energije 6 milijard toe do 20,9%, pri celotni porabi 11 milijard toe 43 . Porabazemeljskega plina naj bi še naraščala s stopnjo 2,0% letno v obdobju 2004 in 2030, medtembo v EU naraščala s stopnjo 1,4% letno. Hitro naraščanje je predvidevano v obdobju med2004 in 2015 in z letno stopnjo 2,5% v svetu in 1,7% v EU-25. Leta 2015 naj bi deležzemeljskega plina dosegel že 23%.V EU je delež zemeljskega plina nekoliko večji od svetovnega povprečja (okoli 24%) in najbi do 2015 narasel na 30%. Količinsko naj bi se poraba zemeljskega plina v EU-25 od508 mrd Sm 3 v letu 2004 povečala na 726 mrd Sm 3 v letu 2030 43 , ali celo okoli 820 mrd Sm 3kot navajata evropski poročili 44, 45 . EU porabi približno devetino vse svetovne porabezemeljskega plina.3.4.1 Oskrba z zemeljskim plinom v EUEvropa je v razmeroma ugodnem položaju glede oskrbe z zemeljskim plinom. V marsikateridržavi-članici še vedno črpajo nezanemarljive količine zemeljskega plina, česar o nafti nemoremo trditi. Spodbudo porabi zemeljskega plina v zahodni Evropi dalo zlasti odkritjezalog v Severnem morju, ter izgradnja plinovodov iz Rusije in Severne Afrike, predvsemAlžirije. Odvisnost EU-25 od uvoza zemeljskega plina je bila 53% v letu 2003. Ker se bližaizčrpanje znanih zalog v EU-25, vključno z zalogami Norveške, se bo lastna proizvodnjapredvidoma od sedanjih 250 milijard Sm 3 letno zmanjšala na 160 milijard do leta 2030, uvozpa naj bi se po istem scenariju zelo povečal za dva in pol krat; od 230 mrd Sm 3 na 640 mrdSm 3 v letu 2030. S tem bi prešli na 84-odstotno uvozno odvisnost v letu 2030 44 .43 Key World Energy Statistics 2006, IEA, Pariz, 2006.44 Evropska komisija: European energy and transport trends to 2030, Update 2005, 22 maja 2006.45 Security of European Natural Gas Supplies The impact of import dependence and liberalization J. Stern,Royal Institute of International Affairs, London, July 2002.70

-Domačaproizvodnja52%2002-Uvoz izNorveške14%-Uvoz izRusije18,3%-Uvoz izdrugih držav3,4%-Uvoz izAlžirije12,3%Slika 19: Viri oskrbe z zemeljskim plinom v EU v letu 2002Struktura oskrbe, kot jo prikazujeSlika 19, je navidez ugodna, saj noben uvoznik ni dobavljal več kot 20% celotnih dobav.Vendar je zaradi nizke prepletenosti plinovodnega omrežja, ki je bilo grajeno le zaenosmerne dobave, oskrba posameznih držav-članic zelo odvisna od dobav enegadobavitelja, zlasti Rusije. Razvojni načrti naj bi omogočili večjo strateško zanesljivost oskrbez zemeljskim plinom.3.4.2 Zaloge v svetu in geostrateški okolici EvropeEvropa je glede dobav zemeljskega plina v ugodni geostrateški legi. V relativni bližini sta dveobmočji z velikimi zalogami: Bližnji Vzhod – Srednja Azija in Rusija, v evropskem in azijskidimenziji (Slika 20).Opomba: tcm: triljon Sm 3 = 1.000 mrd Sm 3Slika 20: Obseg in razporeditev zalog zemeljskega plina v svetu71

Od celotnih svetovnih zalog okoli 180 trilijonov Sm 3 zemeljskega plina je dobra polovica(okoli 90 trilijonov Sm 3 ) lociranih v Evropi, Severni Afriki, Rusiji (brez Daljnega Vzhoda) inSrednji Aziji, torej na razdaljah, ki omogočajo dobavo v Evropo po plinovodih 46 . V tem delusveta je zalog za okoli sto let dobav, celo pri obsegu, ki je predviden za leto 2030. Upoštevatipa je treba, da bodo za te zaloge zemeljskega plina konkurirali tudi drugi.Obseg zalog opravičuje napore za zagotovitev transportnih poti in drugih pogojev za dobavov Evropo.3.4.3 Trg z zemeljskim plinom in skupno zagotavljanje oskrbe vEUV EU je bila sredi 90-tih let sprejeta odločitev, da se oskrba z električno energijo inzemeljskim plinom uredi kot tržna dejavnost. Odločitev je bila potrjena z novimi direktivamiv letu 2003 in energetskim strateškim paketom januarja 2007 47 . Ob postopnem odpiranjutrga je potrebno na novo urediti sistem zagotavljanja oskrbe, ki je bil sedaj v rokahposameznih držav, predvsem pa (monopolnih) dobaviteljev zemeljskega plina.Slovenija je praktično v celoti odvisna od uvoza zemeljskega plina. Tudi v Slovenijipričakujemo dinamičen razvoj porabe; kot članica EU pa smo zavezani k odpiranju trga zzemeljskim plinom. Poraba plina je v Sloveniji v primerjavi s celotno EU zelo majhna (manjkot 0,3%). Slovenija si ne more zagotoviti oskrbe samostojno, če ni vpeta v mednarodnoureditev. Načelo subsidiarnosti narekuje vsem članicam, da ukrepajo samostojno inkoordinirano.Način skupnega zagotavljanja oskrbe z zemeljskim plinom v EU še ni dokončno razvit. Prvienotno obvezujoč dogovor je bila v aprilu 2004 sprejeta Direktiva o zanesljivosti oskrbe zzemeljskim plinom (2004/67/ES). Načelo te direktive je, da se sproži praktično usklajevanjepristopov posameznih držav-članic do zagotavljanja oskrbe z zemeljskim plinom. V tej faziohranjajo države-članice polno odgovornost, postavljene pa so nekatere skupne usmeritve.Možno je, da bo proces pokazal, na katerih področjih je smiselno postaviti skupnemehanizme ali celo institucije za zagotavljanje oskrbe z zemeljskim plinom. Neposrednaposledica tržne ureditve je, da se tudi zanesljivost dobave pretežno ureja v pogodbenemrazmerju med dobaviteljem in (upravičenim) odjemalcem.Osnovni zakonski in programski dokumenti Slovenije so usklajeni s procesi, ki potekajo napodročju liberalizacije trga z zemeljskim plinom v EU. Tudi Resolucija o Nacionalnemenergetskem programu (ReNEP) določa, da je energetska politika v Sloveniji usmerjena na46 Ramsay; W: C.(IEA): Challenges and Perspectives: A ‘Missing Link’ in the External Dimension to Securityof Supply in Open Market:; Energy Charter Conference: Energy Transit in Eurasia, Brussels, 19-20September 200447 Energy for a Changing World, Energetski paket 10. januarja 2007; uvodni dokument: »Komisija predlagacelosten sveženj pravil na področjih energije in podnebnih sprememb z namenom zmanjšanja emisij v 21.stoletju« EUReference: IP/07/29 Date: 10/01/200772

zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe z energijo in spodbujanje konkurenčnosti natrgu z energijo.V aprilu 2004 je bila sprejeta novela Energetskega zakona (Ur. List RS, št. 51/2004), kiimplementira zahteve Direktive o vzpostavitvi enotnega trga z zemeljskim plinom(2003/55/ES). S 1. julijem 2007 stopa trg z zemeljskim plinom v novo fazo, saj bodo takratvsi odjemalci, vključno z gospodinjskimi, postali »upravičeni odjemalci« in si bodo prostoizbirali dobavitelja.Slika 21: Evropska mreža plinovodov3.4.4 Dobavne poti za zemeljski plin v EUSedanje plinovodno omrežje in nekaj terminalov za utekočinjen zemeljski plin (UZP aliLNG) zadošča za sedanji uvoz tega goriva. Slika 21 prikazuje sedanje omrežje ter nekajnačrtovanih dodatnih uvoznih možnosti 48 . prikazuje možno bilanco uvoza zemeljskegaplina, pri tem pa je upoštevan tudi možni uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (UZP).UZP bi po tem videnju v celotnem uvozu 625 mrd Sm 3 (vključno 100 mrd Sm 3 iz Norveške)48 Med temi je plinovod »Green Stream« med Libijo in J. Italijo že realiziran, v obratovanju je od začetkaokotobra 2004 in omogoča uvoz do okoli 10 mrd Sm 3 . Vir: Security of European Natural Gas Supplies Theimpact of import dependence and liberalization J. Stern, Royal Institute of International Affairs, London,July 2002.73

obsegal okoli 115 mrd Sm 3 , od tega dobra polovica iz Severne Afrike in Bližnjega vzhoda,ostalo pa iz Atlantskega bazena.Zaenkrat z manjšim sodelovanjem EU razvijajo nove plinovodne povezave podjetja,posamič ali v povezavah. Pri tem imajo nekateri projekti izrazito podporo nekaterih držav,kot na primer baltski plinovod.V tabeli (Tabela 8) in na sliki (Slika 22) so prikazane perspektivne možnosti za oskrbo Evropez zemeljskim plinom. Podatek o potrebnih investicijah, ki so okoli 150 mrd US$ do leta2020, opozarja na vprašanje, ali bodo komercialni operaterji dovolj motivirani za realizacijonavedenih projektov 44,45 . Zaenkrat projekti dobro napredujejo, se je pa Evropska komisijamorala odpovedati nekaterim načelom odpiranja trga (na primer: ohranjanje sistemadolgoročnih pogodb), v dobro investitorjev.Tabela 8: Možni viri za oskrbo Evrope z zemeljskim plinom okoli leta 2020Vir Sm 3Lastna proizvodnja brez Norveške 194Norveška 100Rusija 250Srednja Azija 80Severna Afrika – Sredozemsko območje, plinovodi 80Severna Afrika – Sredozemsko območje, UZP 55Bližnji Vzhod (Arabsko-perzijski zaliv), UZP 15Atlantsko območje trgovanja z UZP 45Skupno viri in poraba 819Od tega uvoz 525Od tega UZP 115Opomba: »Evropa« v tej tabeli vključuje celotno Zahodno Evropo inpredvidene nove članice, vključno s Turčijo.V gradnji je nekaj plinovodov, ki povezujejo Severno Afriko z Evropo, za oskrboPortugalske, Španije, Francije in Italije. Aktivni so zlasti Italijani, ki so tudi večinoproizvodnje električne energije osnovali na zemeljskem plinu. Leta 2004 so na primer pričeledobave plina po plinovodu Greenstream iz Libije v Italijo (8 milijard Sm 3 letno). Nekolikozaostaja plinovod GALSI med Alžirijo in Sardinijo ter severno Italijo, ki naj bi bil dokončanže do konca 2008. Začetna zmogljivost plinovoda bo do 10 milijard Sm 3 .Nord Stream je sedaj uporabljano ime za plinovod, ki bi v podmorskem delu, medVyborgom v Rusiji, blizu finske meje, in Greisfeldom v severni Namčiji. Predvidoma bi imelprvi cevovod, ki naj bi ga zgradili do leta 2010, zmogljivost okoli 27 milijard Sm 3 letno, čeznekaj let pa bi z drugim plinovodom zmogljivost podvojili. Projekt razvijata Gazprom inE.ON.74

Slika 22. Možnosti za uvoz zemeljskega plina – sedanje in že načrtovane44,49Slika 23. Zamisli plinovodov za dobavo zemeljskega plina z Bližnjega Vzhoda v EvropoOpomba: Načelni potek plinovodov, glede na stopnjo določenosti projekta. Veja Baumgarten – Istanbul je deloziroma varianta projekta »Nabucco«. Plinovod čez države nekdanje Jugoslavije še ni v podrobni obravnavi.Evropska komisija je izpostavila kot posebno pomemben projekt plinovod iz kaspijskegabazena, ki je znan kot »Nabucco« (Slika 23). Pri razvoju projekta sodelujejo »nacionalne«firme za oskrbo s plinom iz Romunije (Transgaz), Bolgarije (Bulgargas), Turčije (Botas),Avstrije (OMV) in Madžarske (MOL). Projekt vodi avstrijski OMV. Plinovod lahko delomaizkorišča nekatere obstoječe odseke. Plinovod bi naj gradili v obdobju 2008-2012. Dolžinabo okoli 4.000 km, pričakovana končne letne dobave bi bile okoli 30 milijard Sm 3 (okoli leta2030), od tega 6-8 milijard Sm 3 za tranzitne države in 14-17 milijard Sm 3 v srednjih in49 Investments in Gas Pipelines and Liquefied Natural Gas Infrastructure. What is the Impact on the Securityof Supply? Patrick Cayrade, Nota di lavoro 114.2004 september 2004, Fondazione Eni Enrico Mattei, ENI.Ramsay; W: C.(IEA): Challenges and Perspectives: A ‘Missing Link’ in the External Dimension to Securityof Supply in Open Market:; Energy Charter Conference: Energy Transit in Eurasia, Brussels, 19-20September 200475

zahodnih evropskih državah). Prvotna ocena celotne investicije je med 4,5 in 5 bilijon Evrov.Ta projekt je potencialno pomemben tudi za Slovenijo, saj prinaša nov vir v našo bližino.3.4.5 Globalni trg zemeljskega plina – utekočinjen zemeljski plin(UZP oz. LNG)Višje cene zemeljskega plina na končnih trgih ustvarjajo pogoje za dobavo plina s tankerji,kot UNZ. Japonska se na ta način oskrbuje že dalj časa. Pri transportu UNZ so dragiterminali, zlasti utekočinjanje. Nekako do 4.000 km je transport po plinovodih cenejših, čegre za kopenski plinovod, v primeru podvodnega plinovoda pa je ekonomska razdaljamanjša. Obe vrsti transporta pa sta ekonomsko občutljivi na obseg. Najmanjša gospodarnakoličina je okoli 8 milijonov Sm 3 letno. Manjše vire zemeljskega plina bo možno vključiti vsvetovni trg posredno, s predelavo v tekoče gorivo.Poleg tradicionalno velikega uvoznika, Japonske, se tudi ZDA opremljajo za uvoz velikihkoličin zemeljskega plina kot UZP. Samo projekt Elis Island, ki deloma že obratuje, bo imelkončno zmogljivost uvoza 80 milijard Sm 3 letno in skladišče za 200 milijard Sm 3 . 50Čeprav je pri UZP gospodarnost dobav manj odvisna od razdalje, se kaže cepitev svetovnegatrga na Atlantski in Pacifiški bazen. UZP z Bližnjega Vzhoda bo lahko konkuriral na obehdelnih trgih. Evropa se bo oskrbovala pretežno iz Atlantskega bazena. Predvidenih115 milijard Sm 3 letnega uvoza okoli leta 2020 je povsem dosegljivo. Slovenija bi se iz UZPoskrbovala posredno, iz Italija ali Hrvaške, saj se zdi kratka slovenska obala manj primernaza izgradnjo sprejemnega terminala, čeprav je bil že predstavljen tudi predlog izgradnjeterminala v Kopru 51 , ki bi s pripadajočim tranzitnim plinovodom predstavlja precejšnjostrateško in gospodarsko prednost.3.4.6 Prenosna omrežja zemeljskega plina v Sloveniji in razvojninačrtiSlovenija se skoraj v celoti oskrbuje z zemeljskim plinom iz uvoza (99,5%), saj je deleždomače proizvodnje le okoli 0,5% celotne potrebe, kot je to prikazano v tabeli (Tabela 9).Slovenija uvaža zemeljski plin iz Rusije in Alžirije, ter v majhnem deležu iz Avstrije.Tabela 9: Proizvodnja, uvoz in poraba zemeljskega plina v Sloveniji v mio Sm 32000 2001 2002 2003 2004 2005Proizvodnja 7 6 6 5 5 4Uvoz 1007 1038 1001 1109 1.099 1137Poraba 1014 1044 1007 1114 1.104 1141Vir: Statistični urad RS (SURS) – Si-Stat50 History of LNG imports into USA, LNG Industry, jeseni 2005, dosegljivo na spletu.51 Družba TGE.76

Delež zemeljskega plina v primarni energiji je bil v preteklih letih okoli 14%, v končni porabienergije pa 17% in je z ekološkega stališča nesporno najkvalitetnejše fosilno gorivo. Prenosnaomrežja zemeljskega plina obsegajo v dolžini približno 961 km plinovodov 52 (od tega 738km plinovodov nad 16 barov in 216 km do 16 barov), kompresorsko postajo v Kidričevem,preko 300 merilno-regulacijskih in sekcijskih zapornih postaj ter druge objekte, ki sopomembni za prenos zemeljskega plina.Hrbtenica prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki je povezana z Avstrijo in Hrvaško, jebila zgrajena v obdobju od 1977 do 1980, priključek na italijanski plinovodni sistem je bilnekoliko kasneje zgrajen. S povezanostjo na plinovode sosednjih držav predstavlja slovenskoplinovodno omrežje integralni del evropskega plinovodnega omrežja. Prenosno plinovodnoomrežje je kljub starosti dobro ohranjeno.Slovensko plinovodne omrežje oskrbuje Slovenijo z zemeljskim plinom iz Rusije prekoAvstrije in iz Alžirije preko Italije. Plinovodno omrežje je povezano tudi s skladiščemzemeljskega plina v Italiji, Avstriji in na hrvaškem. Shematični prikaz prenosnega omrežjazemeljskega plina v Sloveniji v letu 2003 je na sliki (Slika 24).Slika 24: Prenosna omrežja zemeljskega plina v Sloveniji52 Plinovod je zgrajen iz vzdolžno varjenih jeklenih cevi, proti koroziji zaščitenih z ustrezno visoko odpornoizolacijo, položenih 1,1 do 1,8 m globoko v zemljo. Osrednji del slovenskega plinovodnega omrežja obsegamagistralni plinovod (M1) od Ceršaka do Rogatca, (M2) od Rogatca preko Podloga do Vodic in (M4) odRoden do Novega mesta z nazivnim tlakom 50 bar ter magistralni plinovod (M3) od Šempetra pri NoviGorici do Vodic z nazivnim tlakom 67 bar.77

Energetski objekti za prenos zemeljskega plina, ki so nujni za oskrbo znotraj države in kibodo zajeti v razvojnih načrtih 10-letne projekcije razvoja (ko bo sklenjena koncesijskapogodba), so naslednji (Slika 25):• razširitev kompresorske postaje v Kidričevem in izgradnja kompresorske postajeAjdovščina (do leta 2007);• ojačitev (izgradnja 70 barskega plinovoda) M1 (od leta 2005 do leta 2010);• ojačitev (izgradnja 70 barskega plinovoda) M2 (od leta 2005 do 2012);• izgradnja novega 50 barskega plinovoda M5 (TE-TOL-Novo mesto) do leta 2012..Poleg teh magistralnih plinovodov so predvidene tudi plinovodne povezave s Hrvaško(Hrušica-Jelšane) in plinifikacija slovenske Istre (Ajdovščina-Lucija). Razen prenosnihplinovodnih povezav se bodo gradili tudi visoko tlačni plinovodi do lokacij novih plinskihtermoelektrarn (TE-TO Ljubljana, Trbovlje in Šoštanj).Slika 25: Obstoječa in načrtovana prenosna omrežja zemeljskega plina v Sloveniji78

3.4.7 Skladiščenje zemeljskega plina v ali izven SlovenijeSlovenija nima skladišča zemeljskega plina na svojih tleh, zato si skladiščenje zagotavlja znajetjem ustreznih kapacitete (okoli 10% celotne porabe) in pod posebnim režimom vsosednjih državah (Avstrija in Hrvaška).Kapaciteta najetih skladišč je 110 mio. Sm 3 , od tega 40 MSm 3 v Avstriji, 50 mio.Sm 3 naHrvaškem in 20 mio.Sm 3 v Italiji.Po podatkih Geoplina je uporaba najetih kapacitet skladišča zemeljskega plina v sosednihdržavah urejeno tako, da skladiščenje (polnitev) poteka v poletnim času oziroma času manjšeporabe, izkoriščanje (praznitev) pa v zimskim času oziroma času višje porabe ali pri motnjahpri dobavi.79

3.5 Makroekonomski scenariji gospodarskegarazvoja Slovenije do leta 20303.5.1 Scenariji ("Future Studies") Evropske unije kot izhodišče zaoblikovanje dolgoročnih scenarijev gospodarskega razvojaSlovenijeS tem, ko se je Slovenija vključila v Evropsko unijo (EU) so skupne politike EU postale tudinaše domače politike. Slovenija je del notranjega evropskega trga, ki bo tudi v naslednjih letihin desetletjih odločilno vplival na gospodarska dogajanja in strukturo našega gospodarstva.Slovenija bo delila uspehe in neuspehe evropske integracije. Pri pripravi scenarijevdolgoročnega razvoja Slovenije je zato smiselno izhajati iz razmišljanj v EU glede bodočnostievropske integracije.Različne skupine strokovnjakov s področja t.i. »Future Studies« so oblikovale vrsto scenarijev(glej uporabljeno literaturo), ki na podlagi različnih predpostavk prikazujejo dogajanja vnaslednjih desetletjih. Pri naši raziskavi smo se oprli na scenarije Enote za študije prihodnostiEvropske Komisije oziroma na njen projekt "Five Possibile Futures for Europe", ki ponašem mnenju najbolj celovito in »uporabniku prijazno« niza različne razvojne možnosti.Smisel teh scenarijev ni opredeljevanju najbolj verjetnega dogajanja ampak bolj vopredeljevanju skrajnih možnosti na podlagi različnih predpostavk. S tem se »zakoliči«prostor v okviru katerega bodo potekala dejanska dogajanja. Ker je študija Evropskekomisije na katero smo naslonili našo raziskavo časovno že nekoliko oddaljena, smoizhodiščne scenarije, ki jih prikazujemo v nadaljevanju, nadgradili z novejšimi razmišljanji oprihodnjosti v EU, še posebej na področju vpliva klimatskih sprememb in razvojne pomočidržavam v razvoju. Omenjenih pet razvojnih scenarijev EU pokriva široko paleto možnosti,od razcveta notranjega evropskega trga in pospešene širitve EU do konfliktnih situacij inzaostrovanja vojne proti terorizmu. Za potrebe naše analize vsi prikazani možni izidi v EUniso relevantni, še posebej ne skrajnosti. Tudi ti, robni scenariji, pa vključujejo elemente, kibodo za naš bodoči razvoj lahko pomembni.1. scenarij: Zmagovito tržiščeCilji EU: nastanek enotnega evropskega tržišča, javno zasebno partnerstvo in postopnozmanjšanje državnih pomoči gospodarstvu, bodo doseženi brez večjih težav. Zmanjšanjesocialnih pomoči s strani države zaradi razbremenitve gospodarstva se bo izkazalo za precejbolj problematično, kljub temu, da države članice EU praktično ne bodo imele drugegaizhoda. Uspeh ameriškega gospodarstva, ki bo nedvomno povezan z bistveno boljprilagodljivo in konkurenčno strukturo ameriške družbe, bo pregnal še zadnje pomislekepred reformami v Evropi. EU bo prisiljena sprejeti izziv ZDA, če bo hotela slediti izzivomtržne tekme v okviru dinamične globalne ekonomije. Prišlo bo do sprememb v političnemprostoru in nov val evropskih politikov bo, kljub nasprotovanju, dokončal reformo socialnihdržav. Številne reforme bodo oblikovale bolj prilagodljiv trg delovne sile, znižale ravenjavnih izdatkov in prerazdeljevanja preko skupnega proračuna EU. Najbolj razvite države80

EU bodo na ta način uspele močno zmanjšati nezaposlenost, ponekod celo do stopnje, kobo ponudba delovnih mest presegla povpraševanje. Vendar bodo ta delovna mesta hitrozasedli priseljenci iz revnejših držav članic EU. Zmanjšanja v javnih odhodkih bodoprizadela večje investicijske projekte (izgradnja ali obnova infrastrukture…) vendar pa bodote reforme sočasno tudi oblikovale novo, dinamično in konkurenčno ekonomijo EU. ZgleduEU bo bolj ali manj uspešno poskušal slediti tudi preostali svet in prišlo bo do napredka priusklajevanju interesov v svetovni ekonomiji. Kljub vsemu se bo razkorak med revnimi inbogatimi še vedno večal. EU bo izvedla večje znižanje skupnih proračunskih izdatkov inradikalno reformo v kmetijstvu. Projekt razširitve bo uspešno potekal. V EU bodo pristopileŠvica, Norveška in Islandija. Pogajanja za vstop se bodo uspešno zaključila tudi za številnebalkanske države in tudi za Turčijo, ki bo postala članica EU. Za vstop v EU se bodo začelepotegovati celo nekatere države severne Afrike. Eden večjih uspehov zunanje politike EU bovzpostavitev enotnega carinskega območja z Rusijo, s čimer bo položen temeljni kamen privzpostavitvi Euro-Mediteranskega brezcarinskega območja.Širitev območja proste trgovine bo prinesla tudi vse več problemov, predvsem na področjihekologije in organiziranega kriminala. Ekološki problemi se bodo sicer izboljšali v razvitihdržavah, vendar poslabšali povsod drugod po svetu. Za vprašanja, povezana s klimatskimispremembami, ne bo pravega posluha. Vse večji problem na področju organiziranegakriminala bo začel predstavljati mednarodni terorizem, poleg že stalno prisotne prodaje drog,orožja in t.i. belega blaga. Znotraj same EU bo postajala vse bolj pereč problem visokastopnja urbanizacije in posledično propadanje širših ruralnih področij in celih regij.Po scenariju "Zmagovito tržišče" bi bili drugo in tretje desetletje enaindvajsetega stoletjaobdobje svetovne blaginje, ki pa bi je bile deležne predvsem obstoječe in novoindustrializirane države. Ta napredek bi bil dosežen z znižanjem socialne zaščite prebivalstvain standardov varstva okolja, za kar bi nam bodoče generacije najverjetneje ne bile ravnohvaležne. Razvojna pomoč državam v razvoju se bo povečala vendar pa se svetovniproblemi nerazvitosti s tem ne bodo bistveno zmanjšali. Iz »revščine« se bosta izkopaliKitajska in Indija, velik problem pa bosta ostali Afrika in Azija. Globalno gledano se boprepad med razvitimi in nerazvitimi še poglobil.2. scenarij: Sto rožVedno večje razlike med revnimi in bogatimi, razširjen in dobro organiziran mednarodnikriminal, manjši regionalni spori in gospodarstvo, ki bo razočaralo… vse to bo vodilo vdestabilizacijo svetovnega gospodarstva in politike. Tudi državam EU se ne bo godilo ničbolje. Nekatere regije bodo zapadle v krizo, ki ji ne bo videti konca, medtem ko bodo drugenezadržno napredovale s hitrim tempom. Vse večje notranje gospodarske razlike in trhlapolitična povezanost bosta privedli do vse manjše kredibilnosti EU, ki se bo dodatnodiskreditirala tudi z odstopom od širitve proti jugu na sredini pristopnih pogajanj.Navedeno bo posledica staromodne evropske politike in neučinkovitega birokratskegaaparata, čemur se bodo pridružile še napake v gospodarskih odločitvah. Nemočne vlade,diskreditirane s številnimi političnimi in gospodarskimi škandali ter soočene s korupcijo v81

evropskih institucijah, bodo izgubljale nadzor in lokalne pobuda bo počasi prevzemala stvariv svoje roke. Začelo se bo obdobje regionalizma, razcveta lokalnih skupnosti in majhnihpodjetij. Okrepilo se bo delo na črno. Posledica teh dogajanj bo politično in ekonomskodrobljenje znotraj EU. EU bo podlegla pritiskom domače javnosti, ki je bila od vsega začetkaskeptična do razširitve na jug in še posebej na Turčijo. Strah pred povečanjem brezposelnostiin porasta mednarodnega kriminala se bo okrepil. Zato bo EU začela z taktičnimzavlačevanjem, ki bo privedlo do poslabšanja odnosov z državami kandidatkami za pristop.Le-te se bodo dodobra finančno in gospodarsko izčrpale z pripravami na vstop in bodo popropadu pristopnih pogajanj zašle v hudo gospodarsko, politično in socialno krizo, iz katerese ne bodo kmalu izkopale. Kriza v sosednjih državah bo močno prizadela tudi EU samo, sajbo ostala brez dobršnega dela novih tržišč in poprej načrtovanih vseevropskih projektov.Posledica navedenega bodo grožnje skandinavskih držav z izstopom iz EU in prvi uspešnireferendumi za izstop v posameznih državah.Tudi vsemu ostalemu svet se ne bo godilo nič bolje. ZDA se bodo večinoma ukvarjale zlastnimi težavami, azijske države ne bodo nič napredovale. Rusija se bo začela gospodarskopovezovati z vzhodno Evropo in Kitajsko. Razlike med razvitim in nerazvitim svetom sebodo poglabljale. Za globalna vprašanja klimatskih sprememb, varstva okolja in trajnostnegarazvoja ne bodo razviti nikakršni mednarodni mehanizmi nadzora.Scenarij "sto rož" ne prinaša bistveno povečane blaginje, vendar pa tudi ne kolapsadružbenoekonomskega sistema. Pomeni soočenje vladajočih elit z močjo lokalne politične ingospodarske pobude, ki bo vendarle uspela z aktiviranjem notranjih razvojnih potencialov vregijah in lokalnih skupnostih in na ta način ustvarila pogoje za napredek v prihodnje.3. scenarij: Delitev odgovornosti za trajnostni razvojDesetletna preobrazba javnega sektorja z ambicioznimi reformami bodo pripeljala EU vugoden položaj za nadaljnji pospešen razvoj. Uspeh bo le še potrdila uspešno izvedenaširitev EU proti jugu. Uspeh na gospodarskem področju bo prinesel rezultate tudi v zunanjipolitiki pri sklepanju novih, trdnih političnih in gospodarskih zavezništev širom sveta.V ugodnem gospodarskem okolju pa se bodo ustvarjali pogoji politične krize, ki jo bosprožilo vse manjše zaupanje prebivalstva v lastne vlade. Lokalna raven oblasti bo zahtevalavečji politični vpliv pri odločanju. V EU bodo postopoma prevladale ideje o močni, socialniEU, večjemu poudarku na civilni družbi, na gospodarski odprtosti in tesnem sodelovanjumed državami članicami na vseh področjih. Prišlo bo do reorganizacije oblasti na vsehravneh, decentralizacije in delitve odgovornosti z regionalnimi in lokalnimi oblastmi.Hierarhična piramida oblasti se bo obrnila na glavo. Dosežena bo večja vključenost ljudi vproces odločanja in reševanja problemov.Reforme, ki so bile sprva sprejete z mešanimi občutki (nasprotovale so jim predvsemkonzervativnejše stranke) bodo pripeljale do pozitivnih učinkov. Nezaposlenost bo pričelaupadati, socialno zaščito bodo dobili tudi prej slabo zaščiteni sloji ljudi (invalidi, mladi,…),problemi na lokalni ravni bodo dobili zadostno mero pozornosti, doseženo bo zvišanje82

zdravstvene zaščite prebivalstva. Gospodarstvo EU se bo vse bolj uveljavljalo in svet bopriznal obstoj tretje poti. Kljub vsemu pa EU ne bo zajelo obdobje obilja, saj bodo lokalneoblasti veliko manj naklonjene uvedbi novitet in se bodo raje držale že preizkušenih rešitev vgospodarstvu ter tako ne bodo uspele izkoristiti vseh svojih razvojnih potencialov.Nov pristop EU pri reševanju svetovnih problemov bo pripomogel k ustavitvi večanja razlikmed bogatimi in revnimi, kar bo le še okrepilo mednarodni ugled EU. Povečana bomednarodna razvojna pomoč državam v razvoju in uveljavljena načela »pravičnemednarodne trgovine«. Prihajalo bo do manjših napetosti z ZDA, ki z EU ne bodo v celotidelile političnih in gospodarskih pogledov na prihodnost sveta. EU bo bolj uspešna vdogovorih z ostalimi ''velikimi'' svetovnimi državami - Kitajsko, Indijo, Rusijo in Brazilijo. Vsvetu se bo pojavil nov trend, ki bo vodil k regionalnemu sodelovanju in povezovanju terpovečani odgovornosti do prihodnjih generacij. Svet se bo učinkovito spopadel z vprašanjemklimatskih sprememb in varstva okolja. Uveljavljeni bodo višji svetovni standardi na tempodročju in razviti učinkoviti mednarodni mehanizmi njihovega nadzora.4. scenarij: Kriza kreativne družbeSocialna situacija v Evropi bo postala vir politične nestabilnosti. Razlike med bogatimi inrevnimi se bodo povečale do te mere, da bo velik del EU zajel val demonstracij, ki bodoponekod prerasle celo v spopade s policijo. V naslednjih letih bodo izpeljane številnereforme, ki bodo vrnile EU v kolikor toliko zdržno stanje. Za gospodarstvo bodo to težkičasi. Veliko podjetij in bank se bo odločilo za prenos poslov drugam, veliko malih podjetijbo propadlo, velika podjetja pa bodo le s težavo prebrodila krizo. Vendar pa bo kriza kmalupopustila in EU se bo že do leta 2020 vrnila na gospodarsko raven s konca dvajsetegastoletja. Obnova gospodarstva bo temeljila predvsem na storitvenem sektorju.EU bo drago plačala krizo, še posebej v mednarodnem prostoru. Prišlo bo do odložitvevstopa novih članic in tudi sicer bo zanimanje sosed za vstop v EU močno upadlo. ZDA sebodo ukvarjale z lastnimi težavami, azijske države ne bodo nič napredovale. Rusija se bozačela gospodarsko povezovati z vzhodno Evropo in Kitajsko. Razlike med razvitim innerazvitim svetom se bodo poglobile. Za globalna vprašanja klimatskih sprememb, varstvaokolja in trajnostnega razvoja ne bodo razviti nikakršni mednarodni mehanizmi nadzora.5. scenarij: Nemirne soseskeDvajset let po koncu hladne vojne bo postala politična in gospodarska nestabilnost v Evropizopet pereč problem. Prišlo bo do napetosti med EU in njenimi sosedam, predvsem zaradiekoloških problemov in problemov zmanjševanja naravnih virov (voda, nafta…). Svoje bododoprinesle tudi neugodne ekonomske razmere, saj se ugodne napovedi ob koncu prejšnjegastoletja ne bodo uresničile.Krizno obdobje se bo začelo z ''vojno za vodo'' nekaj sto kilometrov od meje EU,povzročeno s terorističnimi napadi na vodne vire. Vojna bo sprožila veliko vprašanj,predvsem o dejanski varnosti prebivalcev EU in prinesla več zaostritev v zunanji politiki. Vvzhodni Evropi bo čas krize dodobra izkoristila mafija in močno okrepila svoje posle na83

vseh področjih, kar bo vodilo v še večjo destabilizacijo držav tega območja. Enakozaskrbljujoče bo stanje na bližnjem vzhodu, kjer bo Turčija, vodena s strani nacionalistov,zabredla v vse večje spore s sosedami, kar bo sprožilo močno ohladitev odnosov med EU inTurčijo.Ljudje v EU bodo dobili občutek da živijo v izoliranem ''raju'', ki pa lahko kaj kmalu izgine inbodo zato pripravljeni pristati na opustitev določenih človekovih pravic, predvsem na računimigrantov. Velika evropska mesta bodo pretresale demonstracije in nemiri v soseskah zveliko koncentracijo priseljenega prebivalstva. Priseljeni novi državljani EU bodo začeliterjati vse pravice evropskega državljana. Skrb za varnost pa bo privedla do tega, da bo EUnavzven delovala kot neosvojljiva trdnjava, obdana z bodečo žico. Vsi ti dogodki bodoprizadeli gospodarstvo, ki bo začelo kazati prve znake pešanja.ZDA in azijske države se bodo ukvarjale z lastnimi težavami in ne bodo nič napredovale.Razlike med razvitim in nerazvitim svetom se bodo poglabljale. Za globalna vprašanjaklimatskih sprememb, varstva okolja, razvojne pomoči in trajnostnega razvoja ne boposluha.3.5.2 Dolgoročni strateški dokumenti kot izhodišče za oblikovanjedolgoročnih scenarijev gospodarskega razvoja SlovenijeSredi leta 2005 je Vlada Republike Slovenije sprejela dokument Strategija razvoja Slovenije(SRS). Gradivo vsebuje nabor ekonomskih politik in strukturnih reform, ki so potrebne zauspešno članstvo Slovenije v EU. Priprava SRS je temeljila na povsem prenovljeni razvojni vizijiSlovenije. Če želi Slovenija izboljšati svoj položaj in se uvrstiti med bolj razvite države EU,mora bistveno izboljšati svojo globalno konkurenčnost. To pa zahteva bolj korenitestrukturne reforme, ki bodo rešile temeljne razvojne probleme in premagale odpore dohitrejših družbenih sprememb. Nova politično ekonomska vizija Slovenije je socialno tržnogospodarstvo, ki bo povezalo bolj liberalno in tržno gospodarstvo z bolj ekonomskoučinkovito in prilagodljivo, toda socialno partnersko državo.V ospredju SRS je celovita blaginja državljanov. Zato se ne osredotoča samo na gospodarska vprašanja,temveč vključuje socialna, okoljska, politična in pravna ter kulturna razmerja. Zaradi takšne postavitveciljev je SRS po svoji vsebini tudi strategija trajnostnega razvoja Slovenije, hkrati pa pomeni tudi prenosciljev Lizbonske strategije in prenovljene Strategije trajnostnega razvoja EU v nacionalno okolje, obupoštevanju posebnih razvojnih možnosti in zaostankov Slovenije.Štirje temeljni cilji SRS, ki naj bi jih Slovenija dosegla v naslednjem programskem obdobju:o Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseči povprečno raven ekonomskerazvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči) in povečatizaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije.84

o Družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic inposameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj indružbene povezanosti.o Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnegakakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem trajnostnegaobnavljanja prebivalstva. Načelo trajnosti zahteva, da se potrebe današnjih generacijzadovoljujejo na način, ki ne omejuje možnosti prihodnjih rodov za vsaj enakouspešno zadovoljevanje njihovih potreb.o Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnim vzorcem,kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnosti postala vsvetu prepoznavna in ugledna država.Na področju prostorskega razvoja je Slovenija opredelila svoje cilje v Strategijiprostorskega razvoja Slovenije (U.l. RS 76/2004). Temeljno usmeritev predstavlja vzdržniprostorski razvoj, ki temelji na razvojni nadgradnji primerjalnih prednosti Slovenije,opredeljujejo pa ga trije temeljni prostorsko-razvojni cilji, skozi katere se uresničujejoprioritete in usmeritve za dosego ciljev prostorskega razvoja:o učinkovitost in konkurenčnost mest in urbanih območij, ki obsega zlasti ukrepe gledepolicentričnega urbanega sistema in regionalnega prostorskega razvoja, vitalnih inurejenih mest ter usklajenega razvoja širših mestnih območij,o izboljšana dostopnost in učinkovita povezanost, ki obsega predvsem ukrepe gledeenakovredne vključenosti Slovenije v evropski prostor ter povezanega in usklajenegarazvoja prometnega in poselitvenega omrežja,o razvojna vitalnost in privlačnost podeželja, ki zajema zlasti ukrepe glede vitalnosti inprivlačnosti podeželja, krepitve prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnihznačilnosti krajine ter prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali inproblemi.Pri doseganju ciljev prostorskega razvoja je potrebno zagotoviti primerno raven varstvaobmočij Natura 2000, ki pokrivajo kar 35,5% ozemlja Slovenije in v tem sklopu velik deležpodeželja.Razvojne prioritete, ki jih je opredelila SRS, predstavljajo okvir za programe in ukrepeDržavnega razvojnega programa 2007-2013 (DRP), ki sicer ni edini instrument za izvedboSRS, je pa ključni na področju investicij v razvoj. Dokument se v začetku leta 2007 nahaja vfazi drugega osnutka in še ni sprejet.Razvojno-investicijske prioritete Državnega razvojnega programa 2007-2013 so enakerazvojnim prioritetam SRS:o konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast,o učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj inkakovostna delovna mesta,o učinkovita in cenejša država,85

o moderna socialna država in večja zaposlenost tero povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja.Pri Državnem razvojnem programu 2007-2013 gre za »investicije« v razvoj Slovenije. Zvlaganji želi Slovenija povečati družbeni kapital - in sicer ne le finančni in fizični kapital vekonomskem smislu ampak tudi socialni in okoljski kapital. Želi povečati tudi učinkovitosttega kapitala ter s tem zagotoviti dolgoročno konkurenčnost za obstanek naših podjetij natrgu. Tudi pri učinkovitosti ne gre le za gospodarsko učinkovitost v smislu konkurenčnostigospodarstva ampak tudi za kakovost življenja in trajnostno rabo naravnih virov. Državnirazvojni program 2007-2013 bo predstavljal priložnost in način za uveljavljanje načelatrajnostnega razvoja v Sloveniji. V tem smislu sta specifična cilja DRP za naslednjeprogramsko obdobje za Slovenijo naslednja:o povečati gospodarski, socialni in okoljski kapital ino povečati učinkovitost v smislu konkurenčnosti gospodarstva, kakovosti življenja intrajnostne rabe naravnih virov.Državni razvojni program 2007-2013 naj bi nadgradil »investicijske napore« države izsedanjega programskega obdobja 2004-2006. Cilja zunanje in notranje ekonomske in socialnekohezije (dohitevanje EU in uravnotežen regionalni razvoj), kar sta bila temeljna ciljaEnotnega programskega dokumenta 2004-2006, se v novem programskem obdobju 2007-2013 nadgrajujeta in postopoma prehajata v proces trajnostnega razvoja Slovenije znotrajEvropske unije v smislu globalne konkurenčnosti, ki temelji na lastnih razvojnih virih.Investicijsko-razvojne programe Slovenija pripravlja v okviru širšega reformnega paketa,katerega cilj je dinamizirati slovensko družbo za doseganje večje blaginje. V ta namen jevlada sprejela Okvir ekonomskih in socialnih reform, ki je za naslednjo finančno perspektivodal posebno težo t.i. velikim osrednjim projektom, s čimer naj bi se omogočilo boljambiciozno in koncentrirano načrtovanje investicij z večsektorskimi učinki. Ti so zbrani vResoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki jo je VladaRepublike Slovenije sprejela v oktobru 2006. Določitev prioritet tudi na ravni posameznihprojektov bo pomembno prispevala k pripravljenosti projektne dokumentacije, kar bopozitivno vplivalo tudi na sposobnost Slovenije za črpanje sredstev kohezijske politike EU.Ključna področja, na katere se nanašajo osrednji razvojni projekti, so:1. Razvojna mreža Slovenije;2. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov;3. Učinkovito upravljanje z okoljem;4. Mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju;5. Institucionalna in administrativna usposobljenost.Tabela 10: Nacionalni razvojni projekti do leta 202386

RAZVOJNE PRIORITETE DRP1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejšagospodarska rast2. Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok inuporaba znanja za gospodarski razvoj inkakovostna delovna mesta3. Učinkovita in cenejša država4. Moderna socialna država in večjazaposlenost5. Povezovanje ukrepov za doseganjetrajnostnega razvojaNACIONALNI RAZVOJNI PROJEKTIDevet regionalnih gospodarskih središčNacionalna širokopasovne mrežaVečji turistično-infrastrukturni projektiVečji projekti športne infrastruktureNUK Jožeta PlečnikaVišje in visokošolska središčaE-zdravjeE-pravosodjeSklad za razvoj kadrov in štipendijska shemaNovi Klinični center v LjubljaniMreža centrov za urgentno medicinoTrajnostna mobilnostModernizacija železniškega omrežjaModernizacija državnega cestnega omrežja naprioritetnih razvojnih osehDodatni avtocestni programTrajnostna energija in ekonomija vodikaModernizacija električnega omrežjaGradnja novih energetskih zmogljivostiSkladišče plinaAd 1. Razvojna mreža Slovenije. Gre predvsem za mrežo inkubatorjev, tehnoloških parkovin poslovnih con, ki bodo skupaj ter v povezavi z znanjem in razvojem lahko ponudiligospodarstvu tiste storitve, ki jih najbolj potrebuje na različnih razvojnih stopnjah – od idejepodjetja do razvoja visokih tehnologij, novih materialov in podobno. Razvojna infrastrukturabo v prostoru razpršena in usmerjena tja, kjer bo osredotočenost poslovnih dogodkovomogočala hiter začetek delovanja in hitre učinke. Predvidena je tudi razpršenostvisokošolskega prostora oziroma ustanavljanje visokošolskih središč, in sicer takšnih, ki bodosledila razvojnim priložnostim Slovenije in gospodarstva v regionalnih razvojnih središčih.Poleg razpršenosti terciarnega izobraževanja bo pozornost namenjena razvoju tistih storitev,v zvezi z vseživljenjskim učenjem in trgom dela, s katerimi lahko ljudje ustvarijo višjododano vrednost in se prilagajajo temu. Ravno zato je med projekte vključen tudi sklopdigitalizacije s povečanjem razpoložljivosti ter učinkovite ponudbe elektronskih vsebin instoritev na spletu in vseživljenjskega učenja, kar je osnova na znanju temelječe družbe inkonkurenčnosti gospodarsko uspešnih držav.Ad 2. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov. Na tem področju želi Slovenijaizkoristiti izredno pestrost in gostoto svojih naravnih in kulturnih danosti. To bogastvo je šepremalo izkoriščena razvojna priložnost. Vzpostavitev mreže naravnih in kulturnihpotencialov za gospodarsko rabo ter za trajnostno varstvo naravne in kulturne dediščine jepomembna iz vsaj dveh vidikov:87

- kakovostno življenjsko okolje je pogoj za kakovost življenja ljudi v državi in tako zakonkurenčnost njenega gospodarstva;- potrebna je skrb za doseganje sinergijskih učinkov znotraj področij kulture in varstvaokolja, med njima in v povezavi z drugimi področji razvoja, kar pomeni, da jepotrebno vključevanje civilne družbe in zasebni kapital ter prek tega razvijanje javnozasebnegapartnerstva.Področje zajema dve osrednji vsebini, od katerih ena povezuje naravno in kulturno dediščinoter sodobno kulturno ustvarjanje s podjetniškimi vsebinami (umetniški rezidenčni centriturizem-kulturni dogodki-šport in rekreacija), druga pa poskuša tem vsebinam približati trgez razvojem turistične infrastrukture in upravljanjem turističnih destinacij. V tem smislu bodomed drugim oblikovani tržno zanimivi programi, ki bodo omogočali večjo potrošnjoobiskovalcev in podaljševanje bivanja na turističnem območju, večjo prepoznavnostSlovenije ter privlačnost za tuje in domače vlagatelje. Treba bo razvijati oblike turizma, ki soskladne z varstvom narave (ekoturizem, naravoslovni turizem) in tudi ne pomenijo velikihposegov v prostor.Ad 3. Učinkovito upravljanje okolja in trajnostna energetika. Izvedena bo vrsta strateškihpotez na področjih energetike in javnega potniškega prometa, ki upoštevajo gibanjatehnološkega razvoja ter odgovarjajo na zahteve in usmeritve predpisov EU in drugih zavez(npr. Konvencije o biotski raznovrstnosti, Konvencije o boju proti dezertifikaciji /degradaicji tal ter Konvencije o podnebnih spremembah, Kiotskega protokola). Uveljavljanjeučinkovite in raznovrstne uporabe vseh razpoložljivih virov primarne energije obpravočasnem privzemu in uvajanju novih tehnologij lahko bistveno zmanjša dolgoročnoodvisnost Slovenije od uvoza primarne energije ter zagotovi kakovostne in učinkovitestoritve oskrbe z energijo za gospodarstvo, gospodinjstva in promet. Sočasno in usklajenoizvajanje teh dolgoročnih strateških projektov lahko zlasti v prometu zagotovi bistveneprihranke za državni proračun, pa tudi za gospodinjstva.Ad 4. Mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju. Področje obsega vrsto naložbenihdejavnosti različnih resorjev, katerih namen je zagotoviti Sloveniji učinkovito prometnoinfrastrukturo. Velik del naložb je na vseh prometnih podpodročjih povezan z javnopotniško infrastrukturo in storitvami (izgradnja infrastrukture in javni potniški promet).Pomemben del naložb je usmerjen tudi v cestno infrastrukturo, predvsem v ključne razvojneosi, ki predstavlja prečno povezavo Slovenije v avtocestnem križu.Na cestah se javni potniški promet izpodriva iz dneva v dan, čeprav je edina možna rešitevza izboljšanje kakovosti življenja v mestih in zagotovitev večje mobilnosti ljudi. Poleg tegapovečani osebni promet povzroča izredno velike stroške, ki so vezani na zdravje prebivalstvav mestih in propad stavb in kulturne dediščine zaradi čezmernih izpustov v zrak. Zaradizamud se dela gospodarska škoda ter niža kakovost življenja tistih, ki se vozijo na delo, to pavodi k njihovi manjši mobilnosti in nižji konkurenčni sposobnosti. Pri organizaciji javnegapotniškega prometa se bodo morale aktivneje vključiti lokalne skupnosti.88

Kar zadeva financiranje prometne infrastrukture so finančne potrebe veliko večje odrazpoložljivih javnih finančnih virov. Zato bo financiranje celotnega projekta mobilnost vpodporo gospodarskemu razvoju zagotovljeno tudi z javno-zasebnim partnerstvom.Ad 5. Institucionalna in administrativna usposobljenost. Na tem področju bodo ukrepiusmerjeni v učinkovito delovanje javne uprave in sodnega sistema Slovenije. Gre predvsemza nujno potrebne naložbe v temeljito prenovo in posodobitev procesov (presoja učinkovpredpisov, odprava administrativnih ovir, optimizacija procesov, poenostavitev zakonodaje,standardizacija upravnih in sodnih postopkov) ter dograditev IKT infrastrukture, potrebneza učinkovito delovanje javne uprave. Izboljšanje in posodobitev postopkov zahtevataustrezno izobraževanje in usposabljanje. Program torej obsega ukrepe za zagotavljanjeučinkovite infrastrukture v javni upravi (uprava, sodstvo, zdravstvo), podporo projektomposodobitve sodstva, e-uprave, e-zdravstva, e-socialnih transferjev, e-zaposlovanja tervzpostavljanja in razvoja enotnih vstopnih točk. K temu so dodani ukrepe, ki so usmerjeni kizobraževanju in vzpostavljanju sodelovanja med socialnimi partnerji in nevladnimiinstitucijami.Tabela 11: Vrednost nacionalnih razvojnih projektov v milijonih evroNACIONALNI RAZVOJNI PROJEKTI Skupaj do leta 20231. Razvojna mreža Slovenije(gospodarska središča, znanje, nacionalna širokopasovna mreža)2. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov(športna in turistična infrastruktura)3. Učinkovito upravljanje okolja (trajnostna mobilnost, trajnostna energija)v tem:3.1. Energetski objekti4. Mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju(cestna in železniška prometna infrastruktura)5. Institucionalna in administrativna usposobljenost (posodobitev zdravstva inpravosodja)2.4871.5344.4343.29011.692SKUPAJ 23.9164793.5.3 Dolgoročni scenariji gospodarskega razvoja SlovenijeUresničevanje sprejete Strategije razvoja Slovenije naj bi bila naloga ekonomske politikevlad, ne glede na sestavo vsakokratne vladne koalicije. Na tem in na dejstvu vse večjeharmonizacije ekonomskih politik v EU temelji predpostavka, da bodo bodoče vlade ravnalegospodarno in s svojim ravnanjem ne bodo povzročale gospodarske in političnenestabilnosti v državi. Na ta način naj bi domača ekonomska politika prispevala kkonkurenčnosti gospodarstva in pospeševala trajnostni razvoj. Takšno ravnanje se pričakujev vseh možnih mednarodnih situacijah. Predpostavka je za dolgoročno obdobje sprejemljiva.Tudi, če bi prišlo do "negospodarne vlade", bi mehanizmi demokracije in tržnegagospodarstva, pa tudi nadzorni mehanizmi v EU poskrbeli za pravočasen obrat vdogovorjeno smer.89

Ključni element razlikovanja med razvojnimi scenariji torej ni domača ekonomska politikaampak mednarodno družbenoekonomsko okolje. Domača ekonomska politika se bo temuokolju prilagajala. Ker je Slovenija majhna država, ki lahko hitro ukrepa in deluje »v nišah«,predpostavljamo, da bo naše prilagajanje mednarodnemu gospodarskemu in političnemuokolju uspešno.Na temelju predpostavk o gibanju mednarodnega ekonomskega in širšega družbenega okoljain ocene možnosti domačega prilagajanja smo oblikovali dva razvojna scenarija: Scenarij(++) in Scenarij (+). 53 Oba nosita pozitiven predznak kar odraža njuno splošno pozitivnooceno v smislu izključitve tistih razvojnih različic, ki bi lahko pripeljale do splošnegospodarske krize, socialnih pretresov in konfliktov na gospodarskem, političnem alivojaškem področju. Že dejstvo vstopa Slovenije v NATO, Evropsko unijo in v območjeEura namreč izključuje tovrstne scenarije. Različne študije jasno kažejo, do razširitev EUprinaša splošne gospodarske koristi praktično vsem udeležencem. Izhodiščna predpostavkaje, da naj bi se konkurenčnost notranjega evropskega trga povečevala, EURO stabiliziral inokrepil ter skupne evropske institucije utrdile. Drugi razlog za pozitivni predznak pri obehscenarijih je privzeta predpostavka, da bo domača ekonomska politika aktivna in uspešna priprilagajanju različnim možnim situacijam v mednarodnem okolju. Če tudi bi le-to kazalo naslabše, je Slovenija dovolj majhna, z raznovrstno gospodarsko strukturo in tradicionalnoprilagodljiva na gospodarske šoke, da bi vlada in gospodarski subjekti sami z ustreznimravnanjem lahko preprečili krizo širših razmer.Navedeno ne pomeni, da niso mogoča tudi različna presenečenja in da v posameznih regijahali na posameznih področjih ne bo prišlo do lokalnih kriz. Slednje so celo pričakovane, saj sosestavni del tržnega ekonomskega sistema v katerem je razvoj praviloma neenakomeren.Prav v tem pa je tudi priložnost za območja in dejavnosti, ki danes zaostajajo v razvoju.Številne prakse v EU kažejo, da lahko presenetljivo hitro izkoristijo svoje razvojnepotencialne in ugodno ekonomsko okolje ter postanejo vodeče na skupnem trgu.Pričakovani pozitivni učinki nadaljnje širitve notranjega evropskega trga predstavljajo temeljrazvojnega Scenarija(++). V primeru uresničevanja te razvojne različice bi okrepljeneevropske institucije bile sposobne pravočasno izvesti reformo skupne kmetijske politike,kohezijske politike politike in reformo trga delovne sile, vključno z definiranjem novesodobne migracijske politike ter nadaljnjim gospodarskim odpiranjem evropskega trga zaproizvodnjo iz dežel tretjega sveta. S tem bi bili ustvarjeni politični in ekonomski pogoji zanadaljnje širitve EU na Balkanu in na Turčijo ter za gospodarsko povezovanje z državaminekdanje Sovjetske zveze in v širšem mediteranskem prostoru. Z reformami in odprtopolitiko do "tretjega sveta" bi EU lahko držala korak z ZDA oziroma z nastajajočima53Dilema uporabe enega, dveh ali več razvojnih scenarijev je bila, kot vedno, tudi tokrat prisotna. Večrazvojnih scenarijev olajša »slabo vest« zaradi izbora med številnimi razvojnimi možnostmi. Po drugi stranipa se zmanjša preglednost in zameglijo ključni strateški cilji ekonomske politike. Praktični razlogi indosedanje izkušnje so narekovale pripravo več različic v postopku oblikovanja in kasnejšo uporabo terpodrobno razdelavo le dveh variant, ki smiselno opredelita polje najbolj verjetega bodočega razvoja. Tudi sezdi smiselno izogniti se prevelikim ekstremom, ki so sicer vedno možni, a vendarle malo verjetni.90

egionalnima gospodarskima asociacijama v Ameriki in Aziji. Zmagovito evropsko tržišče bibilo najboljša garancija tudi za ohranitev ključnih elementov socialne države in uveljavljanjetrajnostnega razvoja v državah EU. Širitev proizvodnih in bivalnih standardov EU nasosednje države bi ugodno vplivala na trajnost razvoja v t.i. tretjem svetu. Scenarij vključujeuspeh mednarodnih pogajanj o sproščanju svetovne trgovine, povečano mednarodnorazvojno pomoč državam v razvoju in uveljavitev načela »pravične mednarodne trgovine«. Vsvetu naj bi se pojavil nov trend, ki bi vodil k regionalnemu sodelovanju in povezovanju terpovečani odgovornosti do prihodnjih generacij. Svet bi se učinkovito spopadel z vprašanjemklimatskih sprememb in varstva okolja. Uveljavljeni bi bili višji svetovni standardi na tempodročju in razviti učinkoviti mednarodni mehanizmi njihovega nadzora.Predpostavka tega scenarija je, da bi v naslednjem programskem obdobju Slovenija izkoristilarelativno obilno odmerjena sredstva EU za svoj razvojni preboj in dohitevanje najboljrazvitih evropskih držav. Večji del Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023naj bi bil uresničen. Izvedena bi bila velika vlaganja države v infrastrukturo, tudi gospodarskoin izobraževalno. V takšnih ugodnih razmerah bi se slovensko gospodarstvo lahko še naprejpospešeno internacionaliziralo. Vsaj nekaj ključnih slovenskih podjetij bi preraslo vmednarodne korporacije. Podjetja bi selila proizvodnjo v države izven EU z nižjo cenodelovne sile in boljšo dostopnostjo do surovin. Spodbujena z vlaganji države in EU vtehnološki razvoj pa bi podjetja v Sloveniji ohranjala razvojne oddelke, trženje in industrijskidizajn. Spodbujena z velikimi vlaganji države v železnico, širokopasovne informacijskepovezave, modernizacijo letališč in logistične centre bi transportna in špedicijska podjetjaizkoristla središčno lego Slovenije na križišču 5. in 10 vseevropskega koridorja tervključenost Slovenije v t.i »jadransko pomorsko avtocesto«. Logistične storitve zajugovzhodno Evropo in storitve Luke Koper bi dodale svoj delež k visoki gospodarski rasti.Razvojno aktiviranje naravnih in kulturnih potencialov Slovenije skozi hitri razvoj turizma inrazvoj podjetništva in storitev na podeželju bi Slovenijo uveljavilo kot prepoznavnoprivlačno destinacijo za bivanje in delo. Skrb za prostorski razvoj in varovanje okolja bipritegnila kreativne visoko kvalificirane kadre, ki so potrebni za širši razmah inovativnosti vgospodarstvu in družbi. Kljub temu, da bi Slovenija izgubljala delovna mesta zaradi selitvefizične poroizvodnje izven EU, bi to ne pomenilo dodatnega porasta brezposelnosti.Obratno, povečano povpraševanje po visoko kvalificirani delovni sili bi zadovoljili zmigracijami, spodbujenimi z velikimi vlaganji države v visokošolsko izobraževanje (mrežamednarodnih visokošolskih središč in univerz v regijah, ki jo predvideva Resolucija) ter sporogrami ciljno usmerjenih mednarodnih donacij za študij na teh ustanovah. Slovenija bi serazvijala v »vrtno mesto« s fleksibilnimi oblikami dela in strukturo inovativne proizvodnje, kibi jo bilo mogoče opravljati tudi na podeželju in celo v območjih Natura 2000, ki pokrivajo35% slovenskega ozemlja.Nakazani razvojni vzorec bi uveljavil visoko kupno moč prebivalstva in gospodarskostrukturo, ki bi lahko bila energetsko varčna in okolju prijazna. Razvile bi se nove industrijena področju reciklaže odpadkov in oskrbe prebivalstva z javnimi dobrinami. Pri tem pa sesam fizični obseg proizvodnje ne bi pretirano povečal. Obremenjenost okolja bi izhajala91

predvsem iz prometa vendar pa bi tudi tu bila izvedena ekonomska optimizacija v smisluupoštevanja vseh eksternih ekonomij pri stroških prevoza. Na tem bi temeljil hiter razvojlogističnih storitev, ne le za Slovenijo ampak za širše področje srednje in jugovzhodneEvrope.Ciljni razvojni scenarij (++) bi še nekaj časa lahko računal na visok tempo gospodarske rasti.Poleg že omenjenih finančnih transferov v domačo ekonomijo takšno izhodišče podpiraocena zunanjetrgovinskih učinkov širitve EU in krepitev kapitalske prisotnosti našegagospodarstva na Balkanu. Dejavniki, ki delujejo v smeri ustvarjanja trgovine, naj bi pretehtalitiste, ki delujejo v smeri odvračanja trgovine. Slovenija bi na tej osnovi še lahko povečalaobseg mednarodne menjave in gospodarsko rast. Ne gre pa pričakovati dramatičnihsprememb. Previdnost pri ocenah gospodarske rasti narekuje že dosežena raven gospodarskerazvitosti Slovenije, ki je na ravni manj razvitih državah EU. V takih okoliščinah je vsakaodstotna točka gospodarske rasti uspeh, še posebej, če je država soočena z nujnostjo stalnegaprilagajanja in z institucionalnimi spremembami. Višje stopnje gospodarske rasti so mogočele za čas razvojnega dohitevanja. Kasneje je potrebno predvideti njihovo postopnozniževanje in približevanje ravni, ki jo dosegajo razvite evropske države.Temelj manj ugodnega razvojnega Scenarija (+) je krepitev političnega nezaupanjadržavljanov v največjih evropskih državah v idejo evropskega združevanja. Do tega bi lahkoprišlo, če bi se še naprej krepile politične tendence, ki so prišle do izraza na propadlihreferendumih o spremembi ustave EU in v primeru nadaljevanja vzpona različnih"nacionalizmov" v evropskem političnem prostoru. Če bi t.i. evropski nacionalisti še naprejgradili svoj politični uspeh na populizmih in ksenofobiji pred različnostjo in tujci, ki"odžirajo delovna mesta" na notranjem evropskem trgu, bi lahko prišlo do padcakredibilnosti skupnih evropskih institucij. V tem primeru, bi reforme skupne evropskepolitike ne mogle biti tako korenite, kot bi bilo potrebno. Posamezne države bi branile svojepridobjene privilegije in pozicije ter si prizadevale s protekcionističnimi ukrepi inneizvajanjem dogovorjenega pridobiti prednosti za svoje nacionalne države in regionalnetrge. To bi nujno pripeljalo do nepopolnega delovanja notranjega evropskega trga in dobistveno manjših ekonomskih koristi za posamezne udeležence od potencialno možnih.Kredibilnost EU bi bila na preizkušnji, skupne evropske institucije predmet stalne kritikeposameznih držav in gospodarski razvoj bi se upočasnil. Pripravljenost za nadaljnje razširitvebi postopoma usahnila, še posebej znotraj EU. EU bi sicer ohranila potrebno konkurenčnostza pozitivno gospodarsko rast, ki pa bi bila negotova, opotekajoča se in neenakomernoporazdeljena znotraj evropskega prostora. Še posebej prizadeta bi bila t.i. evropska periferija,kjer so stroški gospodarjenja praviloma višji in dostop do trga težji.ZDA in azijske države bi se ukvarjale z lastnimi težavami in ne bi bistveno napredovale.Indija in Kitajska bi se sicer pospešeno razvijali vendar pa bi se globalne razlike med razvitimin nerazvitim svetom še naprej poglabljale. Za mednarodna vprašanja klimatskih sprememb,varstva okolja, razvojne pomoči in trajnostnega razvoja ne bi bilo večjega posluha. Novimednarodni nadzorni mehanizmi na teh področjih bi ne bili vzpostavljeni, obstoječi pa bislabo delovali.92

V takšnih razmerah bi slovensko gospodarstvo imelo oporo predvsem v domači razvojni inekonomski politiki, ki bi delovala proaktivno in skušala omiliti prihajajoče šoke iz okolja. Spravo kombinacijo evropskega protekcionizma in načelne odprtosti za pozitivne pobude izširšega sveta bi Slovenija lahko zadržala ugodne razmere za nadaljnji razvoj konkurenčnostigospodarstva in razvoj podjetništva. Prestrukturiranje v gospodarstvu in družbi bi sedogajalo in inovativnost krepila. Seveda pa bi ti impulzi bili bistveno šibkejši od pričakovanihv primeru uresničevanja Scenarija (++). Selitev proizvodnje v tujino bi bila manj intenzivna,razlika med dodano vrednostjo in fizičnim obsegom proizvodnje pa nižja.3.5.4 Metodološki pristopV obdobju do leta 2013 (obdobje finančne perspektive EU 2007-2013) se razvojna scenarijane razlikujeta. Obdobje je razmeroma predvidljivo in pokrito s kvalitetnimi karatkoročnimiocenami gospodarske situacije in ekonomskih kategorij, ki jih objavlja Urad RS zamakroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR). Za to obdobje je bil vUMAR ocenjen celoten sistem nacionalnih računov po postopkih, ki se redno uporabljajopri proračunskem načrtovanju. Najnovejše ocene UMAR iz aprila 2007 za obdobje do leta2013 so v scenarijih v celoti privzete.Za obdobje 2013-2030 se scenarija razlikujeta. Izhajata iz različnih predpostavk gledemednarodnega ekonomskega okolja, vendar pa oba računata z uspešnim prilagajanjemdomače ekonomske politike nastalim razmeram.Za časovno obdobje do leta 2030 so bile za oba scenarija izdelane ocene osnovnihmakroekonomskih kategorij (bruto domači proizvod, fizični obseg proizvodnje) poposameznih dejavnostih in skupinah predelovalne dejavnosti. Za to obdobje so bile izdelanetudi projekcije prebivalstva, zaposlenosti in produktivnosti.Pri pripravi scenarijev smo uporabili rezultate simulacije modela SMEEM, ki je bilaopravljena konec prejšnjega desetletja (Slovenski Makro Ekonomski Energetski Model). Greza že nekoliko oddaljeno obdobje vendar za zadnje tovrstne simulacije, ki so bile opravljeneza Slovenijo. Model kasneje ni bil vzdržavan in zato v naši raziskavi ni mogel biti neposrednouporabljen. Model SMEEM daje še nekoliko širši nabor endogenih spremenljivk odprikazanih v scenarijih. 5454 Model SMEEM je formaliziran ekonometrični modela, ki predstavlja poskus integracije makroekonomskegamodela z modeli planiranja s področja energetike. Izdelan je bil s sodelovanjem skupine raziskovalcev izCelovške univerze (Neck, Weyerstrass, Haber, …) v okviru avstrijske tehnične pomoči Republiki Sloveniji.SMEEM model je ekonometrični model. Njegove enačbe so ocenjene na kvartalnih podatkih za obdobje1992-1997, v nekaterih primerih (npr. potrošna stran BDP) pa za obdobje 1994-1997. Osnovni cilj modelaSMEEM je ocena osnovnih makroekonomskih spremenljivk (BDP, inflacija, brezposelnost,...) zadolgoročno plansko obdobje in povratna povezava teh spremenljivk z variablami modelov razvojaenergetike. Za model je značilen Keynesianski pristop; zaradi podatkovnih omejitev je »povpraševalna«stran modela bolj razdelana od »ponudbene« strani. Glavne komponente povpraševanja na trgu blaga sozasebna poraba, investicije in uvoz. Ponudbena stran je prisotna v obliki enačb povpraševanja po faktorjih93

Drugi korak pri pripravi dolgoročnih scenarijev je bila lastna ekspertna ocena in dopolnitveizračunov SMEEM. Upoštevali smo tiste dogodke in bodoče spremenjene pogoje vslovenskem gospodarstvu, ki jih ekonometrični model SMEEM ni mogel zaznati inupoštevati. Ekonometrični model napovedujejo bodočnost na podlagi empiričnougotovljenih ekonomskih zakonitosti v gospodarstvu pri čemer pa so te zakonitostiugotovljene na podlagi podatkov za preteklo obdobje. Če se v bodoče pričakujejo velikeinstitucionalne spremembe in posledično spremembe v obnašanju ekonomskih subjektovekonometrični modelski pristop tega ne zazna. Pri dopolnjevanju rezultatov SMEEM smo seoprli na zgoraj citirane dolgoročne razvojne dokumente: Strategijo razvoja Slovenije, državnirazvojni program in predvsem na Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023.Poleg tega smo upoštevali razpoložljive podatke o rezultatih poslovanja posamezihdejavnosti v zadnjih letih ter statistične podatke za sosednje države, EU in tiste države, ki sopo strukturi proizvodnje podobne Sloveniji.Odstopanja ekspertne ocene od rezultatov modela SMEEM so povezana z raličnimipredpostavkami. Pri deležu investicij v BDP so razlike največje. Model SMEEM temelji naekonometričnih ocenah obdobja do leta 1997, ko je bil delež investicij v BDP nenormalnonizek (kot posledica krize), gospodarska rast pa relativno visoka (ne kot posledica visokihinvesticij ampak predvsem kot posledica izkoriščanja prostih kapacitet in institucionalnihsprememb). Projekcija tega stanja v prihodnost prinese nizke mejne kapitalne koeficiente, toje previsoko učinkovitost investicij. Scenarij SMEEM kaže, da bi bilo mogoče dosegatirelativno visoko gospodarsko rast z nizkim deležem investicij. Leta 2020 se delež investicij vBDP spusti celo do 17%. Model SMEEM tudi ni mogel upoštevati spremenjene situacije napodročju investicij do katere bo prišlo z vključitvijo Slovenije v kohezijsko politiko EU.Slovenija je dobila dostop do sredstev evropskih strukturnih skladov in Evropskegakohezijskega sklada. To je omogočilo investicijske transferne prilive iz proračuna EU indodatno spodbudilo (načelo obveznega sofinanciranja) domače investicijske vire. Ker gre vtem primeru v veliki meri za investicije v gospodarsko infrastrukturo je dodatno potrebnoupoštevati, da je mejni kapitalni koeficient tovrstnih vlaganj višji (nižja učinkovitost vlaganj)kot pri drugih vrstah investicij. Posledično vse to pomeni, da se bo delež investicij v BDP vSloveniji še povečal in tudi kasneje ostal relativno visok. Navedeno povečuje pomennačrtovanih investicij v okviru Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023oziroma vpliv Resolucije na bodočo gospodarsko strukturo.Izračun inflacije v SMEEM ni mogel predvideti vključitve Slovenije v Evropsko monetarnounijo in dejstva, da se bo naša denarna stabilnost v bodoče uravnavala v okviru evropskemonetarne politike.delo in različnih energentih. Zaradi težav z oceno kapitala in proizvodne funkcije za Slovenijo le-ta vmodelu ni prisotna. Glavne eksogene spremenljivke se tako nanašajo na razvoj mednarodnegaekonomskega okolja, javni sektor, delovno silo in cene energentov. Model daje izračun BDP le kotagregatno postavko. Dodana vrednost posameznih dejavnosti je ocenjena kasneje, to je izven modela zoceno strukturnih sprememb in aplikacijo le-teh na modelsko oceno agregatnega BDP. V okviru projektaavstrijske tehnične pomoči Sloveniji je bil pripravljen referenčni razvojni scenarij in ocenjene tri alternativnestrategije razvoja energetike do leta 2020.94

Finančni tokovi s tujino so z našo vključitvijo v EU bistveno pridobili na pomenu. Na enistrani gre za prispevek državnega proračuna v proračun EU in za t.i. izvirne prihodkeproračuna EU (del davka na dodano vrednost, carine, uvozne dajatve,…) na drugi pa zastrukturno pomoč EU Sloveniji in za finančne transfere kmetijstvu. Še bolj kot neto finančnitok, bodo pomembni bruto prilivi in obseg tistih domačih sredstev, ki jih bo razvojna pomočaktivirala doma zaradi evropskega načela sofinanciranja. Po tem načelu morajo biti sredstvarazvojne pomoči dodatna finančna spodbuda in ne smejo nadomeščati domačih virov, ki sosicer namenjeni za razvoj.Tudi sicer je uporaba dolgoročnih ekonometričnih modelov v Sloveniji slabo razvita.Ekspertna presoja čim širšega kroga specialistov za posamezna vprašanja in doslednauporaba matričnega bilančnega pristopa zato slej ko prej ostajata ključni metodi pripraverazvojnih scenarijev.3.5.5 Rezultati izračunovPovzetek izdelanih razvojnih scenarijev gospodarskega razvoja do leta 2030 prikazujejonaslednje sumarne tabele, podrobneje z dodatnimi pojasnili in prikazi pa so predstavljeni vprilogi poročila.95

Tabela 12: Rasti bruto domačega proizvoda 2006-2030Scenarij (++) Scenarij (+)BDP Stopnja Indeks BDP Stopnja Indeksv mio EUR rasti BDP v% ravni BDP v mio EUR rasti BDP v% ravni BDP2006 29.062 5,2 100 29.062 5,2 1002007 30.425 4,7 105 30.425 4,7 1052008 31.765 4,4 109 31.765 4,4 1092009 33.082 4,1 114 33.082 4,1 1142010 34.519 4,3 119 34.519 4,3 1192011 36.012 4,3 124 36.012 4,3 1242012 37.559 4,3 129 37.559 4,3 1292013 39.153 4,2 135 39.153 4,2 1352014 40.533 3,5 139 39.952 2,0 1372015 41.964 3,5 144 40.768 2,0 1402016 43.449 3,5 150 41.602 2,0 1432017 44.989 3,5 155 42.454 2,0 1462018 46.587 3,6 160 43.324 2,0 1492019 48.244 3,6 166 44.213 2,0 1522020 49.964 3,6 172 45.121 2,0 1552021 51.472 3,0 177 45.587 1,0 1572022 53.029 3,0 182 46.058 1,0 1582023 54.636 3,0 188 46.534 1,0 1602024 56.294 3,0 194 47.015 1,0 1622025 58.006 3,0 200 47.501 1,0 1632026 59.774 3,0 206 47.993 1,0 1652027 61.598 3,1 212 48.491 1,0 1672028 63.481 3,1 218 48.993 1,0 1692029 65.426 3,1 225 49.502 1,0 1702030 67.433 3,1 232 50.016 1,0 1722007-2013 4,4 4,42014-2020 3,5 2,02021-2030 3,0 1,0Vir podatkov: SURS, UMAR.Tabela 13 Dodana vrednost, BDP in proizvodnja - Scenarij (++)96

Scenarij (++)Stopnje rasti v% 2007-2013 2014-2020 2021-2030DodanavrednostProizvodnjaDodanavrednostProizvodnjaDodanavrednostProizvodnjaA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 1,6 1,6 1,0 1,0 1,0 1,0B RIBIŠTVO 1,3 0,7 1,0 0,3 0,5 -0,1C RUDARSTVO -1,0 -0,6 -1,0 -0,6 -1,0 -0,6D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 4,8 4,7 3,0 2,7 2,7 2,6DA Proizvodnja hrane, pijač, tobačnih izdelkov -0,9 -1,2 3,0 2,6 3,5 3,1DB Proizv. tekstilij, usnj. oblačil, tekst. in krznenih izdel. -1,3 -1,3 0,5 0,5 0,5 0,5DC Proizv. usnja, obutve, usnj. izdelkov razen oblačil -0,7 -0,9 0,0 -0,1 0,0 -0,1DD Obdelava in predelava lesa razen pohištva 2,6 0,7 3,5 1,6 4,5 2,5DE Proizvodnja vlaknin, papirja, založ., tisk. 2,8 2,0 1,7 1,9 0,9 1,2DE-21 Proizv. vlaknin, papirja in izdelkov iz njih 2,2 1,2 2,2 0,9 1,4 0,1DE-22 Založništvo in tiskarstvo 2,9 2,8 1,6 2,8 0,8 2,0DF Proizv.koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva 0,0 -2,4 1,4 -1,1 1,1 -1,4DG Proizv. kemikalij, kemičnih izdelkov,umetnih vlaken 6,2 4,8 3,5 2,1 2,5 1,2DH Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 5,3 4,2 4,0 2,9 3,5 2,3DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 2,2 2,2 2,0 2,0 1,5 1,5DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 5,9 5,4 3,0 2,9 2,3 2,2DJ-27 Proizvodnja kovin 3,9 3,2 2,0 1,3 1,5 0,8DJ-28 Proizv. kovinsk. izdelkov, razen strojev in naprav 6,4 6,3 3,2 3,4 2,5 2,7DK Proizvodnja strojev in naprav, D.N. 7,0 6,2 3,0 2,2 2,8 2,0DL Proizvodnja električne in optične opreme 8,2 9,0 3,0 4,0 2,9 4,1DM Proizvodnja vozil in plovil 5,9 5,0 3,5 2,6 3,3 2,4DN Proizv. pohištva, druge predelov. dejavnosti, reciklaža 0,9 1,6 3,0 3,7 4,6 5,3E OSKRBA Z EL. ENERGIJO, PLINOM IN VODO 1,9 1,4 3,5 3,0 2,5 2,0F GRADBENIŠTVO 4,9 5,9 3,5 4,5 3,0 4,1G TRGOVINA IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 3,4 2,5 4,1 3,2 3,0 2,1H HOTELI IN RESTAVRACIJE, GOSTINSTVO 4,7 3,8 4,2 3,3 3,9 3,0I PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE 5,8 4,0 4,5 2,7 4,3 2,5DRUGE DEJAVNOSTI (J, K, L, M, N, O, P) 4,3 4,3 4,0 3,6 3,3 2,91. DODANA VREDNOST (A DO P) 4,4 4,3 3,7 3,2 3,2 2,8Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 1,6 1,6 1,0 1,0 1,0 1,0Industrija 4,5 4,4 3,0 2,7 2,7 2,5Gradbeništvo 4,9 5,9 3,5 4,5 3,0 4,1Storitve 4,4 3,9 4,1 3,4 3,4 2,7D Visoka + srednje visoka tehnologija 7,0 6,5 3,2 2,9 2,8 2,7D Srednje nizka tehnologija 5,2 4,8 3,1 2,8 2,5 2,2D Nizka tehnologija 0,7 0,3 2,3 2,1 2,8 2,62. Korekcijske postavke 4,2 2,5 2,03. BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3 = 1 + 2) 4,4 3,5 3,097

Tabela 14 Dodana vrednost, BDP in proizvodnja - Scenarij (+)Scenarij (+)Stopnje rasti v% 2007-2013 2014-2020 2021-2030DodanaDodanaDodanavrednost Proizvodnja vrednost Proizvodnja vrednost ProizvodnjaA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 1,6 1,6 1,5 1,5 1,5 1,5B RIBIŠTVO 1,3 0,7 1,5 0,8 1,5 0,8C RUDARSTVO -1,0 -0,6 -0,5 -0,1 -0,5 -0,1D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 4,8 4,7 1,5 1,2 1,1 0,9DA Proizvodnja hrane, pijač, tobačnih izdelkov -0,9 -1,2 1,5 1,1 1,5 1,1DB Proizv. tekstilij, usnj. oblačil, tekst. in krznenih izdel. -1,3 -1,3 0,0 0,0 0,0 0,0DC Proizv. usnja, obutve, usnj. izdelkov razen oblačil -0,7 -0,9 0,0 -0,2 0,0 -0,2DD Obdelava in predelava lesa razen pohištva 2,6 0,7 1,5 -0,4 1,5 -0,4DE Proizvodnja vlaknin, papirja, založ., tisk. 2,8 2,0 1,1 1,5 0,5 1,0DE-21 Proizv. vlaknin, papirja in izdelkov iz njih 2,2 1,2 2,1 0,8 1,9 0,6DE-22 Založništvo in tiskarstvo 2,9 2,8 0,8 2,0 0,1 1,3DF Proizv.koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva 0,0 -2,4 1,4 -1,1 1,1 -1,4DG Proizv. kemikalij, kemičnih izdelkov,umetnih vlaken 6,2 4,8 1,9 0,6 1,0 -0,3DH Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 5,3 4,2 2,4 1,3 2,0 0,9DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 2,2 2,2 1,5 1,5 1,5 1,5DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 5,9 5,4 1,2 1,1 0,7 0,6DJ-27 Proizvodnja kovin 3,9 3,2 1,0 0,3 0,5 -0,2DJ-28 Proizv. kovinsk. izdelkov, razen strojev in naprav 6,4 6,3 1,2 1,4 0,7 0,9DK Proizvodnja strojev in naprav, D.N. 7,0 6,2 1,5 0,7 1,0 0,2DL Proizvodnja električne in optične opreme 8,2 9,0 1,4 2,3 1,0 2,0DM Proizvodnja vozil in plovil 5,9 5,0 1,5 0,6 1,5 0,6DN Proizv. pohištva, druge predelov. dejavnosti, reciklaža 0,9 1,6 2,0 2,6 2,5 3,1E OSKRBA Z EL. ENERGIJO, PLINOM IN VODO 1,9 1,4 2,0 1,5 1,4 0,9F GRADBENIŠTVO 4,9 5,9 2,0 3,0 1,0 2,0G TRGOVINA IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 3,4 2,5 2,0 1,1 1,0 0,1H HOTELI IN RESTAVRACIJE, GOSTINSTVO 4,7 3,8 2,0 1,1 1,0 0,1I PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE 5,8 4,0 2,0 0,2 1,0 -0,8DRUGE DEJAVNOSTI (J, K, L, M, N, O, P) 4,3 4,3 2,5 2,1 1,0 0,61. DODANA VREDNOST (A DO P) 4,4 4,3 2,0 1,6 1,0 0,8Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 1,6 1,6 1,5 1,5 1,5 1,5Industrija 4,5 4,4 1,5 1,2 1,1 0,9Gradbeništvo 4,9 5,9 2,0 3,0 1,0 2,0Storitve 4,4 3,9 2,3 1,6 1,0 0,3D Visoka + srednje visoka tehnologija 7,0 6,5 1,6 1,2 1,1 0,9D Srednje nizka tehnologija 5,2 4,8 1,5 1,2 1,1 0,8D Nizka tehnologija 0,7 0,3 1,2 1,1 1,2 1,12. Korekcijske postavke 4,2 2,0 1,03. BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3 = 1 + 2) 4,4 2,0 1,098

3.6 Razvoj energetsko intenzivnih panogpredelovalne industrije3.6.1 Proizvodnja papirjaPodatki o proizvodnji papirja v Sloveniji za obdobje 2000-2005 (Tabela 15) so povzeti poletnih poročilih Združenja papirništva pri Gospodarski zbornici Slovenije 55 in po podatkihVIPAP-a o poslovanju in proizvodnji celuloze 56 . Leta 2006 je bila proizvodnja celuloze vtem podjetju ustavljena, s tem ni več proizvodnje celuloze v Sloveniji. Povprečna letna rastproizvodnje v petletnem obdobju 2000-2005 je bila 3,3%. Proizvodnja papirja se je povečalaza 18% od leta 2000 do leta 2005, vendar pa je bila na isti ravni kot leta 2004.Tabela 15: Proizvodnja papirja in celuloze v Sloveniji od leta 2000-2005[kt/leto] 2000 2001 2002 2003 2004 2005Letnarast2005/00Rast2005/00Proizvodnja papirja 582 573 630 599 687 685 3,3% 17,7%Proizvodnja celuloze 121 114 116 111 111 111 -1,7% -8,3%11001000900Proizvodnja papirja [kt]80070060050040030020010002000 2005 2010 2015 2020 2025 2030Proizvodnja papirja Projekcija ++ Scenarij Projekcija + ScenarijSlika 26: Proizvodnja papirja v Sloveniji od 2000-2005 in pričakovana proizvodnja do leta2030Osnova za projekcijo proizvodnje papirja za obdobje 2005-2030 dosedanja rast v zadnjihletih in pričakovanja proizvajalcev o rasti proizvodnje v naslednjih letih, ki naj bi se gibalamed 0,6% in 2%. Glede na razmere v Evropi ni pričakovati novih zmogljivosti zaproizvodnjo papirja, rast bo posledica večje izkoriščanosti obstoječih zmogljivosti. Obnova55 Gospodarska zbornica Slovenija - združenje papirništva: podatki o poslovanju v letih od 2000 do 2005.56 Spletna stran: http://www.vipap.si/?p=production&l=si99

naprav bo omogočala proizvodnjo kvalitetnih vrst papirja in tako ohranjanje konkurenčnostiproizvajalcev v Sloveniji. Pričakovana proizvodnja papirja v prihodnjem obdobju 2005-2030je prikazana v tabeli (Tabela 16) in na sliki (Slika 26).Tabela 16: Pričakovana proizvodnja papirja do leta 2030Proizvodnja papirja [kt/leto] 2005 2010 2015 2020 2025 2030Letnarast2030/05Rast2030/05++ Scenarij 685 756 835 913 959 1008 1,6%/a 47,2%+ Scenarij 685 720 757 776 795 805 0,6%/a 17,5%3.6.2 Proizvodnja jeklaProizvodnjo jekla v Sloveniji in letni stopnji rasti v obdobju 2000-2006, prikazano v tabeli(Tabela 17), smo povzeli po podatkih, ki jo je posredovalo združenje slovenskih železarn SIJ(Slovenska industrija jekla) in statističnih podatkov o proizvodnji jekla, ki jih objavlja IISI(International Iron and Steel Institute 57 ). Proizvodnja jekla je dosegla 627 kt v letu 2006, in jebila večja za 47% kot v letu 2000. Rast je bila v preteklih letih velika, v povprečju je bila letnarast proizvodnje 6,7% med 2000 in 2006.Tabela 17: Proizvodnja jekla v Sloveniji od leta 2000 do 20062000 2001 2002 2003 2004 2005 2006Letnarast2005/00Rast2005/00Proizvodnja jekla [kt] 426 462 481 541 565 584 627 6,7% 35,7%Letna rast [%] 8,6 4,0 12,5 4,4 3,4 7,4Na osnovi tega je pričakovati nadaljnjo visoko rast proizvodnje v naslednjih letih (nad 5%letno, nato pa postopno umiritev rasti) in je odvisna od razpoložljivih kapacitet. Projekcijaproizvodnje jekla je prikazana v tabeli (Tabela 18) in na sliki (Slika 27). V projekciji smopredvidevali visoko povprečno letno rast v obdobju do leta 2020 (4,3% in 3% letno) nato pasledi obdobje nižje letne rasti okrog 0,5% letno.(3% in 1%).Tabela 18: Pričakovana proizvodnja jekla do leta 2030Proizvodnja jekla [kt/leto] 2005 2010 2015 2020 2025 2030Letnarast2030/05Rast2030/05++ Scenarij 584 762 973 1.101 1.157 1.186 2,9%/a 103,1%+ Scenarij 584 762 858 910 938 966 2,0%/a 65,4%57 http://www.worldsteel.org/index.php.100

1.3001.2001.1001.000Proizvodnja jekla [kt]90080070060050040030020010002000 2005 2010 2015 2020 2025 2030Proizvodnja jekla Projekcija ++ Scenarij Projekcija + ScenarijSlika 27: Podatki o proizvodnji jekla in projekcija proizvodnje3.6.3 Proizvodnja aluminijaPodatki o sedanji in prihodnji proizvodnji aluminija so povzeti po poročilu »Emisijetoplogrednih plinov pri proizvodnji aluminija 58 « in dodatnih informacijah, ki smo jih dobiliod strokovne službe družbe TALUM-a 59 . Leta 2002 je TALUM z izgradnjo druge poloviceelektrolize C z letno zmogljivostjo 40 kt aluminija zaključil drugo fazo modernizacijeproizvodnje aluminija. V letu 2004 je družba začela z izvedbo projekta ''Pretaljevanjeodpadnega aluminija, 1. faza 60 '' ga je zaključila v letu 2007. V letu 2002 je bila proizvodnjaaluminija v celotni elektrolizi C 71 kt in 35 kt v elektrolizi B, skupaj 107 kt. V prvem polnemletu obratovanja nove elektrolize C, 2003 je skupna proizvodnja aluminija v elektrolizahnarasla na 117 kt aluminija (35 kt iz elektrolize B in 82 kt iz elektrolize C). S pretaljevanjemskundarnega aluminija so v livarnah pridobili 38 kt aluminija, skupna proizvodnja je znašala155 kt aluminija na leto. Podatki o proizvodnji aluminija v Sloveniji za obdobje 2000-2005 soprikazani v tabeli (Tabela 19).Tabela 19: Proizvodnja aluminija v Sloveniji od leta 2000 do 20062000 2001 2002 2003 2004 2005Z elektrolizo [kt] 75 75 107 117 120 120V livarnah [kt] 15 15 23 38 35 35Proizvodnja skupaj [kt] 90 90 130 155 155 15558 Emisije toplogrednih plinov pri proizvodnji aluminija: I. Bana Banič-Kranječevič, M. Homšak, Talum d.d.,Kidričevo, avgust 2001.59 Informacije o emisijah TGP iz proizvodnje Talum-a v obdobju 2000 do 2012.60 Namen projekta pretaljevanja odpadnega aluminija je ohraniti obseg končnih proizvodov na obstoječemletnem nivoju tudi po ustavitvi proizvodnje aluminija v elektrolizi B. Načrtovane pretaljevalne zmogljivostiznašajo okoli 75 kt odpadnega aluminija.101

Proces ustavljanja proizvodnje aluminija v elektrolizi B se je že začel v letu 2006, proizvodnjav elektrolizi B pa je bila v celoti ustavljena konec leta 2007. Od leta 2007 je v prihodnjenačrtovane okrog 85 kt proizvodnje aluminija letno v elektrolizi C (nekoliko višje v višjemscenariju), razvoj glede pretaljevanja odpadnega aluminija v livarnah je bolj negotov, saj najbi se po načrtih kapacitete za pretaljevanje povečevale, ocenjen razpon proizvodnje v letu2030 pa je med 95 do 160 kt (zaradi veliko nižje energetske intenzivnosti ima to manjši vplivna prihodnjo porabo energije v panogi).Projekcije načrtovane proizvodnje aluminija v Sloveniji do leta 2030 prikazuje Tabela 20 inSlika 28.Tabela 20: Pričakovana proizvodnja aluminija od leta 2005 do 2030Proizvodnja aluminija [kt] 2005 2010 2015 2020 2025 2030Z elektrolizo:++ Scenarij 120 85 86 88 89 90+ Scenarij 120 85 85 85 85 85V livarnah:++ Scenarij 35 95 111 128 144 160+ Scenarij 35 77 82 86 91 95Proizvodnja skupaj:++ Scenarij 155 180 198 215 233 250+ Scenarij 155 162 167 171 176 180250225200Proizvodnja aluminija [kt/leto]17515012510075502502000 2005 2010 2015 2020 2025 2030Al. elektroliza ++Al. elektroliza +Al. livarna ++Al. livarna +SKUPAJ ++SKUPAJ +Slika 28: Podatki o proizvodnji aluminija in projekcija proizvodnje do leta 2030102

3.7 Druge determinante rabe energije3.7.1 Razvoj stanovanjskega sklada in fonda zgradbDoločitev prihodnjega razvoja stanovanjskega sklada v Sloveniji je zelo negotova in odvisnaod številnih dejavnikov. Pri pripravi izhodišč so bili uporabljeni podatki SURS-a o trenutnemstanju stanovanjskega sklada in dinamiki stanovanjske gradnje v preteklih letih ter statistikaizdanih gradbenih dovoljenj za stavbe. Analizirane so bile tudi predhodne projekcijestanovanjskega sklada, in sicer projekcija uporabljena v prejšnji dolgoročni energetskistrategiji 61 ter projekcija uporabljena ob reviziji Operativnega programa zmanjševanja emisijtoplogrednih plinov (OP-TGP) 62 .Statistični podatki o stanovanjskem skladuV Statističnem letopisu Slovenije in podatkovni bazi na spletu (SI-STAT) so objavljenipodatki o stanju stanovanjskega sklada v Sloveniji ob koncu leta (31. 12.), ki jih za zadnja letaprikazuje Tabela 21. V letu 2002 je bil opravljen popis prebivalstva ob katerem je bilaspremenjena metodologija statističnega spremljanja stanovanjskega sklada 63 , zaradi česar je vtem letu opazen večji skok v številu stanovanj in površini. Če tega skoka ne upoštevamo jeopazno stalno povečevanje površine in števila stanovanj ter tudi povprečne površinestanovanja, površine na prebivalca, zmanjšuje pa se povprečno število oseb v stanovanju.Tabela 21: Podatki o stanovanjskem skladu na dan 31.12 za leta 1999-20051999 2000 2001 2002* 2003 2004 2005Število stanovanj število 706.086 712.372 718.600 784.912 791.268 797.981 805.203Površina 1000 m 2 50.340 51.053 51.798 58.844 59.573 60.303 61.081Povp. površina m2 71,3 71,7 72,1 75,0 75,3 75,6 75,9Površina/preb. m 2 25,3 25,7 26 29,5 29,8 30,2 30,5Povp. št. oseb vstan.Vir SURSštevilo 2,8 2,8 2,8 2,5 2,5 2,5 2,5Letopis2001Letopis2002Letopis2003SI-STATSI-STATSI-STATSI-STAT* Za obdobje 2002-2005 je bila uporabljena metodologija popisa 2002, zato podatki niso primerljivi s podatkipred letom 2002.61 Makroekenonomski scenariji razvoja RS in drugi scenarijski podatki za pripravo dolgoročnih energetskihstrategij, 200262 Revizija OP-TGP je bila narejena leta 2006, projekcija stanovanjskega sklada pa temelji na projekciji zadolgoročne energetske strategije za obdobje 2000-2020.63 S Popisom 2002 so bila zajeta vsa stanovanja na ozemlju Republike Slovenije (naseljena, nenaseljena, zaobčasno uporabo) ter drugi naseljeni prostori, ki so se v času popisa uporabljali za prebivanje (naseljeniposlovni prostori, zasilno naseljeni prostori). Pred tem letom v stanovanjskem skladu niso bila upoštevanastanovanja, ki se uporabljajo samo občasno za počitek ali rekreacijo ali med sezonskimi deli v kmetijstvu,zasilno naseljeni prostori (poslovni prostori, barake, kleti, podstrešja itd.) ter skupinska stanovanja (domovi,internati itd.).103

Število stanovanj se je v obdobju 1999-2005 konstantno povečevalo in sicer za približno5.000 na leto v 1999 do več kot 7.000 na leto v letu 2005, letni prirast stanovanjske površinepa se je od manj kot 580.000 povečal na skoraj 780.000 m 2 na leto (Tabela 22, Slika 29).Tabela 22: Letne spremembe stanovanjskega sklada za obdobje 1999-2001 in 2003-20051999 2000 2001 2002 2003 2004 2005Stanovanja št/leto 5.037 6.286 6.228 6.356 6.713 7.222Površina 1000m 2 /leto 580 713 745 729 730 778Stanovanja rast/leto 0,72% 0,89% 0,87% 0,81% 0,85% 0,91%Površina rast/leto 1,17% 1,42% 1,46% 1,24% 1,23% 1,29%Površina/preb. rast/leto 0,40% 1,58% 1,17% 1,17% 1,17% 1,00%Vir: IJSPovršinaŠtevilo stanovanj8.0009007.000800Število stanovanj [ ]6.0005.0004.0003.0002.000700600500400300200Površina stanovanj [1000 m2]1.00010001999 2000 2001 2002 2003 2004 2005Leto0Slika 29: Letno povečanje števila in površine stanovanj v obdobju 1999-2001 in 2003-2005Za pripravo projekcij so zanimivi predvsem podatki o novozgrajenih stanovanjih, ki jihprikazuje Tabela 23 (višji od podatkov v zgornji tabeli zaradi letnega rušenja stanovanjskihenot). Število novozgrajenih stanovanj se je od leta 1999 do leta 2002 konstantnopovečevalo, v letu 2003 občutno znižalo in potem do leta 2005 zraslo na maksimalnovrednost v opazovanem obdobju. Zanimivo gibanje je opazno pri povprečni površininovozgrajenih stanovanj, in sicer je bila največja v letu 2001, v letih 2004 in 2005 pa jedosegla najnižje vrednosti v obdobju. To je posledica dejstva, da se je povečalo številonovozgrajenih stanovanj v katere so investirale pravne osebe, kar v večini primerov verjetnopomeni večstanovanjske stavbe, saj njihova povprečna površina znaša 70 m 2 , medtem kopovprečna površina stanovanj v katere so investirale fizične osebe znaša 126 m 2 .104

Tabela 23: Število, površina in povprečna površina stanovanj zgrajenih v letih 1999-20051999 2000 2001 2002 2003 2004 2005Število 5.446 6.751 6.715 7.265 6.567 7.004 7.516Površina 1000 m 2 607 745 779 825 747 761 808Povprečna površina m 2 /stanov 111,5 110,4 116,0 113,6 113,7 108,7 107,5Vir: SURSŠtevilo novih stanovanjPovprečna površina11880001167000Povprečna površinaj[1000m2/stan]11411211010810660005000400030002000Število novih stanovanj [ ]10410001021999 2000 2001 2002 2003 2004 2005Leto0Slika 30: Povprečna površina in število stanovanj zgrajenih v letih 1999-2005.Povp. površina stan.-pravna osebaŠtevilo stanovanj-pravna osebaPovp. površina stan.-fizična osebaŠtevilo stanovanj-fizična oseba6000140Število zgrajenih stanovanj [ ]5000400030002000100012010080604020Povprečna površina stanovanjv obdobju 1999-2005 [m2]01999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 1999-Leto20050Slika 31: Povprečna površina in število stanovanj zgrajenih v letih 1999-2005, če je bilinvestitor pravna oziroma fizična oseba.105

Analiza preteklih projekcij stanovanjskega skladaPregledali smo dosedanje projekcije projekcije stanovanjskega sklada, posebej dve najnovejšiin sicer projekcija, ki je bila uporabljena za pripravo dolgoročnih energetskih strategij od leta2000 do leta 2020 in Nacionalnega energetskega programa (v nadaljevanju projekcijastanovanjskega sklada NEP) in projekcija stanovanjskega sklada za revizijo Operativnegaprograma zmanjševanja emisij TGP, ki je bila pripravljena leta 2006 (v nadaljevanjuprojekcija stanovanjskega sklada OP-TGP). Razlike med projekcijama izhajajo iz različnihizhodišč (projekcija stanovanjskega sklada NEP je za izhodišče upoštevala podatke SURS-aza obdobje 1996-2000, projekcija stanovanjskega sklada OP-TGP pa obdobje 1999-2003) teriz spremembe zakonodaje na področju energetske učinkovitosti stavb. Razlika v izhodiščihvpliva na hitrejšo rast stanovanjske površine in s tem na večje skupne stanovanjske površinev obdobju, druga pa na različno razporeditev stanovanjske površine po energijskih razredih.Obe spremembi pomembno vplivata na porabo energije za ogrevanje.80000Rast površine stanovanj [1000m2]75000700006500060000550005000045000Projekcija (2002 INT+)Projekcija (OP-TGP)Dosedanji potek400002000 2005 2010 2015 2020LetoVir: IJS-CEUSlika 32: Primerjava projekcij stanovanjskega sklada za dolgoročne bilance iz leta 2002 in zaOP-TGP leta 2006Projekcija stanovanjskega sklada za ReNEP je predpostavljala povprečno letno površinonovozgrajenih stavb med 680 in 800 tisoč m 2 , medtem ko je bila v projekciji stanovanjskegasklada povprečna letna površina novozgrajenih stavb od 1.100 do nekaj več kot 1.500 tisočm 2 . V povprečju je to skoraj še enkrat večja površina novozgrajenih stavb.To vpliva na veliko razliko v rasti skupne površine stanovanj, ki leta 2020 znaša 11,6 km 2 ,oziroma 15% celotne stanovanjske površine tega leta. Leta 2005 skupna površina stanovanjpo SURS-u znašala 61,1 km 2 . To je več kot po projekciji OP-TGP, po kateri naj bi bilo leta106

2005 56,2 km 2 stanovanjske površine. Razlika izhaja iz tega, da po letu 2002 SURS uporabljanovo metodologijo spremljanja gibanja stanovanjskega sklada po kateri upošteva tudistanovanja, ki se uporabljajo samo občasno za počitek ali rekreacijo ali med sezonskimi deli vkmetijstvu, zasilno naseljeni prostori (poslovni prostori, barake, kleti, podstrešja itd.) terskupinska stanovanja (domovi, internati itd.). Razlika je razvidna iz tabele (Tabela 21).Tabela 24: Povprečna letna površina dokončanih stanovanj (novozgrajene in obnovljenestavbe)Projekcija\Povprečna letna površina novozgrajenihin obnovljenih stavb2000-05 2005-10 2010-15 2015-20[1000 m 2 ] [1000 m 2 ] [1000 m 2 ] [1000 m 2 ]NEP 702 794 724 686OP-TGP 1119 1217 1367 1516250Energijsko število [kWh/m2leto]20015010050PovprečjePravilnik 2002Pravilnik vpripravi 20060ED

stanovanjskega sklada po strukturi do leta 2020 iz projekcije za OP-TGP je prikazana na sliki(Slika 34).Stanovanjska površina [100090000800007000060000500004000030000200001000002005 (ocena) 2010 2015 2020BL 06 + NBL 06 SBL 02 PBL 02 + NSBL 81 + PBL 81 + NBL 71 – 80 INBL 71 – 80 SBL pred 70 INBL pred 70 IBL pred 70 SED 06 + NED 06 SED 02 + PED 02 + NSED 81 + INED 81 + PED 81 + NED 81 + NeED 71 – 80 INED 71 – 80 IED 71 – 80 SED pred 70 INED pred 70 IED pred 70 SEnodružinska stavbaOznake: ED – enodružinska hiša, BL – bloki, S – standard, I – izboljšano, IN – izboljšano nadstandardno, N – novi standard, P –priporočeni standard, Ne – nedokončanoSlika 34: Projekcija stanovanjskega sklada do leta 2020 (po strukturi)3.7.2 Opremljenost gospodinjstevOpremljenost slovenskih gospodinjstev z aparati se povečuje, kot prikazuje Tabela 25.Predvsem se povečuje opremljenost s sušilnimi in pomivalnimi stroji ter osebnimiračunalniki in drugo elektroniko. Hiter je tudi trend opremljenosti s klimatskimi napravami.108

Tabela 25: Opremljenost slovenskih gospodinjstev z aparati 64televizor hladilnik zamrzovalnik pralni stroj sušilni pomivalni računalnikstroj stroj2000 95,4 96,2 86,2 96,9 13,1 30,1 322001 96,5 97,7 88,4 97,3 14,8 30,7 472002 97,9 97,8 85,3 96,0 14,9 34,4 582003 97,2 97,9 83,9 95,6 15,6 37,5 552004 - - - - - - 582005 - - - - - - 61V letu 2001 je bila uzakonjena obveznost označevanja nekaterih vrst gospodinjskihaparatov 65 z energetskimi nalepkami. V letu 2003 je bila ta obveznost uzakonjena še zaelektrične pečice, v letu 2004 pa za klimatske naprave. Podatki o opremljenosti gospodinjstevz aparati z energijsko nalepko so pomanjkljivi, saj ima SURS podatek le za leto 2002 (Slika35), ki je bilo prvo leto po uvedbi energetske nalepke in zato zajema le majhen delgospodinjskih aparatov. Poleg tega je na voljo tudi podatek o prodaji gospodinjskih aparatovrazličnih energetskih razredov za obdobje februar do september 2004, ki je bil pridobljen napodlagi tržne raziskave mednarodne tržno raziskovalne in svetovalne skupine GFK (Slika36) 66 .A B C D E FMikrovalovna peèica50500Peèica49483Pomivalni stroj57339Zamrzovalna skrinja ali omara503510Hladilnik ali kombinirani hladilnik48491Pralno-sušilni stroj483913Sušilnik za perilo504010Pralni stroj653040% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%Slika 35: Razporeditev gospodinjskih aparatov po energetskih razredih na podlagi podatkovSURS za leto 200264 SURS, Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami, opremljenost gospodinjstev zinformacijsko-komunikacijsko tehnologijo.65 Električni hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, električni sušilni stroji, pralnosušilnistroji, pomivalni stroji, žarnice in sijalke.66 V Sloveniji je član te skupine podjetje GfK Gral-Iteo (http://www.gfk.si/)109

A+ A B C D E F G nedefiniranoZamrzovalniki8,616,442,95,8Hladilniki (tudi hladilniki zzamrzovalniki)2,453,940,53Sušilni stroji1,795,4Pralni stroji (tudi pralnosušilnistroji)0,976,712,39,90% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%Slika 36: Razporeditev kupljenih gospodinjskih aparatov v obdobju februar do september2004 v energetske razrede po raziskavi GFK673.7.3 Prometno delo, načini transporta in vozni parkV obdobju od priprave prejšnjih dolgoročnih energetskih strategij se je na področju prometazgodilo veliko drastičnih sprememb, zaradi katerih projekcije, ki so bile uporabljene v NEPniso več aktualne. Najpomembnejša sprememba je zelo hiter porast porabe dizelskegagoriva.Obseg prometa v Sloveniji narašča. Prometno delo vseh motornih vozil na državnih cestahje v obdobju 2000-2004 naraslo za 17% (Tabela 26). Najbolj intenzivna je rast prometnegadela v tovornem prometu, kjer je bila do leta 2001 rast števila registriranih tovornih vozil inprometnega dela tovornih vozil usklajena, po tem letu pa je zaznati hitrejšo rast prometnegadela od števila registriranih tovornih vozil, kar lahko pripišemo povečanju tranzitnegaprometa. Promet z avtomobili prav tako narašča, tudi tukaj pa je po letu 2000 opaziti hitrejšenaraščanje prometnega dela od števila registriranih avtomobilov, kar pomeni, da se številoprevoženih kilometrov na leto povečuje, delno pa je verjetno to tudi vpliv povečanegatranzita osebnih vozil. Po drugi strani pa se prometno delo in število registriranih avtobusovpo razpoložljivih podatkih zmanjšuje.Slovenija je maja 2004 postala del Evropske Unije. To je zaradi odprtja meja države močnovplivalo na prometne tokove skozi Slovenija, ki so se močno povečali. Leta 2006 je bilanarejena študija Analiza tranzitnega prometa skozi Republiko Slovenijo in ocena možnihprometno političnih ukrepov za zmanjšanje le tega 68 , ki te trende jasno prikazuje.67 GFK Gral Iteo, dostopno na spletni strani: http://www.gfk.si/lnovice.php?NID=1191.68 Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru, Maribor, oktober 2006.110

Najpomembnejše zaključne ugotovitve poglavja Analiza obsega prometa na mednarodnihmejnih prehodih v obdobju 1999 do 2006 so:o promet osebnih vozil na mejnih prehodih je pred vstopom v EU rahlo upadal povstopu pa raste ( v prvem letu 69 2,9% in v drugem letu za 1,2%);o pri kategoriji tovornih vozil je rast prometa na mejnih prehodih opazna že predvstopom v EU (od 2,9% do 7,3% letno) po vstopu pa se je rast še okrepila (v prvemletu 16,1% in v drugem letu 16,3%).Študija je vsebovala tudi projekcije tranzitnega prometa do leta 2012. Zaključne ugotovitveso:o tranzit osebnih vozil, ki prečkajo mednarodni mejni prehod je bila za leto 2006ocenjen na 43.173 dnevno, ob predpostavki nespremenjene rasti prometa bo leta2012 znašala 65.000 vozil dnevno;o tranzit tovornih vozil je bil leta 2006 ocenjen na nekaj več kot 60% skupnega obsegatovornih vozil na mednarodnih mejnih prehodih oziroma okoli 9.500 vozil. Obpredpostavki nespremenjene rasti prometa tovornih vozil po vstopu Slovenije v EUse bo tranzit tovornih vozil povečal na približno 22.000 vozil.Tabela 26: Prometno delo na državnih cestah po skupina h vozilPROMETNO DELO NADRŽAVNIH CESTAH 2000 2001 2002 2003 2004 2004/00Dolžina cest v km [km] 6128 6207 6222 6215 6216 101%Povprečni PLDP [vkm] 4153 4281 4412 4544 4789 115%Vsa mot. voz. [vkm] 9290 9699 10020 10307 10865 117%Osebna voz. [vkm] 8130 8515 8762 8918 9334 115%Motorji [vkm] 45 43 44 47 52 116%BUS [vkm] 86 85 85 88 87 102%Lahki, sr. tovornjaki [vkm] 660 663 682 735 779 118%Težki tovornjaki [vkm] 368 393 448 519 612 166%Vir: DRSC.Vozni park se je v obdobju 1995-2005 močno spremenil. Skupno število registriranihosebnih vozil se je povečalo za 35%. Število registriranih osebnih vozil z bencinskimmotorjem se je povečalo za 16%, število registriranih osebnih vozil z dizelskim motorjem pase je povečalo za 343%. To je močno vplivalo na delež osebnih vozil z dizelskim motorjem vskupnem številu osebnih vozil, ki se je z 8% leta 1995 povečal na 21% leta 2005. Glavninapovečanja deleža dizelskih vozil se je zgodila po letu 2003. Poleg tega je opazen premik kavtomobilom z večjimi motorji. Delež osebnih vozil s prostornino motorjev do 1300 cm 3 seje v 10 letnem obdobju zmanjšal z 62% na 54%, delež osebnih vozil s prostornino motorjevmed 1300 in 2000 cm 3 se je povečal s 35% na 43%, delež osebnih vozil s prostornino nad2000 cm 3 pa se je minimalno povečal z 2% na 3% (Slika 38).69 Leto je v študiji zaradi vstopa Slovenije 1. maja 2004 definirano od 1. maja do 30. aprila.111

250avtomobili avtobusi tovorna vozilaavtomobili-vkm avtobusi-vkm tovorna vozila-vkmGibanje prometnega dela inštevila registriranih vozil[1994=100]2001501005001994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004LetoVir: IJS; podatki: Družba za ceste RS, SURSSlika 37: Gibanje prometnega dela in števila registriranih vozil za obdobje 1994-20041200000OA bencin ccm=2000cm3OA dizel 1300

potrebe projekcije gibanja števila in strukture osebnih vozil je pomembno dogajanje prinovih osebnih vozilih po letu 2002, in sicer izrazit porast števila novih osebnih vozil zdizelskim motorjem na račun osebnih vozil z bencinskim motorjem. Leta 1995 je bilo mednovimi osebnimi vozili 4% vozil z dizelskim motorjem, leta 2000 je ta delež znašal 10%, leta2005 pa kar 43%. Eden izmed vzrokov za tako skokovit porast prodaje vozil z dizelskimmotorjem je zagotovo nižja cena dizelskega goriva od bencina po letu 2001.90000OA bencin ccm=2000cm3OA dizel 1300

Projekcije voznega parkaNa področju prometa je opaziti velik primanjkljaj študij o prihodnjem gibanju tako voznegaparka kot prometnega dela oziroma porabe goriv, kjer dodatno veliko nekotovost povzročaskokovito naraščajoči tranzitni promet. To je glede na vedno večjo pomembnost sektorjatako s stališča obremenjevanja okolja kot bruto državnega proizvoda precej nenavadno. Vtem poglavju sta na kratko analizirani dve dosedanji projekciji. Prva projekcija je bilanarejena za pripravo dolgoročnih energetskih strategij leta 2002 (v nadaljevanju projekcijaNEP) in se je opirala na študijo »Road nad Rail Transport Demand for Traffic Forecast forSlovena, Final Report for Slovenian Masterplan Study, Prognos, Prometni Inštitut, 1996«.Druga projekcija je bila narejena pri pripravi Operativnega programa doseganja nacionalnihzgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka (v nadaljevanju projekcija NEC). Razlikamed projekcijama je občutna zlasti v razdelitvi bencin – dizel, zaradi trendov po letu 2000(Slika 41). Projekcija NEP predvideva do leta 2015 blago rast števila osebnih vozil zbencinskim motorjem po tem letu pa zmanjšanje števila osebnih vozil z bencinskimmotorjem, ter hitrejšo rast števila osebnih vozil z dizelskim motorjem. Projekcija NEC poletu 2000 predvideva hitro zniževanje števila osebnih vozil z bencinskim motorjem in hitropovečevanje števila vozil z dizelskim motorjem. Ta projekcija mnogo bolje povzemadejansko stanje v obdobju 2000-2005, vendar je opazno, da je dejanska rast števila dizelskihvozil leta 2004 in 2005 še večja kot bi pričakovali po projekciji NEC.1000000OA- bencin (proj NEC)OA- bencin (proj NEP)OA- bencin (stat)OA- dizel (proj NEC)OA- dizel (proj NEP)OA- dizel (stat)800000Število osebnih vozil60000040000020000001995 2000 2005 2010 2015 2020 2025LetoSlika 41: Primerjava projekcij voznega parka za osebna vozila 7474 Projekcija voznega parka je povzeta po OP NEC iz leta 2005, projekcija NEP je iz leta 2002)114

3.8 Tehnološki razvojPri oceni prihodnjega tehnološkega razvoja za prihodnjih 20 let se soočamo z velikonegotovostjo, saj na razvoj vpliva veliko število dejavnikov. Predvsem vedno večje globalnozavedanje razsežnosti klimatskih sprememb in trajnostna usmeritev energetske politike EUin drugih držav ob skokoviti rasti cen energije spodbujevalno vpliva na razvoj in predvsemtržno uveljavljanje novih učinkovitih tehnologij, ki lahko povsem spremenijo tehnološkostrukturo posameznih panog ali sektorjev (npr. promet). To zahteva ažurno spremljanje inprilagajanje energetskih strategij in politik.3.8.1 Razvoj tehnologij oskrbe z električno energijoIzkoristek energetskih sistemov trenutno ni niti blizu maksimalnemu teoretičnemuizkoristku. Svetovno povprečje izkoristka izrabe fosilnih goriv je 30%, povprečni izkoristekv razvitih državah pa 35%. Predvideva se, da je na daljši rok možno izkoristek pridobivanjaelektrike povečati iz sedanjega svetovnega povprečja 30% na 60%. Za doseganje takihizkoristkov pa so nove tehnologije na področju energetskih dejavnosti za načrtovanje bodočeoskrbe z energijo ključnega pomena.Velik napredek je povzročila okoljska IPPC 75 Direktiva (dokončna implementacija 2007) inrazvoj BREF 76 dokumentov. BREF dokumenti so neobvezne smernice ki opredeljujejonajboljšo razpoložljivo tehnologijo za posamezno panogo (BAT 77 ). Namenjene so za pomočposameznim industrijskim panogam pri doseganju pogojev iz okoljskih dovoljenj, ki seizdajajo na podlagi IPPC direktive. Prilagajanje panog tem normativom bistveno prispeva ktehnološkim posodobitvam in spodbujanju inovativnosti ter varčevanju z energijo.Veliko izboljšanje izkoristka se pričakuje predvsem na področju uporabe fosilnih goriv zaproizvodnjo električne energije. Razvoj gre v smeri doseganja čim višjih izkoristkov priuveljavljenih energetskih napravah (plinske turbine, plinsko parni kombinirani cikli), napodročju manjših moči pa predvsem v smer gorivnih celic. Pri premogu kot gorivu, ki ga jena svetu največ in je tudi najcenejše, gre razvoj k povečanju energetskih izkoristkov in kodpravljanju negativnih učinkov na okolje 78 .Tudi pri prenosu in distribuciji električne energije naj bi se v prihodnosti izgube zmanjševale.Nove, majhne elektrarne bi morale biti zgrajene blizu porabnikov, s čimer bi bilo manjenergije izgubljene med njenim prenosom. Tehnologije, kot je superprevodnost ali izboljšano75 Integrated Pollution Prevention and Control (IPPC) kot sledi iz Direktive 96/61/ES, 24. 9. 1996.76 Best Available Techniques Reference Documents.77 BAT – Best Available Technology.78 Izpusti CO 2 , NOx, SO x idr.115

napovedovanje prenosnih zmogljivosti bi prav tako lahko zmanjšale izgube pri prenosuelektrične energije.Uporaba plinsko-parnih postrojev pri soproizvodnji toplote in električne energije izdatnopoveča izkoristek izrabe goriva saj se izkoristek primarne energije bliža 80 – 90%. To jeprecej več, kot pri ločeni proizvodnji, vendar je uporaba teh elektrarn povezana z lokalnimipotrebami po toploti. Če v bližini take elektrarne ni velikih porabnikov toplote,soproizvodnja elektrike in toplote ni smiselna.Nove plinske turbine imajo 57% izkoristek, ki se ga lahko še poveča z delovanjem v plinskoparnemciklu. Predvideva se, da bodo v prihodnosti keramične plinske turbine dosegleizkoristek 70%. Trenutne mikro-turbine (do 30 kW inštalirane moči) imajo izkoristek okoli25%, za izkoristek keramičnih plinskih turbin teh moči pa se predvideva, da bo okrog 35%.Plinske turbine so na splošno boljše od dizelskih, saj potrebujejo manj vzdrževanja, imajomanjše vibracije in emisije. So pa dizelske turbine boljše za uporabo v kombiniranem ciklu vmajhnih elektrarnah, ker imajo izkoristek višji (30%), srednje velike dizelske turbine imajoizkoristek 40% in velike 50%.Gorivne celice, ki pretvarjajo kemično energijo v električno, so bile predlagane kotzamenjava ostalim metodam pretvarjanja energije že pred 100 leti. Do nedavnega je biloveliko težav z uvajanjem gorivnih celic v komercialno rabo. Če se bo te probleme rešilo,bodo gorivne celice zelo verjetno najboljša tehnologija za vse elektrarne s kombiniranimciklom in za velike, centralne elektrarne. Gorivne celice imajo razmeroma dober izkoristektudi pri majhnih velikostih enot, tiho delovanje, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in majhenvpliv na okolje.Gorivne celice iz trdnega oksida bodo najverjetneje najbolj primerne za delovanje vkombiniranem ciklu. Majhne elektrarne, ki bodo uporabljale gorivne celice te vrste, bodoimele 50% izkoristek, srednje velike elektrarne 60% in velike do 70%. Večina teh gorivnihcelic lahko kot gorivo uporablja vodik ali pa ogljikovodike, kot so zemeljski plin, bencin,dizel, alkohol, idr. Izkoristek teh celic je zaradi načina delovanja višji od izkoristka gorivnihcelic iz polimernega elektrolita. Večina gorivnih celic iz polimernega elektrolita uporablja zagorivo vodik. To pomeni, da bi morali ob njihovi uporabi v kombiniranih ciklih elektrarn inuporabi drugih ogljikovodikov iz goriva najprej pripraviti vodik. Majhne elektrarne, ki biuporabljale to vrsto gorivnih celic bi imele izkoristek okoli 35%, srednje 40% in velike do45%. Razvoj učinkovitosti posamzenih postrojev prikazuje Slika 42.Zmanjševanje emisij poslabša izkoristek postrojev, kar otežuje natančnost napovedovanjaizkoristka elektrarn, ki bi uporabljale novo tehnologijo. Pri običajni elektrarni na premog zizkoristkom 40% bi zmanjšanje emisij za 87% pomenilo zmanjšanje izkoristka na 30%.Podobno bi se izkoristek elektrarne na zemeljski plin s kombiniranim ciklom z 52% obzmanjšanju emisij za 82% zmanjšal na 45%. Pričakujemo lahko, da se bodo omejitve vplivovna okolje še zaostrile, zato je potrebno pri izboljšanje izkoristkov ocenjevati konzervativneje.116

Slika 42: Predvideni izkoristki elektrarn v prihodnosti3.8.2 Razvoj tehnologij rabe in distribuirane proizvodnje energijeProces izboljšanja energetske učinkovitosti tehnologij končne porabe, kot so na primergospodinjski aparati in toplovodni ogrevalni kotli, se je začel v državah članicah EU že zzahtevami za energetsko označevanje in minimalno energetsko učinkovitostjo naprav.Direktive o energijskem označevanju gospodinjskih aparatov 79 (pralni stroji, pomivalnistroji…) in direktive o zahtevah minimalne energetske učinkovitosti naprav (hladilnikov,zamrzovalnikov 96/57/ES, predstikalnih naprav za florescenčne sijalke kombinacij –2000/55/ES, toplovodnih ogrevalnih kotlov na tekoče ali plinasto gorivo kombinacij –92/42/EEC) so bile že implementirane tudi v Sloveniji z vrsto odredb 80 za energijskooznačevanje gospodinjskih aparatov in odredbe in pravilnika o zahtevah za minimalnoenergijsko učinkovitost (gospodinjskih hladilnikov in zamrzovalnikov, predstikalnih napravza florescenčne sijalke kombinacij, toplovodnih ogrevalnih kotlov na tekoče ali plinastogorivo).79 Direktiva sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virovgospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (Council Directive92/75/EEC of 22 September 1992 on the Indication by labelling and standard product information of theconsumption of energy and other resources of household appliances).80 Uradni list RS št. 58/2003, 107/2001, 16/2002.117

V novem Akcijskem načrtu za učinkovito rabo energije, ki je bil obravnavan na vrhu vLahtiju (FI) oktobra 2006 81 , bo evropska komisija začela v letu 2007 proces prilagajanjastandardov zahtev minimalne energetske učinkovitosti v obliki implementacijske direktive za14 prioritetnih skupin proizvodov :1. kotli in kombinirani kotli (plin/kurilno olje, električna energija);2. ogrevalniki vode;3. osebni računalniki (namizni ali notesniki) in monitorji:4. kopirni stroji, tiskalniki, faksi, optični čitalci, več funkcijske naprave;5. potrošniška elektronika: televizorji;6. izgube energije zaradi stanja pripravljenosti (»stand by«);7. napajalni akumulatorji (baterije) in zunanja oskrba z električno energijo;8. pisarniška razsvetljava;9. javna razsvetljav;10. sobne klimatske naprave;11. električni motorji (1-150 kW);12. komercialni hladilniki in zamrzovalniki, vključno z ohlajevalni sistemi, razstavljenehladilne omare in prodajni avtomati;13. gospodinjski hladilniki in zamrzovalniki;14. gospodinjski pomivalni in pralni stroji.Ti proizvodi ponujajo najvišji ekonomsko upravičeni potencial za izboljšavo energetskeučinkovitosti. Rezultati študije o teh proizvodih bodo znani (razpoložljivi) predvidoma vobdobju med februarjem in decembrom 2007, odvisno od zapletenosti proizvoda (naprave).Delo se bo nadaljevalo v letih 2007-2009.Zahteve za minimalne energetske učinkovitosti oziroma ekološko-oblikovalne zahteve(»Eco-design requirements«) za več drugih skupin proizvodov bodo sprejete, glede naugodne rezultate ocene vplivov. Razpisi za pripravo študije in razvoja zahteve minimalnihučinkovitosti naj bi bilo v obdobju 2008-2010. Možna področja vključujejo:• kotle na trdo gorivo;• sušilnike perila;• industrijske kompresorje zraka;• električne ogrevalne naprave (vključno s toplotnimi črpalkami);• gospodinjsko ali industrijsko razsvetljavo;• vakuumske čistilce.Evropska komisija bo nadalje v letu 2007 sprejela delovni načrt za realizacijo notranjega trgaza dodatne energetske porabnike proizvodov do leta 2010.81 DG Energy & Transport: Communication: Action Plan for Energy Efficiency: Realising the PotentialCOM(2006)545 final (19 Oct 2006).118

3.8.3 Razvoj novih tehnologij izkoriščanja obnovljivih virovenergije in soproizvodnje toplote in električne energijeVodikove tehnologijeNa področju vodikovih tehnologij je potrebno poudariti, da je za samo proizvodnjo vodikapotreben velik vložek energije. V Sloveniji trenutno ne vidimo ekonomsko upravičenihnačinov in virov energije za večjo proizvodnjo vodika kot energenta. Kljub temu so vporočilu predstavljeni podatki za proizvodnjo vodika z elektrolizo. Vsekakor je pa potrebnorazmišljati o uporabi tega energenta kot alternativnega vira predvsem za pogonske sistemevozil v prihodnosti. Temu ustrezno je potrebno razmišljati o vzpostavitvi infrastrukture zaoskrbo z vodikom in ga na ta način približati uporabniku. Obstaja pa tudi možnost zauporabo statičnih enot za proizvodnjo električne energije in toplote za gospodinjstva oz.industrijo v manjšem obsegu. S tega stališča so podani podatki za dve vrsti gorivnih celic(visokotemperaturne in nizkotemperaturne), kjer se kot energent uporablja vodik, ki gapretvarjamo v električno in toplotno energijo.V naravi najdemo vodik v različnih oblikah. Pretežni delež vodika je vezan v vodi (H2O),najdemo pa ga tudi v fosilnih gorivih v obliki ogljikovodikov (CxHx). Če želimo uporabljativodik kot energent, ga je potrebno izločiti iz omenjenih snovi. Za to je potrebna dodatnaenergija, kar odpre vprašanje ekonomske upravičenosti. Poleg tega je pomembno poudariti,da je vodik nevaren eksploziven plin, ki ga je potrebno ustrezno in varno skladiščiti. Problemvarnosti se pojavi tudi pri transportu. V grobem lahko razdelimo procese pridobivanjavodika na naslednje tri načine termično, elektrokemijsko in biološko.Termično preoblikovanje. Osnovna značilnost termičnih metod je uporaba pare ali zrakapri visokih temperaturah. Sredstva iz katerih pridobivamo vodik pa so zemeljski plin,premog, nafta, biomasa, ter voda.Elektroliza. Danes predstavlja količina vodika, pridobljenega z elektrolizo, le nekajodstotkov celotnega pridobljenega vodika v svetu. Proizvodnja vodika s parno preobrazbometana oziroma naravnega plina je veliko cenejša. Elektroliznega pridobivanja vodika seposlužujemo le tam, kjer je potreba po veliki čistosti le tega, npr. za napajanje gorivnih celic.Proces elektrolize je predvsem zanimiv pri uporabi v prevoznih sredstvih. Gorivna celica jeelektro-kemijski element, kateremu sproti dovajamo gorivo. Ob spajanju vodika s kisikom(uporabimo lahko kar zrak) v gorivni celici nastaja električna energija in stranski produktvoda. Srce gorivne celice predstavljajo membrana za prenos naboja, elektrodi, katalizator terbipolarne plošče za prenos električnega toka in dovod goriva.Elektroliza se velikokrat omenja tudi v primeru izkoriščanja obnovljivih virov energije, kotsta vetrna in sončna energija. V teh primerih je pogosto velika razdalja med mestomproizvodnje in porabe energije. Zato shranimo proizvedeno električno energijo s pomočjoelektrolize v vodik, ki ga potem transportiramo do uporabnikov.119

Biološke metode. Med biološkimi načini pridobivanja vodika je tudi fotosinteza. Raziskaveprodukcije vodika se odvijajo v tej smeri, da bi vodik prestregli, preden ga rastlina porabi priprocesu fotosinteze. Drug možen način pridobivanja vodika je s pomočjo fermentacijeodpadkov (spreminjanje organskih snovi, kvašenje, vrenje), ki vsebujejo laktat. Biološkopridobivanje vodika je relativno neučinkovito, saj je količina ostalih plinov visoka.Za konkurenčnost vodika kot energenta bi bilo potrebno predvsem investirati vinfrastrukturo za zagotovitev dostopnosti. Prihodnost uporabe vodika vidimo predvsem priproizvodnji električne energije s pomočjo gorivnih celic za avtomobilsko industrijo inprenosne naprave. Pri eventualni uporabi za proizvodnjo električne energije za večjestacionarne enote (gospodinjstva, industrija...) bi pa bilo potrebno izrabljati polegproizvedene električne energije tudi toplotno energijo. S soproizvodnjo bi povečaliizkoristek gorivnih celic z 35-65% na 85-95%.Visokotemperaturne gorivne celice tipa SOFC (Solid oxide fuel cells)Pri tem tipu gorivnih celic se s pomočjo elektrokemijskega procesa vrši pretvorba energijevodika kot goriva v električno energijo in toploto. Proces poteka pri relativno visokihtemperaturah (600-1000 0 C). Današnje tehnologije omogočajo izkoristke pri proizvodnjielektrične energije tudi do 60%, medtem ko je pri soproizvodnji električne energije in toplotemožen izkoristek tudi do 88%.Prednost visokotemperaturnih celic je visok izkoristek tudi pri nižjih obremenitvah. Slabosttovrstnih celic pa je v dolgem zagonskem času iz hladnega stanja (tudi več kot 10 ur).Tabela 27: Karakteristike tehnologije visokotemperaturnih gorivnih celic tipa SOFCLeto 2010 2015 2020 2025 2030Tehnični podatkiPovprečna proizvodna kapaciteta na enoto (MW) 1 3 4 4,5 5Celotni izkoristek (%) pri 100% bremenu 85 86 87 88 90Izkoristek proizvodnje el. en. (%) pri 100%bremenu55 57 61 63 65EkologijaSO 2 (kg/GJ goriva) - - - - -NO x (kg/GJ goriva) 0,0001 0,0001 0,0001 0,0001 0,0001CH 4 (kg/GJ goriva) - - - - -N 2 O (kg/GJ goriva) - - - - -CO - - - - -Pepel (kg/GJ goriva) - - - - -Preostali delci (kg/GJ goriva) - - - - -EkonomijaSpecifični strošek investicije (M€/MW) 1 0,9 0,7 0,5 0,4Obratovalni in vzdrževalni stroški (€/MW/leto) 60.000 55000 45000 35000 25.000Nizkotemperaturne gorivne celice PEM (Proton exchange membrane fuel cells)Pretvorba energije goriva (vodika) poteka pri PEM gorivnih celicah pri dosti nižjihtemperaturah kot pri visokotemperaturnih gorivnih celicah (80-2000 C). Sodobne120

nizkotemperaturne celice dosegajo moči do 250 kW. Prednost teh celic je hitraprilagodljivost spremembi obremenitve. Zagonski časi so zaradi nižjih obratovalnihtemperatur kratki. Največ raziskav poteka v avtomobilski industriji, ker je ta vrsta gorivnihcelic najprimernejša za mobilno uporabo. Celotni izkoristek se da izboljšati s soproizvodnjotoplotne in električne energije.Tabela 28: Karakteristike tehnologije nizkotemperaturnih gorivnih celic tipa PEMLeto 2010 2015 2020 2025 2030Tehnični podatkiPovprečna proizvodna kapaciteta na enoto (MW) 1 10 15 18 20Celotni izkoristek pri 100% bremenu (%) 80 80 80 80 80Izkoristek proizvodnje el. energije pri 100% bremenu 39 39 39 39 39EkologijaCO 2 (g/MJ goriva) 55,3 55,3 55,3 55,3 55,3SO 2 (mg/MJ goriva) - - - - -NO x (mg/MJ goriva) 1,2 1,2 1,2 1,2 1,2CH 4 (mg/MJ goriva) 8,3 8,3 8,3 8,3 8,3NMVOC (mg/MJ goriva) 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3EkonomijaSpecifični strošek investicije (M€/MW) 2,3 1,2 1 0,6 0,4Obratovalni in vzdrževalni stroški (€/MWh) 5 3 2 0,8 0,5Elektroliza in shranjevanje vodikaVodik predstavlja medij za prenos energije, zato je potrebno pri izračunu ekonomskeupravičenosti proizvodnje vodika s pomočjo elektrolize določiti vse morebitne izgube prinjegovi proizvodnji od primarnega vira energije. Načine elektrolize lahko v grobemrazvrstimo v tri skupine: Konvencionalna elektroliza, elektroliza vode pri visokem pritisku inelektroliza pri visokih temperaturah.Tabela 29: Karakteristike tehnologije elektrolizeLeto 2010 2015 2020 2025 2030Tehnični podatkiPovprečna proizvodna kapaciteta na enoto (MW) 25 28 30 32 35Celotni izkoristek (%) 80 85 90 92 95EkonomijaSpecifični strošek investicije (M€/MW) 0,2 0,2 0,19 0,19 0,18Obratovalni in vzdrževalni stroški (€/MW/leto) 6000 5800 5600 5500 5400Proizvedeni vodik je potrebno shranjevati za poznejšo uporabo oz. ga transportirati dokončnih uporabnikov. Pri tem je potrebno upoštevati dodatne izgube, ki nastajajo prishranjevanju in transportu. Naštejmo nekatere možne načine shranjevanja vodika:shranjevanje plina pri visokem pritisku v kavernah, rezervoarjih in cevovodih, shranjevanjeutekočinjenega vodika pri nizkih temperaturah (-235 0 C) in shranjevanje s pomočjoabsorbcije.121

Tabela 30: Karakteristike tehnologije shranjevanja vodikaLeto 2010 2015 2020 2025 2030Tehnični podatkiKapaciteta na enoto (MWh) 28000 28000 28000 28000 28000Celotni izkoristek (%) 83 83 83 83 83EkonomijaSpecifični strošek investicije (€/MWh) 72 60 58 54 50Vetrne tehnologijeV poročilu je kot obnovljiv vir energije obravnavana vetrna energija, pri kateri obstaja vSloveniji možnost za izgradnjo vetrnih elektrarn na kopnem. Vendar je potrebno poudariti,da je za izrabljanje tega naravnega vira energije potrebno izdelati natančne študije gledevetrnega potenciala in možnosti umestitve v prostor. Kar zadeva tehnologijo lahko rečemo,da je pri razvoju same opreme za izrabljanje vetrne energije le malo prostora, saj je na tempodročju potekal dolgoletni razvoj.Za izkoriščanje energije vetra pri proizvodnji (električne) energije je potrebno dobro poznativetrni potencial in možnost umestitve proizvodnih enot v prostor. Ocene različnih študij seprecej razlikujejo. Tu je potrebno omeniti tudi relativno nezanesljivost te vrste energetskegavira, kar pa ima največje posledice za planiranje proizvodnje in načrtovanje zanesljivostioskrbe z energijo.Na področju tehnologij za izkoriščanje vetrne energije je bil dosežen velik napredekpredvsem z vpeljavo pretvorniške tehnike in možnostjo izrabe v širšem območju delovanja.Na ta način se je tudi zmanjšala tehnološka odvisnost od bolj zapletenih strojniškihelementov (reduktorji števila vrtljajev, spreminjanje kota lopatic idr.).Tehnologija pretvorbe vetrne energije v električno je dosegla visoko stopnjo razvoja. Njenoizkoriščanje je pa predvsem odvisno od cene in konkurenčnosti glede na druge tehnologije.Vetrne elektrarne na kopnemPostavitev in število vetrnih elektrarn je odvisna od vetrnih razmer na lokaciji, kjer obstajajomožnosti za izkoriščanje vetrne energije. Seveda je pogoj, da je postavitev vetrnih elektrarnekonomsko in ekološko sprejemljiva. Pri tehnologiji se povečujejo moči posameznih enot odzačetnih par 10 kW do nekaj MW. Poleg razvoja same aerodinamike elis, je dosežennapredek tudi na področju konstrukciji in materialov, ki se uporabljajo za izgradnjo. Vse večse uporabljajo polprevodniški pretvorniki, ki širijo področje uporabe in omogočajo direktenpriklop na omrežje.122

Tabela 31: Karakteristike tehnologije vetrnih elektrarn na kopnemLeto 2010 2015 2020 2025 2030Tehnični podatkiInštalirana moč(MW) 40 45 50 55 60Povprečna letna proizvodnja (GWh) 100 112 125 137 150EkonomijaSpecifični strošek investicije (M€/MW) 0,75 0,65 0,6 0,55 0,5obratovalni in vzdrževalni stroški (€/MWh) 8 7,5 7,2 7 7Tehnologije izkoriščanja bioplinaPri proizvodnji bioplina obstajata v glavnem dve možnosti za izrabo, ki bi bila za Slovenijozanimiva. Pri prvi se z uplinjanjem biomase (npr. lesna biomasa) proizvaja bioplin, pri drugipa se kot vir bioplina uporabljajo živalski in človeški odpadki ter industrijski biološkiodpadki. Za možnosti izrabljanja tega energijskega vira je potrebno upoštevati kapacitete terpozitivne in negativne vplive na okolje.V suhi biomasi je približno 6 težnostnih procentov vodika. Da bi ta vodik lahko izrabili, jetreba uporabiti eno od tehnologij pretvorbe. Uplinjane biomase in piroliza sta tehnologiji, kista uporabni za pretvarjanje suhe biomase v plin, ki bi vseboval do 20% (vol.) vodika. Vodikza gorivne celice je mogoče pridobiti tudi s pomočjo metana iz deponijskega plina, kot tudi spretvorbo nekaterih drugih goriv na bio osnovi (etanol, biodiesel itd.).Uplinjevalniki biomase delujejo na principu segrevanja biomase do take stopnje, da trdni delmase razpade do stanja gorljivih plinov. Ta tehnologija ima pred direktnim izgorevanjembiomase več prednosti. S čiščenjem in filtriranjem bioplina odpade problem kemičnihprimesi. Plin je lahko izrabljen tudi v sistemih s kombinacijo plinske in parne turbine.Izkoristek teh sistemov doseže stopnjo do 60%.Pridobivanje bioplina je možno tudi iz gospodinjskih bioloških odpadkov, živalskihiztrebkov in organskih industrijskih odpadkov. Na vseh odlagališčih, kjer se odlagajoorgansko razgradljivi odpadki, nastaja deponijski plin. Običajno znaša na komunalnihodlagališčih delež odloženih biorazgradljivih odpadkov tudi do 60%. Od tega je dobrapolovica papirja, kartona, lesa in zelenih odpadkov, ostala polovica pa so ostanki hrane.Uplinjanje biomasePri tem postopku se uplinja biomaso, v dveh stopnjah (piroliza in uplinjanje). Z ločitvijo tehdveh procesov je omogočena delna oksidacija v vmesni stopnji in s tem proizvodnja bioplinaz manjšo vsebnostjo katrana. Prednost pred direktnim načinom izrabljanja biomase zakurjavo v primeru dislociranih enot je v manjših količinah emisij v okolje. Potrebno pa jepoudariti, da je zagonski čas iz hladnega stanja relativno dolg.123

Tabela 32: Karakteristike tehnologije uplinjanja biomaseLeto 2010 2015 2020 2025 2030Tehnični podatkiPovprečna proizvodna kapaciteta na enoto (MW) 5 7 9 10 10Povprečna letna proizvodnja (GWh) 15 20 26 30 30Izkoristek proizvodnje el. energije 100%bremenu (%)37 38 39 40 40EkologijaNO x (kg/GJ goriva) 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1SO x (kg/GJ goriva) 0 0 0 0 0Trdi delci (mg/GJ goriva) < 360 < 360 < 360 < 360 < 360Pepel – slama / les (kg/GJ goriva) 2,1-4,1 / 0,2-1,3Amonijak (l/GJ goriva) 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2EkonomijaSpecifični strošek investicije (M€/MW) 2,90 2,50 2,30 2,30 2,30Stalni obratovalni in vzdrževalni stroški(€/MW/leto)70000 60000 50000 50000 50000Spremenljivi obratovalni in vzdrževalni stroški(€/MWh)15 15 14 14 14Bioplin iz organskih odpadkovPridobivanje bioplina je mogoče iz različnih organskih odpadkov (organski odpadki izgospodinjstev, živalskih iztrebkov, organskih odpadkov predelovalne industrije idr.).Pri uvedbi proizvodnje bioplina na ta način je smiselno razmisliti o možnostih zadostneoskrbe z odpadki. Pri celotnem izkoristku je potrebno upoštevati vse dodatne izgube zaraditransporta odpadkov.Tabela 33: Karakteristike tehnologije proizvodnje bioplina iz organskih odpadkovLeto 2010 2015 2020 2025 2030Tehnični podatkiPovprečna proizvodna kapaciteta na enoto (MW) 5 7 9 10 10Povprečna letna proizvodnja (GWh) 30 40 55 65 70Izkoristek proizvodnje el. energije 100% bremenu (%) 39 39 39 39 39EkologijaSO 2 (g/GJ goriva) 0,019 0,019 0,019 0,019 0,019NO x (kg/GJ goriva) 0,54 0,54 0,54 0,54 0,54CH 4 (kg/GJ goriva) 0,323 0,323 0,323 0,323 0,323N 2 O (kg/GJ goriva) >273 >273 >273 >273 >273Trdi delci (mg/GJ goriva) - - - - -EkonomijaSpecifični strošek investicije (M€/MW) 5 4,8 4,4 4,2 4Obratovalni in vzdrževalni stroški (€/MW/leto) 30 30 30 30 30124

3.8.4 Ocena potenciala in možnega razvoja novih tehnologijrazpršene proizvodnje električne energije za SlovenijoNa osnovi tehničnih podatkov in predvidevanj za nadaljnji razvoj tehnologij za izkoriščanjealternativnih in obnovljivih virov energije v Sloveniji smo pripravili dva scenarija(konzervativni in optimistični) za proizvodnjo električne energije v obdobju od leta 2010 do2030.Visokotemperaturne gorivne celice tipa SOFCNa področju uporabe visokotemperaturnih gorivnih celic pričakujemo povečanje močiposameznih proizvodnih enot, ki bi po predvidevanjih lahko delovale z relativno velikimštevilom obratovalnih ur na leto. Letna količina proizvedene električne energije na enoto bise tako po konzervativnem scenariju povečala z začetnih 5,6 GWh na 28 GWh. Pooptimističnem scenariju pa skoraj enkrat več in sicer z 10,5 GWh na 52,5 GWh na leto.Tabela 34: Ocena inštaliranih moči in proizvodnje električne energije za tehnologijevisokotemperaturnih gorivnih celic tipa SOFCLeto 2010 2015 2020 2025 2030Konzervativni scenarijPovprečna inštalirana moč na enoto (MW) 0,8 2,4 3,2 3,6 4Povprečna letna proizvodnja na enoto (GWh) 5,6 16,8 22,4 25,2 28Optimistični scenarijPovprečna inštalirana moč (MW) 1,5 4,5 6 6,75 7,5Povprečna letna proizvodnja (GWh) 10,5 31,5 42 47,25 52,5Povprečna letna proizvodnja na enoto (GWh)6050403020Konzervativni scenarijOptimistični scenarij1002010 2015 2020 2025 2030Slika 43: Povprečna letna proizvodnja na enoto visokotemperaturnih gorivnih celic tipaSOFC125

Nizkotemperaturne gorivne celice tipa PEMTudi pri nizkotemperaturnih gorivnih celicah je pričakovati zmeren porast moči posameznihenot. V primerjavi z visokotemperaturnimi gorivnimi celicami tipa SOFC je pričakovanamoč gorivnih celic tipa PEM nekoliko višja. Predvidevano število obratovalnih ur na letniravni je visoko. Ustrezno z precejšnjim povečanjem moči posameznih enot bi se povečaletudi količine proizvedene električne energije. Po konzervativnem scenariju z 5,25 MWh vletu 2010 na 105 GWh v letu 2030, po optimističnem scenariju pa z 10,5 GWh leta 2010 na210 GWh leta 2030.Tabela 35: Ocena inštaliranih moči in proizvodnje električne energije za tehnologijenizkotemperaturne gorivne celice tipa PEMLeto 2010 2015 2020 2025 2030Konzervativni scenarijPovprečna inštalirana moč na enoto (MW) 0,75 7,5 11,25 13,5 15Povprečna letna proizvodnja na enoto (GWh) 5,25 52,5 78,75 94,5 105Optimistični scenarijPovprečna inštalirana moč (MW) 1,5 15 22,5 27 30Povprečna letna proizvodnja (GWh) 10,5 105 157,5 189 210Povprečna letna proizvodnja na enoto (GWh)250200150100Konzervativni scenarijOptimistični scenarij5002010 2015 2020 2025 2030Slika 44: Povprečna letna proizvodnja na enoto nizkotemperaturnih gorivnih celic tipa PEMVetrne elektrarne na kopnemV prvi fazi izgradnje in izkoriščanja vetrne energije je predvidena izraba najboljših možnihpodročij za postavitev vetrnih elektrarn. Zato pričakujemo v daljšem obdobju nekolikomanjši porast proizvodnje električne energije ob relativno konstantni izgradnji novihobjektov. Predvidena letna proizvodnja električne energije na letni ravni po konzervativnemscenariju znaša v začetni fazi 70 GWh, na koncu obravnavanega obdobja pa 97,7 GWh. Po126

optimističnem scenariju bi bila v začetni fazi proizvodnja večja in bi leta 2010 znašala 105GWh, leta 2030 pa bi zrasla na 146,5 GWh letno.Tabela 36: Ocena inštaliranih moči in proizvodnje električne energije za tehnologije vetrnihelektrarnLeto 2010 2015 2020 2025 2030Konzervativni scenarijPovprečna inštalirana moč (MW) 40 50 55 58 60Povprečna letna proizvodnja (GWh) 70 84,5 91,3 95,2 97,7Optimistični scenarijPovprečna inštalirana moč (MW) 60 75 82,5 87 90Povprečna letna proizvodnja (GWh) 105 126,75 136,9 142,7 146,5Povprečna letna proizvodnja (GWh)1601401201008060Konzervativni scenarijOptimistični scenarij402002010 2015 2020 2025 2030Slika 45: Povprečna letna proizvodnja vetrnih elektrarn na kopnemUplinjanje biomaseKoličine biomase v Sloveniji dajejo možnosti za relativno veliko proizvodnjo bioplina. Prinadaljnjih investicijah pa bo potrebno narediti podrobnejšo primerjavo med učinkovitostjouporabe biomase kot direktnega vira energije in pretvorbo biomase v bioplin. Predvidevamorelativno velik porast količine proizvedene električne energije in sicer po konzervativnemscenariju z 36 GWh v letu 2010 na 117 GWh v letu 2030. Po optimističnem scenariju pa biletna proizvodnja električne energije zrasla z 60 GWh na 195 GWh v istem obdobju.Tabela 37: Ocena inštaliranih moči in proizvodnje električne energije za tehnologijeuplinjanja biomaseLeto 2010 2015 2020 2025 2030Konzervativni scenarijPovprečna inštalirana moč (MW) 6 9 12,6 16,5 19,5Povprečna letna proizvodnja (GWh) 36 54 75,6 99 117127

Leto 2010 2015 2020 2025 2030Optimistični scenarijPovprečna inštalirana moč (MW) 10 15 21 27,5 32,5Povprečna letna proizvodnja (GWh) 60 90 126 165 195Povprečna letna proizvodnja (GWh)250200150100Konzervativni scenarijOptimistični scenarij5002010 2015 2020 2025 2030Slika 46: Povprečna letna proizvodnja tehnologije uplinjanja biomaseBioplin iz organskih odpadkovPri pridobivanje bioplina iz organskih odpadkov (gospodinjstva, industrija, živalski iztrebkiidr.) obstaja v Sloveniji precejšen potencial. Vsekakor pa bomo morali pri izkoriščanju tegavira energije pravilno oceniti celotni izkoristek in morebitne izgube pri zbiranju intransportu do mesta predelave. Po konzervativnem scenariju lahko pričakujemo porastproizvodnje z začetnih 90 GWh v letu 2010 do 180 GWh v letu 2030. Po optimističnemscenariju smo predvideli znatno večje izkoriščanje potenciala in povečanje z začetnih 150GWh leta 2010 na 420 GWh leta 2030.Tabela 38: Ocena inštaliranih moči in proizvodnje električne energije za tehnologijeproizvodnje bioplina iz organskih odpadkovLeto 2010 2015 2020 2025 2030Konzervativni scenarijPovprečna inštalirana moč (MW) 15 21 26,25 28,5 30Povprečna letna proizvodnja (GWh) 90 126 157,5 171 180Optimistični scenarijPovprečna inštalirana moč (MW) 25 35 48,13 58,9 70Povprečna letna proizvodnja (GWh) 150 210 288,8 353,4 420128

Povprečna letna proizvodnja (GWh)4504003503002502001501005002010 2015 2020 2025 2030Konzervativni scenarijOptimistični scenarijSlika 47: Povprečna letna proizvodnja tehnologije proizvodnje bioplina iz organskihodpadkovPovzetekIz primerjave predvidenih letnih proizvodenj električne energije po konzervativnem scenarijuvidimo, da je pričakovati največjo proizvodnjo iz bioplina proizvedenega iz organskihodpadkov. Relativno najmanjšo rast letne proizvodnje električne energije je pričakovati vprimeru vetrne energije, saj se pričakuje izgradnja v prvi fazi na najugodnejših lokacijah. Napodročju gorivnih celic pa pričakujemo zmeren rast. Na tem področju pričakujemo tudirelativno velik razvoj posebej v transportu.Povprečna letna proizvodnja (GWh) - konzervativni scenarij200180160140120100806040Gorivne celice - SOFCGorivne celice -PEMVetrna energijaBioplin - uplinjanjeBioplin - organski odpadki2002010 2015 2020 2025 2030Slika 48: Primerjava povprečne letne proizvodnje za različne tehnologije – konzervativniscenarij129

Povprečna letna proizvodnja (GWh) - optimistični scenarij450400350300250200150100Gorivne celice - SOFCGorivne celice -PEMVetrna energijaBioplin - uplinjanjeBioplin - organski odpadki5002010 2015 2020 2025 2030Slika 49: Primerjava povprečne letne proizvodnje za različne tehnologije – optimističniscenarijViri[1] Technology Data for Electricity and Heat Generating Plants, Danish Energy Authority, Ekraft System and Eltra,2005.[2] Introducing Hydrogen as an Energy Carrier - Safety, Regulatory and Public Acceptance Issues, Directorate-Generalfor Research, Sustainable Energy Systems, European Commission,(http://ec.europa.eu/research/energy), 2006.[3] European Fuel Cell and Hydrogen Projects 2002-2006, Directorate-General for Research Sustainable EnergySystems, European Commission, (http://ec.europa.eu/research/energy), 2006.[4] Hydrogen Energy and Fuel Cells - A Vision of our Future, Directorate-General for Research, Directorate-General for Energy and Transport, European Commission,(http://europa.eu.int/comm/research/energy/index_en.html), 2003.[5] Analiza uvajanja električnih pogonov v različne vrste vozil in zasnova pogona za sodobni mestni električni hibridni avto(SMEH), Gorazd Lampič, Magistrsko delo, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, Ljubljana,2006.[6] World Energy Technology Outlook - WETO H2, Directorate-General for Research, European Commission,(http://ec.europa.eu/research/energy), 2006.[7] Stanje in razvojni trendi gorivnih celic, Marko Cerar, Diplomsko delo, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza vLjubljani, Ljubljana, 2004.[8] Wind Power Today, U.S. Department of Energy, (www.eere.energy.gov), May 2006.[9] Izkoriščanje vetrne energije v Evropi, Bojan Mahnič, Diplomsko delo, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza vLjubljani, Ljubljana, 2004.[10] Biofuels in the European Union – A Vision for 2030 and Beyond, Directorate-General for Research,Sustainable Energy Systems, European Commission,(http://ec.europa.eu/research/energy), 2006.[11] Biomass - Green Energy for Europe, Directorate-General for Research, Sustainable energy Systems,European Commission, (http://europa.eu.int/comm/research/energy/index_en.htm 2005.[12] Attitudes towards Energy, Eurobaromete, European Commission, 2006.[13] Energy Technologies Knowledge – Perception – Measures, Directorate-General for Research, Sustainable EnergySystems, European Commission,(http://ec.europa.eu/research/energy), 2006.[14] European Research Spending for Renewable Energy Sources, Directorate-General for Research, SustainableEnergy Systems, European Commission, 2004.130

4 Strateške izbire in cilji4.1 Cilji energetske politike4.1.1 Dosedanje odločitveResolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) 82 je osnovni strateškidokument, ki skladno z načeli iz EZ 83 načrtuje in usklajuje delovanje akterjev na področjuravnanja z energijo. Podaja cilje energetske politike in mehanizme za njihovo izvajanje.Resolucija o NEP je bila usklajena s strateškimi usmeritvami iz Zelene knjige o zanesljivostioskrbe z energijo v EU iz leta 2000 in s tedaj veljavnimi direktivami.Skupna Evropska energetska in klimatska politika 84 . Evropska Unija se je odločila zapripravo skupne energetske politike 85 , pravne podlage zanjo so v postopku sprejemanja vLisbonski pogodbi. Vsebine in usmeritve povezane klimatske in energetske politike so vsebolj jasno začrtane. V spomladanskih sklepih Sveta EU iz leta 2007 so cilji energetskepolitike podrobno opredeljeni in so:o povečanje zanesljivosti oskrbe;o zagotavljanje konkurenčnosti evropskih gospodarstev in razpoložljive in dostopneenergije;o spodbujanje okoljske trajnosti in boj proti podnebnim spremembam.Količinski cilji so ambiciozni, klimatska politika je vse bolj integrirana v nastajajočoenergetsko politiko 84 :o zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20% do leta 2020 glede na leto 1990 kotenostranska zaveza EU in pa za 30% v primeru mednarodnega dogovora. Razvite82 Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP), (Ur.l. RS, št. 57/2004)83 Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) (EZ-UPB1), (Ur.l. RS, št. 26/2005)Energetski zakon opredeljuje načela, elemente in pripravo energetske politike. Cilj energetske politike jezagotavljanje pogojev za varno in zanesljivo oskrbo porabnikov z energetskimi storitvami po tržnih načelih,načelih trajnostnega razvoja, ob upoštevanju njene učinkovite rabe, gospodarne izrabe obnovljivih virovenergije ter pogojev varovanja okolja.84 Sporočilo Komisije Evropskemu Svetu in Evropskemu parlamentu - Energetska politika za Evropo,KOM(2007)1 končno.Sporočilo komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru inOdboru regij, Omejevanje globalnih podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija, pot do leta 2020 in naprej,KOM(2007)2 končno.Evropski svet v Bruslju 8. in 9. marca 2007 - Sklepi predsedstva, 9/3/2007, Št.: 7224/07.Predlog Diektiva Evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov,Bruselj, 23.1.2008.85 Zelena knjiga, Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo, {SEC(2006) 317},KOM(2006)105 končno.131

države morajo zmanjšati svoje izpuste za 25-40% do leta 2020 86 in za 60-80% do leta2050;o obvezujoč cilj 20-odstotnega deleža obnovljivih virov v skupni porabi energije. Ciljidržav članic se bodo med seboj razlikovali glede na različna izhodišča in potenciale,skupni cilj pa je doseči 20% delež na ravni EU;o 10-odstotni minimalni delež energije iz obnovljivih virov v končni energiji vprometu;o 20-odstotni prihranek energije glede na projekcijo porabe;o aktivnosti, ki bodo zagotovile učinkovito delovanje skupnega trga z električnoenergijo in zemeljskim plinom;o prednostni projekti povezav na prenosnih omrežjih električne energije in zemeljskegaplina;o povečanje raznolikosti virov in prenosnih poti za oskrbo ter v izboljšanjemeddržavnega sodelovanja, razvoj mehanizmov za ukrepanje v kriznih razmerahvendar z upoštevanjem primarne odgovornosti držav članic glede njihoveodgovornosti glede domače porabe. EU se tudi odloča za skupno mednarodnoenergetsko politiko;o razvoj energetskih tehnologij s ciljem povečati konkurenčnost opcij trajnostneenergije;o pri izkoriščanju jedrske energije je odločitev prepuščena držam članicam, skupnaprizadevanja EU so usmerjena v nadaljnje povečanje zanesljivosti oskrbe.Strategija razvoja Slovenije (SRS) 87 je najširši vsebinski okvir za dolgoročno načrtovanje vSloveniji z naslednjimi razvojnimi prioritetami:o konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast;o učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj inkakovostna delovna mesta;o učinkovita in cenejša država ter moderna socialna država in večja zaposlenost tero povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja.SRS integrira cilje za lizbonske strategije, ki so gospodarska rast, zaposlenost, socialnakohezija in okoljska trajnost.Državni razvojni program 2007-2013 88 , je namenjen uresničevanju Strategije razvojaSlovenije, in sicer na področju financiranja razvojno investicijskih programov in projektov.Del programa, financiran iz treh evropskih skladov: Kohezijski sklad, Evropski sklad zaregionalni razvoj in Socialni sklad, tvori Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-201386 Council conclusions, 14632/07 (Preparations for the 13th session of the Conference of the Parties (COP13) to the United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC) and the 3rd session ofthe Meeting of the Parties to the Kyoto Protocol (CMP 3) (Bali, 3-14 December 2007))87 Strategija razvoja Slovenije, (SRS), Vlada RS, Urad za Makroekonomske analize in razvoj, Sklep vlade,23.6.2006.88 Državni razvojni program 2007-2013, drugi osnutek, oktober 2006.132

(NSRO), ki opredeljuje splošno strategijo države za doseganje konvergence in ga državačlanica predloži EC skupaj z operativnimi programi 89 , ki predstavljajo pravno podlago zapripravo izvedbenih dokumentov za črpanje sredstev skladov EU 90 . Za področje energetikeje najbolj pomemben: Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture zaobdobje 2007-2013, zlasti prednostno področje trajnostna energija, ki določa črpanjesredstev Kohezijskega sklada EU v je finančni perspektivi.Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 91 . Resolucija onacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 temelji na Strategiji razvoja Slovenije (SRS). Taresolucija zajema ključne razvojno-naložbene projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovaladržava. Gre za projekte, katerih izvedba naj bi osredotočila razvojne pobude in sredstva ter znjimi dosegla razvojni preboj države kot celote. Namen resolucije je jasna postavitevprednostnih državnih razvojnih projektov od leta 2007 do leta 2023 in s tem zagotovitihitrejše doseganje ciljev SRS in državnega razvojnega programa. Med energetskimi projektiso: modernizacija električnega omrežja, gradnja novih energetskih zmogljivosti, blokovTEŠ 6, NEK, črpalne hidroelektrarna Kozjak (financirani iz zasebnih virov), izvedbaprojekta trajnostne energije in ekonomije vodika (financirana iz evropskih skladov,proračuna in zasebnih virov) ter izgradnja skladišča za zemeljski plin in dokončanje verigehidro elektrarn na spodnji Savi (financirani iz proračuna in zasebnih virov).Akcijski načrt za energetsko učinkovitost je bil pripravljen kot obveznost države poDirektivi 2006/32/ES in opredeljuje aktivnosti in mehanizme za izpolnjevanje cilja 9%prihrankov končne energije glede na preteklo referenčno porabo. Pri finančnih spodbudahse naslanja na druge strateške in razvojne dokumente, zlasti pa na Operativni programrazvoja okoljske in prometne stukture za črpanje sredstev evropskih skladov. Akciijski načrtza energetsko učinkovitost, ki ukrepe za učinkovito rabo energije povzema in natančnejeopredeljuje njihovo izvedbo. Zagotovljenih javnih sredstev za izvedbo programa je za199 mio € v obdobju izvajanja programa. Programira širiši nabor podpornih mehanizmov,vključno s standardi, analizo možnosti za fiskalne mehanizme ter mehke ukrepeusposabljanja, informiranja idr. Napoveduje tudi nove instrumente: v pripravi je pravni okvirza zelena javna naročila vključno s smernicami o energetski učinkovitosti in prihrankih kotocenjevalnem merilu za javna naročila. Napovedana je priprava predpisov za izvajanjeinstrumenta upravljanja na strani porabe, torej programov učinkovite rabe energije, ki jihizvajajo dobavitelji energije.89 Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013, Ljubljana, 16. 2. 2007.Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013 Ljubljana, 16. 2.2007.90 NSRO in pripadajoče operativne programe je Vlada RS, na dopisni seji dne 16. 2. 2007, potrdila zaposredovanje Evropski komisiji.91 Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Služba vlade za lokalno samoupravo inregionalno politiko, Vlada RS (sprejeta 12. 10. 2007).133

Okoljski strateški dokumenti in mednarodne obveznosti. S področja okolja so za razvojenergetike pomembni in bili v izračunu dolgoročnih energetskih bilanc upoštevani naslednjidokumenti:o Nacionalni program varstva okolja; 92o Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, 93o Operativni program NEC. 944.2 Okoljski ciljiToplogredni pliniZ ratifikacijo Kjotskega protokola se je Slovenija obvezala k zmanjšanju povprečnih emisijtoplogrednih plinov v letuh 2008-2012 za 8%. Poleg tega se je k zmanjšanju emisij zratifikacijo protokola obvezala tudi Evropska unija del katere je od maja 2004 tudi Slovenija.Zato napredek pri doseganju tega cilja spremljajo tako Evropska unija kot delovna telesaOkvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC).Zgorevanje goriv v različnih sektorjih je leta 2004 k skupnim emisijam toplogrednih plinovprispevalo 79%, od tega največ 40% zgorevanje goriv v transformacijah, 27% zgorevanjegoriv v prometu, 18% zgorevanje goriv v široki rabi ter preostanek zgorevanje goriv vindustriji. Emisije iz zgorevanja goriv se bodo po Operativnem programu zmanjševanjaemisij toplogrednih plinov (OP-TGP) iz leta 2006 95 morale zmanjšati za 1%. Po sektorjih topomeni zmanjšanje emisij za 3% v transformacijah ter za 2% v široki rabi, približno enakeemisije iz industrije ter 3% povečanje emisij iz prometa. Pri tem je potrebno vedeti, da jezmanjšanje emisij v transformacijah navidezno, ker izhajajo emisije v OP-TGP iz količineemisijskih kuponov, ki je bila dodeljena v Državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov zaobdobje 2008-2012. To pomeni, da bodo emisije na lokaciji lahko večje (tudi poraba fosilnihgoriv) samo upoštevale se ne bodo v slovenski evidencah emisij ampak v evidencah emisijdržave v kateri bodo kupljeni dodatni emisijski kuponi. Povedano drugače, proizvodnjaelektrične energije ne bo neposredno omejena, ampak bo dražja, saj bo proizvodnjaobremenjena še s stroški nakupa emisijskih kuponov. Poleg vseh virov v sektorjutransformacije v shemi trgovanja z emisijskimi kuponi sodelujejo tudi industrijska podjetja, kiimajo na lokaciji kurilne naprave s skupno toplotno vhodno močjo večjo od 15 MW. Tapodjetja so v sektorju industrija v letu 2004 predstavljala 73%, v kjotskem obdobju 2008-2012 pa bodo predstavljala 66% emisij CO 2 .92 Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 /ReNPVO/ (Ur.l. RS, št. 2/2006).93 Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, MOP, december 2006, (sklepvlade, 20. 12. 2006).94 Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka (OP-NEC) -Revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka izleta 2005, MOP, 2007, (sklep vlade 4. 1. 2007).95 Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, MOP, 2006.134

Po letu 2012. Z akcijskim načrtom sprejetim na Baliju so začrtane smernice podnebnegarežima po letu 2012, ki predvideva primerljive obveznosti vseh razvitih držav ter aktivnostiin mednarodne spodbodbude zanje v državah v razvoju. Alternativno naj bi se uporabljalitudi sektorski pristopi, ki pa ne smejo nadomestiti nacionalnih obveznosti v razvitih državah.V pogajanjih so tudi načini, ki bodo za izpolnjevanje obveznosti v državah Aneksa I (državev KP) po letu 2012, kot so kjotski in novi mehanizmi, obravnava ponorov ter vključevanjenovih plinov in sektorjev. Po dogovoru o načinih za izpolnjevanje in pravilih zanje, naj bi serazvite države koncem leta 2008 dogovorile o skupnem cilju zmanjšanja emisij, v prihodnjemletu pa še o ciljih posameznih držav oz. pogodbenic (EU se pogaja za skupen cilj).Pogaljalska izhodišča EU so naslednja: nov dogovor naj vključuje čimveč držav. Ciljzmanjšanja za razvite države je 25-40% do leta 2020 in nad 50% do leta 2050, maksimumizpustov naj bi bil dosežen prej kot v petnajst letih, da bi omejili povišanje povprečneglobalne temperature na največ 2°C. EU se je enostransko obvezala za 20% zmanjšanjeemisij do leta 2020 glede na leto 1990. V kolikor bo sklenjen mednarodni dogovor, je cilj EU30-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2020 glede na leto 1990. Dologorčni cilj do leta 2050je 60 – 80%. V obdobju po letu 2012 so določena tudi naslednja prednostna področjaaktivnosti, in sicer spodbujanje do podnebja prijaznih tehnologij, tržni instrumenti, kot jetrgovanje z emisijami v EU ter politika prilagajanja na podnebne spremembe za ravnanje zvplivi, ki se jim ni možno izogniti. Režim bo potrebno razširiti, tako da vključuje sektorje, kiso sedaj izvzeti, to so ladijski in letalski promet ter zmanjševanje gozdnih površin.Mednarodna pogajanja v okviru UNFCCC potekajo za sedaj po dogovorjenem urniku. Vskladu s Kjotskim protokolom je potreben dogovor tako, da ne bo vrzeli med prvim indrugim ciljnim obdobjem. Pričakovati je, da bo vodilno vlogo pri pripravi dogovora in vlogopovezovalca med različnimi stranmi na pogajanjih igrala še naprej EU. Dogovor za razvitedržave bo po obliki podoben kjotskemu. Ddoločeni prostovljni ali prožnimi mehanizmi pase bodo predvidoma sprejele tudi najbolj bolj razvite države v razvoju. Pričakujemo tudilahko, da bo okoljska pa tudi ekonomska učinkovitost, ki je v skupnem interesu držav,zagotovljena.Cilji EU po letu 2012. EU se je enostransko zavezala k zmanjševanju emisij toplogrednihplinov za najmanj 20% do leta 2020 glede na leto 1990 in napovedala 30% zmanjšanje emisij,če bo sklenjen mednarodni dogovor. Delitev naporov zmanjšanja emisij med državamičlanicami je v postopku odločanja, po predlogu komisije 96 naj bi bili razdeljeni na dvasegmenta, emisije, ki jih regulira evropska trgovalna shema in na preostale emisije. Za emisijezunaj trgovalne sheme so bili predlagani cilji za posamezno državo določeni na osnovi96 Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economicand Social Committee and the Committee of the Regions - 20 20 by 2020 - Europe's climate changeopportunity. COM(2008) 30 final.Predlog Odločbe o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. COM(2008) 17 končProposal for a Directive amending Directive 2003/87/EC so as to improve and extend the greenhouse gasemission allowance trading system of the Community (presented by the Commission). COM(2008) 16 final135

kriterija gospodarske razvitosti z upoštevanjem indikatorja družbenega bruto priozvoda naprebivalca. Za slovenijo je predlagan cilj, sa povečanje emisij ne sme preseči 4% do leta 2020glede na leto 2005. Države lahko izpolnijo svoje obveznosti z dobropisi iz mehanizmačistega razvoja s projekti v tretjih državah v skupni količini do 3% emisij države iz virovzunaj sistema trgovanja. Veljavnost tega določila je omejena – do sklenitve prihodnjegamednarodnega sporazuma. V primeru obveznosti 30% se dodatne obveznosti razdelijo meddržave članice sorazmerno z njihovimi emsijami. Spremenjena bo omejitev uporabedobropisov iz projektov v tretjih državah - dvig bo enak polovici dodatnega zmanjšanja. Zaemisije, ki so v trgovanju z emisijami EU predvideva zmanjšanje emisij za 21% v obdobju2005 do 2020. To pomeni zlasti količino dovolilnic, ki bo na dražbi. Ta količinska omejitevizdanih dovolilnic za trgovanje z emisijami bo po novem predlogu določena na ravni EU.Začetna količina je sredna vrednost iz obdobja od 2008-2012 in se bo zmanjševla za 1,74%letno. Devetdeset odstotkov dovoljenj bo na dražbi v državi članici, medtem ko bo 10%dovoljenj prerazporejenih, devetnajst državam bo podeljeno več dovolilnic.Klasični polutanti (SO 2 , NO X , prašni delci)Okoljski cilji so za razvoja energetike vedno bolj pomembni. Rast ozaveščenosti o okoljskihproblemih neposredno povezana s strožjo zakonodajo glede onesnaženja okolja. Slovenija jez vstopom v Evropsko unijo zakonodajo na tem področju uskladila z evropskim pravnimredom, kar je zlasti za velike onesnaževalce pomenilo dodatno zaostritev pogojev delovanja.To zaostritev predstavljata zlasti Direktiva 2001/80/ES o omejevanju emisij nekaterihonesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (LCP direktiva) ter Direktiva 96/61/ES ocelovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC direktiva). Prva direktiva jebila v slovenski pravni red prenesena z Uredbo o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak izvelikih kurilnih naprav (Uradni list RS 73/05) (LCP uredba), druga pa z Zakonom o varstvuokolja (ZVO-1; Uradni list RS 41/04) in z Uredbo o vrsti dejavnosti in napravah, ki lahkopovzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPPC Uredba) (Uradni list RS št. 97/04).Na podlagi LCP direktive je bil pripravljen tudi Operativni program zmanjševanja emisijsnovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, ki za obstoječe velike kurilne naprave določa letnekoličine emisij onesnaževal, ki jih lahko emitirajo ter ukrepe postopnega zmanjševanjacelotnih letnih emisij. Za velike kurilne naprave je prav tako pomembna IPPC direktiva, sajdoloča, da morajo upravljavci velikih kurilnih naprav pridobiti okoljevarstveno dovoljenje vkaterem bodo določene tudi dopustne emisije snovi upoštevajoč predpisane mejne vrednostiemisij ter emisije dosegljive z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij.Poleg zniževanja emisij iz posameznih virov je Slovenija dolžna zmanjšati emisijeonesnaževal tudi na nacionalnem nivoju. Mejne emisije za leto 2010, ki ne smejo bitipresežene tudi v letih, ki sledijo, so določene v Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja,evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velikerazdalje preko meja ter Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/81/ES z dne 23.oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L št.309, z dne 27. 11. 2001, stran 22) (v nadaljevanju NEC direktiva) in Pogodbo med državamičlanicami Evropske unije in Republiko Slovenijo o pristopu k Evropski uniji (Uradni list RS136

– Mednarodne pogodbe, št. 3/04, z dne 10. 2. 2004, stran 163), v slovenskem pravnem redupa z Uredbo o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur.l. RS, št.24/2005).Za dosego nacionalnih mejnih emisij je bil v letu 2005 pripravljen Operativni programdoseganja nacionalnih zgornjih mej onesnaževal zunanjega zraka, ki je bil v letu 2006revidiran zaradi uskladitve z Operativnim programom zmanjševanja emisij toplogrednihplinov. Operativni program je kot najbolj problematično izpostavil doseganje mejnih emisijdušikovih oksidov, kjer emisije iz transformacij s približno 20% predstavljajo pomemben vir.V operativnem programu sta bili pripravljeni dve projekciji emisij NOx, in sicer z ukrepi terz dodatnimi ukrepi. Prva projekcija predvideva striktno izvajanje zakonodaje (Uredba LCP),druga pa predvideva skladnost naprav z BREF dokumenti za velike naprave.Tabela 39: Cilji, kriteriji in merila za kvalitete okolja in prostora za vrednotenje energetskihstrategijKriteriji / IndikatorjiPodnebne spremembeEmisije toplogrednih plinov 97Preprečevanje zakisljevanja innastajanja troposferskegaozona 100Reference oz.izhodiščaKjotski protokolSamostojna zaveza EU(sprejeta s straniKomisije in evropskegasveta)Enotakt CO 2 ekvOmejitve in dinamika(smer optimiranja)Povprečne letne emisije vobdobju 2008-2012:18.587 98Emisije leta 2020 99 , cilji EU:a) 20% zmanjšanje emisije TGPglede na bazno letob) 30% zmanjšanje emisij TGPglede na bazno letoc) 21% zmanjšanje emisij, ki so vshemi EU ETSEmisije leta 2020, predlog ciljevza SLO:a) največ 4% povečanje emisij, kiso zunaj EU ETS97 Emisije posameznih toplogrednih plinov (CO 2 , N 2 O in CH 4 ) morajo biti minimalne98 Kjotski protokol omogoča pri doseganju ciljnih emisij tudi koriščenje povečanja ponorov. Slovenija lahko iztega naslova koristi ponore v višini 1.320 kt CO 2 , kar pomeni da morajo biti povprečne letne emisije vobdobju 2008-2012 nižje ali enake 19.907 kt CO 2 ekv., da bo Slovenija izpolnila cilje iz Kjotskega protokola.99 Primer A velja če mednarodni dogovor o zmanjšanju emisij po Kjotskem obdobju ne bo dosežen, primer Bpa v primeru če bo dogovor dosežen. Glede samih ciljev obstaja še veliko negotovosti na nivoju ciljevposameznih članic – za Slovenijo zlasti – katero bazno leto se bo upoštevalo in ali bodo priznani ponori terv kakšni višini100 Prizemni ozon nastaja zaradi fotokemične reakcije dušikovih oksidov in hlapnih organskih spojin terogljikovega monoksida in metana. Zakisljevanje okolja povzročajo emisije žveplovega dioksida, dušikovihoksidov in amonijaka (daleč največji vir emisij amonijaka je kmetijstvo, dodatni viri pa so še katalizatorji vprometu ter v čiščenju dimnih plinov stacionarnih naprav).137

Kriteriji / IndikatorjiEmisije žveplovega dioksidaEmisije dušikovih oksidovEmisije hlapnih organskih spojinEmisije prašnih delcev velikostimanjše od 2,5 mikrometraEmisije žveplovega dioksida,dušikovih oksidov, prašnihdelcev ter ogljikovega monoksidaiz obstoječih velikih kurilnihnapravKakovost zrakaKoncentracije emisij žveplovegadioksida (SO2), dušikovihoksidov (NOx), delcev (PM 10),ozona,Reference oz.izhodiščaEnota Omejitve in dinamika(smer optimiranja)Protokol o zmanjševanju Kt Emisije leta 2010:zakisljevanja,evtrofikacije in27prizemnega ozonaDirektiva 2001/81/ES onacionalnih zgornjihmejah emisij za nekateraonesnaževala zraka 101(direktiva NEC)Revizija direktive NEC kt Emisije leta 2020:MIN (11,3 102 )Protokol o zmanjševanju kt Emisije leta 2010:zakisljevanja,evtrofikacije in45prizemnega ozonaDirektiva NEC 101Revizija direktive NEC kt Emisije leta 2020:MIN (31 102 )Protokol o zmanjševanju kt Emisije leta 2010:zakisljevanja,evtrofikacije in40prizemnega ozonaDirektiva NEC 101Revizija direktive NEC kt Emisije leta 2020:MIN (18,1 102 )Revizija direktive NEC kt Emisije leta 2020:MIN (3,2 102 )Operativni program ktGlej Operativni programzmanjševanja emisijsnovi v zrak iz velikihkurilnih napravµg/m 3Obremenjevanje tal in vodaraba zemljišč m2 MINkoličina odpadkov t MINizpusti snovi v vodo ? (e) MINtemperaturne obremenitve vode °C MINDrugi vplivi na biosferoMIN (V uredbo o velikihkurilnih napravah bo pridovoljenih koncentracijah emisijprašnih delcev uvedena nižjavrednost za naprave, ki stojijo vurbanem okolju)101 Ker je bila direktiva sprejeta pred vstopom Slovenije v EU (1. maj 2004) so za Slovenijo zgornje meje emisijnavedene v Pogodbi med državami članicami Evropske unije in Republiko Slovenijo o pristopu k Evropskiuniji. V slovenski pravni red je bila direktiva prenesena z Uredbo o nacionalnih zgornjih mejah emisij.102 Revizija direktive NEC je v teku (sprejem predvidoma v začetku leta 2008 ali 2009), tako da so mejneemisije zgolj indikativne in izhajajo iz izračunov inštituta IIASA, ki bodo služili kot podlaga za določanjemejnih emisij. Poleg samih mejnih emisij je odprto tudi vprašanje približevanja tem emisijam – predlog je,da bi bilo približevanje linearno. Poleg tega je predlog, da mejne emisije ne bil veljale le za leto 2020 ampakza povprečje treh let.138

Kriteriji / IndikatorjiOhranjanje biotskeraznovrstnostiZmanjšanje poplavneogroženostiRaba prostoraUsklajenost z drugo raboprostora: vpliv na urbana okolja,varovana območja in naravneparke, kulturno krajinoReference oz.izhodiščaEnotaOpisnoOpisnoOpisnoOmejitve in dinamika(smer optimiranja)MAXMINMIN4.3 Cilji učinkovita rabe in za obnovljive vireenergijePaket energetske politike za Evropo poleg ciljev za zniževanje emisij toplogrednih plinovpostavlja tudi cilje in ukrepe za razvoj trajnostne energetike do leta 2020, ki bodo odločilnitudi za dolgoročne energetske bilance v Sloveniji. Pred tem pa so cilje države članice sprejelez različnimi direktivami. ReNEP sledi na področju trajnostne energetike ciljem, ki sousklajeni s politiko EU zlasti za energetsko učinkovitost. Med novimi cilji iz Energetskegapaketa 20-odstotni delež OVE v bilanci primarne energije in 10-odstotni delež OVE vprometu do leta 2020 znatno presegata ambicije iz ReNEP. Podobno je predvideno 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2020.Energetska učinkovitostDirektiva 2006/32/ES o spodbujanju učinkovitosti končne porabe energije in energetskihstoritev o zahteva od držav članic, da dosežejo 9% prihranka končne energije v 9 letih.Direktiva bo stopila v veljavo leta 2008, prihranke bo torej potrebno doseči v obdobju 2008– 2016, možno pa je uveljavljati tudi zgodnje aktivnosti od leta 1995 oziroma v posebnihprimerih leta 1991. Kot referenčna se upošteva povprečna letna poraba KE v zadnjem 5-letnem statističnem obdobju brez porabe goriv v napravah, ki so v trgovanju z emisijami.Sprejeti Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 je ciljneprihranke do leta 2016 na podlagi porabe v obdobju 2001-2005 določil na ravni 4,26 TWhletno ter predstavil nabor instrumentov za doseganje tega cilja (glej poglavje 4.1).Podobno ReNEP med cilji na področju okolja načrtuje izboljšanje učinkovitosti rabe energijedo leta 2010 glede na leto 2004 po sektorjih v naslednjem deležu:o v industriji in storitvenem sektorju za 10%;o v stavbah za 10%;o v javnem sektorju za 15%;o v prometu za 10%.139

Zastavljenemu cilju v ReNEP ustreza 5,7 TWh prihrankov končne energije v obdobju 2004do 2010 od tega 4 TWh prihrankov v sektorjih industrija in široka raba. K izpolnjevanju ciljaReNEP se šteje večji nabor ukrepov kot pri Direktivi, saj štejejo tudi učinki zaostrenihminimalnih standardov energetske učinkovitosti in drugi ukrepi.Soproizvodnja toplote in električne energijeCilj Re NEP je podvojiti delež električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000na 1.600 GWh v letu 2010.Direktiva 2004/08/ES o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, nanotranjem trgu z energijo državam članicam predpisuje pripravo nacionalnih analizpotencialov. Zaenkrat ciljev ne opredeljuje, vendar pa je oblikovanje nacionalnih ciljev pozgledu sorodnih direktiv zelo verjetno v prihodnosti in sicer z upoštevanjem potencialov.Delež električne energije iz OVEPaket energetske politike za Evropo načrtuje 20-odstotni prihranek energije do leta 2020glede na projekcijo porabe. Ta cilj je podprt z naborom ukrepom iz Akcijskega načrta zaenergetsko učinkovitost in sicer zahtevami po minimalni energetski učinkovitosti za opremo,s prihranki energije v zgradbah in drugimi.Direktiva 2001/77/ES o spodbujanju električne energije iz obnovljivih virov energijeopredeljuje cilje držav članic za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije,praktično isti cilj je opredeljen tudi v ReNEP. Cilj Slovenije je povečanje deleža električneenergije, pridobljene iz obnovljivih virov energije glede na bruto porabo električne energijena 33,6% do leta 2010.Ciljne vrednosti v ReNEP oz. Direktivi 2001/77/ES so opredeljene kot delež proizvodnjeenergije iz OVE glede na porabo energije, kar je zelo ustrezen strateški cilj. Več držav meddoseganje ciljev v okviru direktive uveljavlja, da pri ocenjevanju dosežkov upoštevapodnebne razmere, ki vlivajo proizvodnjo hidroelektran, med njimi ni Slovenije.Delež toplotne energije iz OVECilj ReNEP je povečati delež OVE pri oskrbi s toploto na 25% do leta 2010. Evropska unijaje načrtovala novo direktivo 103 , ki bi urejala področje proizvodnje toplote in hladu iż OVE, kibi predvidoma opredeljevala tudi nacionalne cilje za to področje. V izhodiščih skupneEvropske energetske in klimatske politike je predvidena splošna direktiva 104 , ki bo urejala vseobnovljive vire energije in posebnega cilja za področje toplote ne pričakujemo.103 V EU je bila pred tem v pripravi Direktiva o obnovljivi energiji za ogrevanje in hlajenje, ki naj bi opredelilanacionalne cilje. Predvideni so bili tudi različni ukrepi: tehnični ukrepi, prostovoljni sporazumi z industrijo,zaostrene zahteve v okviru Direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov 2005/32/ES za učinkovitostinaprav npr. za gospodinjske ogrevalne kotle na biomaso, spremembe Direktive o energetski učinkovitostistavb 2002/91/ES, ki bodo povečale spodbude za obnovljive vire energije idr.104 Osnutek objavljen 23.1.2008.140

Delež biogoriv za prometDirektiva 2003/30/ES o spodbujanju biogoriv in drugih obnovljivih goriv za promet inopredeljuje minimalno obveznost držav članic 5,75% do 2010 in izjemoma dopuščapostavitev nacionalnih ciljev, kar je uveljavila Slovenija. Cilj Slovenije je doseči delež biogorivv skupni energijski vrednosti pogonskih goriv: 2% do 2005 (cilj ReNEP) in 5% s sprejetjemPravilnika o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil 105 .V paketu energetske politike za Evropo je sprejet obveza držav članic, da dosežejo10-odstotni minimalni delež v končni energiji prometa (brez drugih naftnih derivatov) do leta2020.Delež OVE v končni porabi energijeV paketu energetske politike za Evropo so se države članice uskladile, da na ravni EUdosežejo 20-odstotni delež obnovljivih virov v končni porabi energije do leta 2020. Ciljidržav članic se bodo med seboj razlikovali glede na različna izhodišča in potenciale, zaSlovenijo pa je obvezujoči cilj 25%.Pripravljena bo nova direktiva, ki bo zadevala vse obnovljive vire energije, opredeljevalanacionalne cilje in nacionalne operativne načrte za izrabo obnovljivih virov energije.Tabela 40: Cilji na področju trajnostne energijeKriteriji / Indikatorji Reference oz. izhodišča Enota Omejitve in dinamika(smer optimiranja)Obnovljivi viri energijeDelež obnovljivih virovenergije v oskrbi zenergijoReNEP (Ur.l. RS, št.57/2004)Direktiva 2001/77/ESČasovni načrt obnovljiveenergije; Obnovljivaenergija v 21. stoletju:Izgradnja trajnejšeprihodnosti. (10.1.2007)% 12% leta 2010 (* povečanje deleža OVE pri oskrbis toploto z 22% v letu 2002 na 25%do leta 2010, predvsem zzamenjavo tekočih goriv,* dvig deleža električne energije izOVE z 32% v letu 2002 na 33,6%do leta 2010)»20% 106 « leta 2020, predlog 25%končne energije leta 2020 10710% delež biogoriv leta 2020105 Ur.l. RS, št. 83/2005 in 108/2005 - popr.106 To je ciljni povprečni delež za EU kot celoto. Deleži za posamezne države članice bodo določeninaknadno.107 Predlog Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, Bruselj, 23.1.2008, COM(2008) 19konč.141

Kriteriji / Indikatorji Reference oz. izhodišča Enota Omejitve in dinamika(smer optimiranja)Obnovljivi viri energijeUčinkovita rabaenergijeEnergetski prihrankiReNEP (Ur. l. RS, št.57/2004)% * do leta 2010 povečatiučinkovitost rabe energije vindustriji in storitvenem sektorju za10% glede na leto 2004,* do leta 2010 povečatiučinkovitost rabe energije vstavbah za 10% glede na leto 2004,* do leta 2010 povečatiučinkovitost rabe energije v javnemsektorju za 15% glede na leto 2004,* do leta 2010 povečatiučinkovitost rabe energije vprometu za 10% glede na leto2004,* podvojiti delež električne energijeiz soproizvodnje z 800 GWh v letu2000 na GWh v letu 2010.Energetski prihranki Direktiva 2006/32/ES % Doseganje 1% prihranka na leto vobdobju 2008-2016 pri rabienergije (električne in goriv) (voskrbi z energijo)Energetski prihrankiAkcijski načrt zaenergetsko učinkovitost:Realizacija potencialovPovečanje energetske učinkovitostido leta 2020 za 20% (1,5% letno) voskrbi z energijo4.4 Cilji zanesljivostiGlavni cilj elektroenergetskih sistemov je zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbeodjemalcev z električno energijo, pri čemer ima proizvodni del sistema pomembno vlogo.Prekinitve dobave električne energije na nivoju celotnega sistema so v največji meri posledicanezadostnih proizvodnih zmogljivosti in imajo takojšen in pomemben vpliv na industrijo,gospodinjstva in ostalo široko rabo. Izgradnja novih proizvodnih zmogljivosti pa po drugistrani predstavlja dolgoročen, večleten projekt. Ta razkorak zahteva nenehno analizozadostnosti proizvodnih zmogljivosti za srednje in dolgoročno obdobje s ciljem opozarjatina stanje oskrbe ter usmerjati pripravo ustreznih investicijskih načrtov in pravočasnoizgradnjo objektov. Na ta način je mogoče zagotoviti zanesljivo oskrbo z električno energijoter preprečiti prekinitve dobave in njihove posledice.142

Resolucija NEPResolucija NEP postavlja cilje zanesljivosti energetske oskrbe, ki so relevantni za pripravodolgoročnih bilanc:o dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov na nivoju, ki je primerljivdanašnjemu nivoju s konkurenčno oskrbo Republike Slovenije z električno energijoiz domačih energetskih virov, najmanj v obsegu 75% sedanje porabe;o izboljšanje dolgoročne konkurenčnosti proizvajalcev električne energije v Sloveniji;o inštalirana moč elektrarn v elektroenergetskem sistemu na ozemlju RepublikeSlovenije mora biti pri tem dolgoročno vsaj 45% višja od največje končne močiporabe;o z zagotavljanjem vsaj 60-odstotne sistemske rezerve pri oskrbi z električno energijona območju, ki nima omejitev daljnovodnih povezav;o uvajanje ukrepov URE in rabe OVE;o doseganje kakovosti električne energije pri končnih uporabnikih v skladu zmednarodnimi standardi;o stalno povečevanje tehnične zanesljivosti delovanja energetskih omrežij in kakovostioskrbe;o znižanje poslovnih tveganj in ekonomsko učinkovitejša alokacija sredstev na trguenergije udeleženih podjetij.Pravila UCTE 108Politika UCTE do operativne varnosti omrežja, ki se nanaša na stabilnost omrežja in njegovozmožnost prilagajanja spremembam, je zelo jasna. Posamezni sistemski operater mora vselejzagotoviti ohranitev sinhronega delovanja sistema, tako pod normalnim pogoji kot tudi poizgubi posameznega elementa omrežja (t.i. (n-1) sigurnostni kriterij). Zanesljivostobratovanja se kljub zmanjšani sigurnosti oziroma izgubi elementa omrežja ne sme širiti nasosednje elektroenergetske sisteme (EES). Izvajanje politike zanesljivosti delovanja je nalogain odgovornost posameznih sistemskih operaterjev. Sosednji sistemski operator pa lahkosodeluje pri skupni politiki načrtovanja zanesljivostne politike v delu povezovalnih vodovoziroma obmejnega dela omrežja.Zadostnost proizvodnih virovNamen ocene zadostnosti proizvodnih virov je ugotoviti, ali v sistemu obstajajo zadostneproizvodnje zmogljivosti in ali so načrtovane nove elektrarne tako, da pokrijejo pričakovanopasovno porabo električne energije in vršne potrebe z upoštevanjem realnih možnosti uvozaelektrične energije.Zadostnosti proizvodnih zmogljivosti bo prikazana z naslednjimi kazalci:o elektroenergetski bilanci;o razmerju med inštalirano močjo elektrarn in konično močjo odjema v sistemu;108 UCTE – Policy 3: Operational Security.143

o po UCTE metodologiji.UCTE metodologija in kriteriji. Namen ocene zadostnosti proizvodnih virov je ugotoviti,ali v sistemu obstajajo zadostne proizvodnje zmogljivosti in ali so načrtovane nove elektrarnetako, da pokrijejo pričakovano pasovno porabo električne energije in vršne potrebe zupoštevanjem možnosti uvoza električne energije 109 .Bolj dolgoročno kot načrtujemo, manj natančne so projekcije oziroma gotovosti določenihdogodkov. UCTE zato na podlagi dolgoročnih scenarijev izračunava razpon teh negotovostiin tveganj v zvezi z zadostnostjo v prihodnjih letih 109 .UCTE metodologija za oceno zadostnosti sistema (System adequacy forecast, SAF) temeljina primerjavi med obremenitvijo in razpoložljivo proizvodnjo. Zadostnost proizvodnje seračuna na točno določen referenčni trenutek, in sicer tretjo sredo v januarju ob 11.00 in19.00 ter tretjo sredo v juliju ob 11.00.Najprej se oceni »zanesljivo« razpoložljivo količino proizvodnje v referenčnem trenutkuupoštevajoč remonte, izpade in najverjetnejše vremenske razmere (hidro).RAC (Reliably Available Capacity) = Neto instalirana moč (NGC) – Trenutno nerazpoložljiva moč,remonti, izpadi, rezerveNato se oceni količina razpoložljive moči, ki presega pričakovano porabo vreferenčnem trenutku. UCTE upošteva upravljanje na strani porabe DSM (Demand sidemanagement).RC (Remaining Capacity) = RAC – Referenčna obremenitev (RL) + DSMNadalje se definira indikativna vrednost RC, ki zadostuje za zanesljivo oskrboporabnikov. Ta količina je t.i. “Adequacy Reference Margin” (ARM), ki jo računamo tako:ARM = Meja do konične obremenitve (MAPL) + [5% oz. 10%] Instalirane moči (NGC)MAPL pomeni razliko med konico in trenutnim odjemom v referenčnem trenutku. Da jesistem samozadosten, mora biti RC sistema večji ali enak ARM. UCTE pa za Slovenijopriporoča ARM v višini 10 odstotkov Instalirane moči (NGC), kajti ocenjuje se, da jeslovenski EES občutljiv na nepričakovane razmere (nizke hidrologije, večja nerazpoložljivostelektrarn). Torej, če je RC manjši od ARM, sistem ni samozadosten in je v primeru kritičnihrazmer odvisen od sosednjih sistemov oz uvoza.Stabilnost. Stabilnostne omejitve so vezane na karakteristike proizvodno-prenosnegasistema. V omrežju s kratkimi prenosnimi razdaljami in spremenljivimi karakteristikamigeneratorjev ter relativno nizkimi obremenitvami ni večjih stabilnostnih problemov. Ti selahko hitro pojavijo s spremembo strukture delujočih elektrarn v sistemu, povečanjem nivoja109 UCTE System Adequacy Forecast 2007 -2020, UCTE, Bruselj, januar 2007.144

obremenitev prenosnega omrežja, nezadostni podpori domačih virov za večje tranziteelektrične energije itd. Posebej kritični so cevni agregati novih načrtovanih hidroelektrarn naSavi in drugih rekah. Ob nizkih vztrajnostnih masah, značilnih za cevne agregate lahko obmotnji v omrežju in avtomatskem ponovnem vklopu pride do asinhronega režimaobratovanja. Zaradi tega je potrebno pri vključitvi cevnih agregatov v sistem posvetitiposebno pozornost regulaciji in zaščiti le-teh. Praviloma pa se naj ne bi v sistem vgrajevaloveč kot 10-15% inštalirane moči cevnih agregatov glede na celotno inštalirano moč sistema.V pogojih odprtega trga električne energije je pričakovati veliko več stabilnostnih problemovv elektroenergetskih sistemih.Možnost uvoza električne energije. Razpoložljive prenosne zmogljivosti niso edini pogojza uvoz potrebnih količin energije in moči. Pri načrtovanju možnosti uvoza in pomoči obnepričakovanih dogodkih bo glede na energetske bilance držav interkonekcije že vsrednjeročnem obdobju razpoložljivost viškov prav tako pomemben dejavnik kotrazpoložljivost prenosnih zmogljivosti. Natančneje je ta problematika opisana v poglavju»Razpoložljivost električne energije v drugih sistemih«.Rezerve goriv. Visoka energetska odvisnosti od uvoza nafte in naftnih derivatov državečlanice EU zahteva vzdrževanje obvezne rezerve za zagotavljanje stabilnosti oskrbe z gorivi.Oblikovanje obvezne rezerve je določeno v Direktivi EU 68/414/EGS in 98/93/ES oobveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnihderivatov, zahtevana je raven zalog, ki ustreza devetdesetdnevni povprečni porabi vpreteklem letu za vse kategorije naftnih derivatov. Za Slovenijo je bila poleg direktiv osnovaše Pristopna pogodba, ki je določila prehodno obdobje za oblikovanje teh zalog, na podlagiteh zahtev zakon Zakon o blagovnih rezervah je nalaga vladi RS, da mora biti do leta 2005dosežena ciljna količina rezerv. Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte innjenih derivatov (ZORD) je v skladu z zgoraj omenjenimi direktivami Evropske unije v letu2005 uspešno zaključil petletni program oblikovanja 90-dnevnih obveznih rezerv nafte innjenih derivatov.Za zagotavljanje ustrezne ravni zanesljivosti oskrbe s plinom zahtevane v Direktivi EU2004/67/ES z dne 26. aprila 2004 in EZ ter Uredbo o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe zzemeljskim plinom, je dobavitelj dolžan zagotoviti z ukrepi dobavo v izrednih razmerah(20% zmanjšanje dobav v RS oz. dvajset odstotkov potrebne štirnajstdnevne dobave) in vzimskem obdobju, količine, ki omogočajo ogrevanje prostorov ob izjemno nizkihtemperaturah (40% potrebne pet dnevne dobave posebnim odjemalcem), kar lahko zagotoviz različni ukrepih, kot so skladišča, diverzifikacija dobav, dologorčne pogodbe, spodbujanjeprekinljivih pogodb in alternativnih goriv pri odjemalcih idr. Skladiščenje zemeljskega plinaje naveden eden od ukrepov za zagotavljanje ustrezne ravni zanesljivosti oskrbe s plinom vDirektivi EU 2004/67/ES z dne 26. aprila 2004 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivostidobave oskrbe z zemeljskim plinom. Države članice EU ob upoštevanju geoloških razmer nasvojem ozemlju ter ekonomskih in tehničnih izvedljivosti sprejmejo potrebne ukrepe, skaterimi ustrezno skladiščijo plin na njihovem ozemlju (ali ozemlju druge države) ter tako145

prispevajo k ustrezni ravni doseganja standardov zanesljivosti oskrbe. Ustrezna zakonskadoločila za uresničitev te direktive v Sloveniji še niso sprejeta in so v fazi priprave.Na koncu leta 2005 je bilo v Sloveniji uskladiščenih 64% obveznih rezerv naftnih derivatov,v tujini pa preostali del oziroma 36% obveznih rezerv, od teh 32% v Zvezni RepublikiNemčiji in 4% v Italiji. 110Tabela 41: Cilji na področju zanesljivost oskrbeKriteriji / Indikatorji Reference oz. izhodišča EnotaPreostala kapaciteta, RC,(remaining capacity)%Sigurnostni kriterij n-1Omejitve in dinamika(smer optimiranja)RC > ARMRC maxzadostitevObvezne 90-dnevne 111rezerve naftnih derivatovDirektivi 68/414/EGS in98/93/ESZakon o blagovnihrezervah 112tonzadostitev po kategorijah4.5 KonkurenčnostPri pripravi dolgoročnih energetskih bilanc cilje konkurenčnosti upoštevamo na več ravneh.Za primerjavo scenarijev je pomembna ocena konkurenčnosti oz. gospodarske uspešnostisektorja kot tudi vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Kompleksni pojem nacionalnekonkurenčnosti vsebuje vsaj naslednje elemente:o gospodarnost oskrbe in rabe energije (učinkovito delovanje trgov in javnih služb,učinkovita raba energije);o industrijsko-tehnološki razvoj in razvoj človeških potencialov (znanje inustvarjalnost).Pri oblikovanju scenarijev pa preverjamo realnost projektov, ki so za zasebne investitorjekomercialno zanimivi le ob ustreznem donosu. Podobne izhodišča upoštevamo tudi priprojektih javnega sektorja - preverjamo projekte ki so ekonomsko upravičeni (kar vključujetudi primeren donos). Preostale projekte, ki svojo izvedbo upravičijo z dodatnimi javnimikoristmi, a za to potrebujejo državno pomoč, upoštevamo lahko, v kolikor je dodelitevpomoči izvedljiva po pravilih EU za državnih pomoči. Med dovoljene oblike pomoči so zaenergetske projekte relevantne zlasti: okoljske državne pomoči in pomoči za doseganje ciljev110 Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov (ZORD): Letno poročilo 2005.111 Upošteva se devetdesetdnevno povprečno porabo goriv v preteklem letu.112 Zakon o blagovnih rezervah – uradno prečiščeno besedilo (Ur. l. št. 98/2004)146

zanesljivosti v obliki 15% zaščite domačih virov s prednostnim dispečiranjem ali z razpisi zanove kapacitete.ReNEP na področju zagotavljanja konkurenčnosti oskrbe z energijo opredeljuje naslednjecilje:o ločitev cenovne politike od ukrepov spodbujanja razvoja energetskih podjetij;o strokovno, učinkovito, neodvisno in pregledno regulacijo energetskih trgov;o ekonomsko učinkovito delovanje gospodarskih javnih služb;o zagotavljanje pogojev za pregledno, varno in učinkovito delovanje organiziranihtrgov energije;o spodbujanje znanstvenega in tehnološkega razvoja na področju proizvodnje in rabeenergije.Med indikatorji ReNEP so bili za spremljanje konkurenčnosti predvideni:o cene električne energije za industrijske odjemalce in gospodinjstva ino cene zemeljskega plina za industrijske odjemalce in gospodinjstva.Splošni indikatorjiSplošni indikatorji učinka energetskih dejavnosti na konkurenčnost družbe so stroški zaenergetske storitve, cene končne energije za kupce oziroma cene energije na raznih ravneh.Prikaz cen vsebuje deleže neto cene in različnih proračunskih transferjev (prispevki, takse,davki). Zahteva po minimizaciji se nanaša na stroškovni del cene, pri transfernih plačilih(takse, davki) računamo na druge učinke, zlasti na internalizacijo zunanjih stroškov in tržnousmerjevalneučinke 113 , oziroma doseganje komplementarnih ciljev (zaposlovanje,izobraževanje).Pri cenah kot kazalcih konkurenčnosti je potrebno upoštevati dva vidika:o povprečne cene;o cene za določeno vrsto porabnika.Povprečne cene sumarno odražajo poslovanje v panogi ali segmentu (prenos, distribucija).Izračunajo se kot količnik med celotnim prihodkom in prodajno količino. Po tej metodispremlja cene OECD v članicah te skupnosti.Cene za posameznega porabnika so odvisne od vrste dejavnikov, med drugim pri oskrbi izomrežij (električna energija, plin, toplota) tudi od časovne odvisnosti odjema. Za primerjavetekom časa in med državami oziroma dobavitelji je potrebno določiti tipske porabnike.Najbolj uveljavljena metoda tipskih porabnikov je metoda EUROSTAT, kjer so definirali113 Zaradi različnih investicijskih kriterijev med javnim sektorjem (minimalna do 8% donosnost) in zasebnimsektorjem, ki pri gospodinjstvih v praksi dosega celo do 25% zahtevan letni donos, je ekonomskoupravičeno usmerjevalno obdavčenje, s katerim dosežemo približno uravnotežene investicijske kriterije.147

tipske porabnike za električno energijo in zemeljski plin, posebej za industrijski ingospodinjski odjem.V okviru zahteve po minimizaciji stroškov proizvodnje energije je smiselno spremljanjekazalca sedanje vrednosti stroškov za oskrbo z energijo (SV stroškov). Kazalec je doberindikator ekonomske učinkovitosti posameznih energetskih scenarijev pri oskrbi z energijo.Predpostavlja se, da bo najučinkovitejši energetski scenarij z najnižjo sedanjo vrednostjostroškov za oskrbo z energijo. Kazalec se ne bo uporabljal pri vrednotenju posameznihprojektov.Analitični indikatorjiKonkurenčnost energetike podrobno analitično obravnavamo skozi naslednje skupinekazalcev 114 :o učinkovitost delovanja energetskih trgov;o donosnost državnih naložb v energetiko;o dodana vrednost v (tržnih) energetskih dejavnostih;o učinkovitost izvajanja javnih služb.Kriteriji konkurenčnosti so obravnavani pri posameznih sektorjih porabe in oskrbe.Značilni indikatorji za učinkovitost delovanja energetskih trgov so: razlika med tržnoceno (tržni del cene) na slovenskem trgu v primerjavi s cenami na drugih trgih, transakcijskistroški, indikatorji za odsotnost tržnih deformacij (odsotnost monopolov, nelikvidnost trgov,idr.).Glede naložb bo zasebni sektor želel maksimizirati donos, pri naložbah države ali lokalneskupnosti pa se bomo upoštevali predpisano donosnost vloženega kapitala 7% 115 . Spostavitvijo normativnega kriterija donosnosti za državne in druge javne naložbe bo olajšansicer zelo kompleksen problem uravnoteženja med konfliktnimi cilji: maksimalnazanesljivost, čim višja donosnost, čim manjše obremenjevanje okolja idr. Z ozirom na to, dasedaj državne naložbe v energetiko ne dosegajo primerne donosnosti, je potrebno opredelitipostopnost zahtevanega doseganja normalne donosnosti. Vsekakor morajo novi projekti pripričakovanih tržnih razmerah izkazovati predpisno donosnost 7%, s pribitkom za projektnain druga tveganja (3 .. 6 odstotnih točk, skupna indikativna donosnost vloženih sredstevnajmanj 10 ... 12%). Med pomembnejšimi cilji energetske strategije je dvig donosnostidržavnih in drugih javnih naložb na raven 7%, razen kjer so naložbe utemeljene z drugimiučinki poleg energetsko-gospodarskih. Pri novih naložbah je pri določenih projektihpotrebno upoštevati ustrezen pribitek zaradi tveganj, tako da je zahtevana raven indikativnedonosnosti lastniškega kapitala 10 ... 12%.114 V okviru kompleksnejši analizi je primerno ovrednotiti tudi naslednje kazalce: dostopnost posameznihoblik energije, izvoz in mednarodne storitve, razvoj kadrovskih potencialov, pridobivanje tehničnih inmenedžerskih znanj, tehnološko - poslovna uspešnost.115 Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnihfinanc, (Ur.l. RS, št. 60/2006).148

Za večino drugih kriterijev konkurenčnosti so lahko merilo dosežki (npr. stroški) podjetij vdrugih evropskih državah ali v podjetjih na svetovni ravni, kjer dosegajo največjoučinkovitost. Indikatorji gospodarske učinkovitosti energetskih dejavnosti (dodanavrednost, donosnost kapitala pred in po davkih) za Slovenijo še niso bili obdelani.Učinkovitost izvajanja javnih služb se nanaša na prenos, distribucije in njihoveposamezne storitve. Značilni indikatorji so: strošek za posamezno storitev javne službe naenoto dobavljene energije ali na odjemalca, celotni stroški javnih služb za vrsto energije.Indikatorje je potrebno diversificirati tudi glede na robne pogoje poslovanja teh podjetij.Kazalec za donosnost državnih naložb v energetiko je donosnost vloženih sredstev vdoločenem obdobju po podjetjih. Dodano vrednost v (tržnih) energetskih dejavnostihmerimo z indikatorjem dodane vrednosti na enoto porabljene energije oziroma nazaposlenega.Tabela: Cilji, kriteriji in merila konkurenčnosti za vrednotenje energetskih strategijKriteriji / Indikatorji Reference oz. izhodišča Enota Omejitve in dinamika(smer optimiranja)Splošni indikatorjiCene energetskih storitev€ 2005/GJ (€/MWh) **oz. energijeSedanja vrednost celotnihmio €minstroškov oskrbeUčinkovitost delovanjaenergetskih trgovRazlika v ceni medslovenskim in drugimi trgiza:- električno energijo- zemeljski plin- tekoča gorivaDonosnost državnihnaložb in dejavnosti indodana vrednosti vtržnih dejavnostihDonosnost vloženihdržavnih sredstev vekonomski dobiinvesticijeDV v dejavnosti na enotoprodane energijeUredba o enotnimetodologiji za pripravo inobravnavo investicijskedokumentacije na področjujavnih financ, (Ur.l. RS, št.60/2006).%%%min% 12%€ 2005/GJ max149

4.6 Možnosti vplivanja in področja odločanjadržave v elektroenergetiki4.6.1 Ukrepi države na trgu z energijo za povečanje zanesljivostioskrbeUkrepi v kriznih razmerahEnergetski zakon (EZ) predvideva v izjemnih razmerah, če pride do nenadnega innepredvidenega pomanjkanja na trgu energije, pri tem pa je ogrožena varnost ljudi incelovitost omrežja, lahko vlada sprejme ustrezne ukrepe. Z njimi lahko omeji dobavoenergije določenim kategorijam odjemalcev, določi vrstni red omejitev, določi način uporabeenergije ali obvezno proizvodnjo energije.To določilo je opredeljeno skladno z Direktivo o skupnih pravilih za notranji trg z električnoenergijo. Ti ukrepi smejo povzročati kar najmanjše motnje v delovanju notranjega trga, poobsegu pa ne smejo preseči okvira, ki je nujno potreben za odpravo nenadno nastalih težav.Razpisi za nove zmogljivostiDirektiva o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo innaložb v infrastrukturo. Zagotavljanje visoke stopnje zanesljivosti oskrbe z električnoenergijo je ključnega pomena za uspešno delovanje notranjega trga in ta Direktiva omogočadržavam članicam, da elektroenergetskim podjetjem naložijo obveznosti javnih služb, meddrugim tudi glede zanesljivosti oskrbe. Zanesljivost oskrbe pa je vezana na ustrezno ravenproizvodnih zmogljivosti, ustrezna ponudba med proizvodnjo in povpraševanjem terustrezno raven interkonekcijskih povezav za razvoj notranjega trga z električno energijo.Države članice zagotovijo visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe z električno energijo ssprejetjem potrebnih ukrepov pri čemer upoštevajo tudi stopnjo raznolikosti v proizvodnjielektrične energije, pomen spodbujanja učinkovite rabe energije, novih tehnologij kiuporabljajo obnovljive vire in pomen odprave upravnih ovir pri naložbah v te zmogljivosti.Vsaka država mora skladno s to direktivo izdelati srednjeročni plan porabe električneenergije ter predvidi v kolikšni meri lahko elektroenergetski sistem zadosti tekočemu innačrtovanemu povpraševanju po električni energiji. Posebej je poudarjeno, da je prinačrtovanju proizvodnje iz obnovljivih virov potrebno zagotovit razpoložljive rezerve. Terezerve so potrebne, da bi sistem še naprej zagotavljal zanesljivo in varno oskrbo.Pomembno je tudi sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev regulativnega okvira, ki bospodbujal naložbe v nove povezave prenosnih omrežij, zlasti med državami članicami.Obstoj zadostne zmogljivosti fizičnih medsebojnih prenosnih povezav, čezmejnih ali ne, jebistvenega pomena, a ni zadosten pogoj za popolnoma učinkovito konkurenco. Naložbe vmedsebojne povezave pa lahko članice dovolijo tudi komercialnim ponudnikom.150

Zaščita domačih virov 116Proizvodnja električne energije je v Sloveniji v skladu z evropsko zakonodajo zaščitena naveč načinov. Vsaka država ima v skladu z evropsko Direktivo o skupnih pravilih za notranjitrg z električno energijo (direktiva 2003/54/ES) pravico, da izvaja ukrepe za zagotavljanjezanesljivosti oskrbe. V ta namen lahko odredi, da se pri razporejanju proizvodnih napravdaje prednost tistim, ki uporabljajo kot gorivo domače vire primarne energije. Skupni obsegprednostnega dispečiranja v posameznem koledarskem letu ne sme presegati 15% skupneprimarne energije, potrebne za proizvodnjo električne energije, ki bo porabljena v tej državičlanici. V Sloveniji je v skladu s to uredbo trenutno prednostno dispečirana proizvodnja izTET (Termoelektrarne Trbovlje), ki na letni ravni proizvede približno 5% potreb poelektrični energiji v Sloveniji. Spodnji graf prikazuje količino prednostno dispečirane energijev letu 2004. Podatkov o prodaji količin električne energije iz tega naslova v letu 2005 ni, kerso proizvajalci izkoristili možnost samostojne prodaje.Slika 50: Količino prednostno dispečirane energije v letu 2004Kot zaščito domače proizvodnje lahko štejemo tudi prednostno dispečiranje energije inplačevanje pomoči oz. premij enotam, ki uporabljajo obnovljive ter okoljsko prijazne vireenergije in so energetsko učinkovite. Pravna osnova za sprejetje teh ukrepov je navedena vDirektivi o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije nanotranjem trgu z električno energijo (direktiva 2001/77/ES). V skladu s to direktivo lahkodržave članice na nacionalni ravni uporabljajo različne podporne mehanizme za obnovljivevire energije (OVE), vključno z zelenimi certifikati, naložbeno pomočjo, davčnimiolajšavami, vračanjem davkov in neposrednimi programi zaščite cen. Na podlagi te direktivein ustrezne zakonodaje v RS je vlada RS sprejela Sklep o cenah in premijah za odkupelektrične energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije. Nanaša se na116 Viri: EU direktiva 2003/54/ES, EU direktiva 2001/77/ES, www.tet.si, Sklep o cenah in premijah za odkup električneenergije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Ur.l. RS, št. 25/2002), www.eles.si151

proizvodne enote, ki so priključene na nizko napetostno omrežje, veljajo pa za prvih pet letobratovanja, če niso dobile nepovratne državne subvencije. Za kvalificirane elektrarne (KE),ki so priključene na visoko napetostno omrežje, se enotne letne cene in enotne letne premijezmanjšujejo za 5%. Konec leta 2005 je bilo v Sloveniji skupaj 449 proizvodnih objektov, kiso imeli status kvalificirane elektrarne in so bili upravičeni do podpore iz sistemaprednostnega dispečiranja.Spodbujanje kvalificiranih proizvajalcev električne energijeDržave članice uporabljajo na nacionalni ravni različne podporne mehanizme za obnovljivevire energije, vključno z zelenimi certifikati, naložbeno pomočjo, davčnimi oprostitvami aliolajšavami, vračanjem davkov in neposrednimi programi zaščite cen.Države članice sprejmejo brez poseganja v zagotavljanje zanesljivosti in varnosti omrežijpotrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavci prenosnih omrežij in upravljavcidistribucijskih omrežij na svojem območju jamčijo za prenos in distribucijo električneenergije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Lahko pa zagotovijo tudi prednostendostop električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije do omrežij. Prirazporejanju proizvodnih obratov upravljavci prenosnih omrežij dajo prednost proizvodnimobratom, ki uporabljajo obnovljive vire energije, v kolikor to omogoča delovanjenacionalnega sistema električne energije.Države članice zagotovijo, da podpora soproizvodnji - obstoječe in prihodnje naprave -temelji na porabi koristne toplote in prihrankih primarne energije, v luči možnosti, ki so navoljo za zmanjšanje povpraševanja po energiji v okviru drugih ekonomsko izvedljivihukrepov ali okoljsko ugodnih kot tudi drugih ukrepov za učinkovito rabo energije.4.6.2 Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007-2013Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 temelji na Strategiji razvoja Slovenije(SRS), ki jo je 23. junija 2005 sprejela Vlada RS. Ta resolucija zajema ključne razvojnonaložbeneprojekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Gre za projekte, katerihizvedba bo na državni, pa tudi regionalni ravni osredotočila razvojne pobude in sredstva ter znjimi dosegla razvojni preboj države kot celote. Namen resolucije je z jasno postavitvijoprednostnih državnih razvojnih projektov od leta 2007 do leta 2023 zagotoviti hitrejšedoseganje ciljev SRS in državnega razvojnega programa.Na področju osrbe z energijo je predvidena gradnja novih energetskih zmogljivosti:• HE na Savi,• Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), blok 6,• Nuklearna elektrarna Krško, blok II,• Črpalna hidroelektrarna Kozjak152

Ter projekt modernizacije električnega omrežja in izgradnja skladišča zemeljskega plina.Tabela 42: Vrednosti projektov in viri financiranja predvideni v Resoluciji o nacionalnihrazvojnih projektih za obdobje 2007-2023Vrednostmio €Začetek Zaključek Proračunmio €Zasebnivirimio €30 Modernizacija električnega omrežja 103 2008 2012 10331 HE Spodnja Sava 350 2007 2018 87 26332 Projekt ČHE Kozjak 168 2007 2012 16833 Izgradnja bloka 6 Termoelektrarne 602 2008 2011 602Šoštanj34 Izgradnja bloka 2 Nuklearne elektrarne 2,000 2015 2017 2000Krško35 Izgradnja skladišča plina 67 2009 2013 33 34Pri izgradnji bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj so analize in študije pokazale, da je mogoče naobstoječi lokaciji postaviti blok moči 600 MW. Povprečna letna proizvodnja bo znašala3.234 GWh na pragu elektrarne, za kar bo letno porabljeno 2,93 milijona ton premoga izPremogovnika Velenje. V sklopu bloka 6 je predvidena toplotna postaja za daljinskoogrevanje Šaleške doline moči 120 MW th in s povprečno letno oddajo toplote 50 MW th .Izgradnja bloka 2 Nuklearne elektrarne Krško je naslednji ključni energetski objekt. Poizgradnji daljnovoda 400 KV Krško – Beričevo bo na voljo dovolj prenosnih zmogljivosti zaodvod energije. Najprimernejša je opcija novega bloka jedrske elektrarne z naslednjimipodatki: PWR tehnologija, inštalirana moč 1000 MW na pragu z letno proizvodnjo 7,5 do8,5 TWh. Pričetek gradnje se pričakuje l. 2013, pričetek obratovanja pa l. 2017. Predvidena jeuporaba kombiniranih suhih in mokrih hladilnih stolpov. NEK 2 bi bil postavljen obvzhodni ograji NEK s Savo na jugu, priključen pa bi bil na obstoječe stikališče 400 KV obNEK. Pričakovana maksimalna polna cena energije iz NEK 2 je med 35 do 40 €/MWh, obmožnem obratovanju v tedenskem trapezu ali v kombinaciji s črpalnimi elektrarnami.Z izvedbo projekta ČHE Kozjak bomo odpravili pomanjkanje vršne energije v EES-u insami zagotavljali energijo za terciarno regulacijo, kar bo prispevalo k zanesljivejšemuobratovanju EES. Projekt naj bi bil izveden v letih 2006-2012.4.7 Možnosti vplivanja in področja odločanjadržave o učinkoviti rabi energije4.7.1 Davki in takseCene energije so ključni element energetske in okoljske politike EU, obdavčevanjeenergentov pa instrument s katerim je možen delen vpliv na velikost maloprodajnih cen.Obdavčitev energentov je tudi eden izmed instrumentov, ki so na razpolago za doseganjeciljev Kjotskega protokola.153

TrošarineV Republiki Sloveniji je obdavčevanje mineralnih olj in plina urejeno z zakonom otrošarinah, ki je v veljavi od 1. julija 1999. Energetski proizvodi, ki so predmet plačilaminimalnih trošarin so skladno z Direktivo o obdavčitvi energetskih proizvodov 117 in so določeni vKombinirani nomenklaturi carinske tarife RS (Uradni list RS št. 98/01).Na podlagi Direktive o obdavčitvi energentov se trošarina ne plačuje za energente, ki seuporabljajo za dvojno rabo 118 , električno energijo, ki se uporablja za kemijsko redukcijo,elektrolitične in metalurške procese ter za električno energijo, kjer ta predstavlja 50% strošekizdelka. Trošarina se ne plačuje tudi za biogoriva in biomaso.Evropska Direktiva o prestrukturiranju obdavčitev energentov in električne energije, kipredstavlja osnovni okvir obdavčitve energije v državah članicah je bila leta 2003 sprejeta znamenom zmanjšanja razlik v nacionalnih ravneh obdavčitve. Glavni razlog za sprejemdirektive so bile razlike v nacionalnih ravneh obdavčitve energije, ki so se izkazale zaškodljive za nemoteno delovanje notranjega trga.Direktiva postavlja najnižje ravni davčne obremenitve in določa tri nivoje najnižje davčneobremenitve, glede na to, ali se trošarinski izdelki uporabljajo za pogon motornih vozil(najvišja obdavčitev), za ogrevanje (najnižja obdavčitev) ali za industrijsko komercialninamen (za pogon statičnih strojev in podobno). Pri določanju najnižje davčne obremenitvedirektiva določa nivo, ki so ga morale države članice doseči 1. 1. 2004, nato pa za nekatereizdelke predvideva poviševanje obremenitve in ponovno določanje minimalne višine 1.januarja 2010. Usklajen sistem trošarin na področju mineralnih olj se z direktivo nadgrajuje insicer tako, da so bili v skupino trošarinskih izdelkov, za katere velja enoten sistemobdavčevanja, vključeni dodatni izdelki – zemeljski (naravni) plin, premog in koks terelektrika. Direktiva po novem tudi omogoča da se pri določitvi najnižje stopnje obdavčitve(brez DDV) poleg trošarin upoštevajo še druge (ekološke) dajatve, ureja pa tudi sistemobveznih in dodanih davčnih olajšav in oprostitev v skladu s cilji Skupnosti na področjuohranjanja okolja, spodbujanja rabe obnovljivih virov energije. V Sloveniji so višine trošarinza energetske proizvode je usklajene z najnižjimi davčnimi obremenitvami, ki jih predpisujeDirektiva.V pogajanjih o vstopu Slovenije v EU se je Slovenija na področju trošarin zavezala, da bo zdnem vstopa v EU v celoti povzela v nacionalno zakonodajo evropski pravni red s tegapodročja, razen tistih določb, kjer je v pogajanjih dosegla prehodno obdobje. Evropskakomisija je ob sprejetju Direktive 2003/96/ES ugodila zahtevi Republike Slovenije za117 Council Directive 2003/96/EC of 27 October 2003 restructuring the Community Framework for thetaxation of energy products and electricity (97/C 139/07); Objavljena v Uradnem listu EU – OJ L 283/03 zdne 31. 10. 2003.118 Kot gorivo za ogrevanje ter hkrati za namen, ki ni pogon ali ogrevanje (npr. uporaba energentov zakemično redukcijo, uporaba v elektrolitskih in metalurških procesih)154

prehodno obdobje za doseganje minimalne obdavčitve naravnega plina in elektrike in sicerza elektriko do 1. januarja 2007 in za naravni plin do 1. maja 2014 119 .Vsaka država ima po direktivi možnost odloga uveljavitve plačila trošarin v primeruzasledovanja posebnih ciljev ekonomske politike. Zaradi zagotavljanja stabilnosti cen obuvedbi evra je Slovenija nekoliko odložila uvedbo trošarine na električno energijo na 1.marec 2007. Pri obdavčitvi zemeljskega plina je Slovenija zaradi prizadevanj za povečanoporabo zemeljskega plina v pogajanjih dosegla prehodno obdobje pri obdavčitvi zemeljskegaplina, saj bi takojšnja uvedba minimalne trošarine v predpisani višini lahko zavrlauresničevanje zastavljenega cilja in ogrozila izpolnjevanje obveznosti, ki jih je Slovenijaprevzela z ratifikacijo Kjotskega protokola.700600trošarinadelež trošarine v ceni pred DDV70%60%50050%[€/1000 l]40030040%30%20020%10010%0NL DE BE FR FI IT DK PT SE GB IE LU AT HU CZ SK ES PL SI M T CY GR LT EE LV0%Vir: Oil BulletinSlika 51: Višina trošarine na NMB 95 in delež trošarine v ceni pred DDV po posameznihdržavah članicah EU konec leta 2006V Sloveniji višino trošarin določa Vlada RS ob usklajevanju cen naftnih derivatov z gibanjemcen surove nafte in tečaja ameriškega dolarja. Rezultati trošarinske politike se kažejo vpovečevanju višine trošarine in povečevanju razlike med ceno motornih bencinov inplinskega olja ter približevanju cen motornih goriv evropskemu povprečju. Trošarina na119 Priporočila ekonomski politiki Slovenije glede politike oblikovanja cen tekočih goriv pri vstopanju vERM 2.155

neosvinčen motorni bencin se je v obdobju od 2000 do 2006 povečala za 72%, na dizelskogorivo pa za 37%. V zadnjih letih treh letih se je rast trošarin ustavila, saj je Vlada RSuravnavanje trošarin med drugim uporabljala tudi kot instrument zasledovanja edineganeizpolnjenega maastrichtskega kriterija – previsoke inflacije, njeno znižanje pa je bil pogojza vstop v ERM 2 in prevzem evra. Iz spodnje slike (Slika 51) je razvidno, da je v preteklostiVlada RS ukrep blaženja vpliva visokih cen nafte na maloprodajne cene bencinov prekozniževanja trošarin, uporabljala veliko pogosteje kot po letu 2004, ko je značilen visok porastcen nafte na mednarodnih trgih in bi pričakovali nižje trošarine.300250200Neosvinčen bencin - NMB 95delež trošarine NMB v ceni pred DDVSpodnja meja trošarine NMB95 (2003/96/ES)Maloprodajne cene NMB95Skupaj davki NMB95Trošarina NMB95Cene pred davki-NMB95100%90%80%70%60%[SIT/l]15010050050%40%30%20%10%0%1.7.19991.11.19991.3.20001.7.20001.11.20001.3.20011.7.20011.11.20011.3.20021.7.20021.11.20021.3.20031.7.20031.11.20031.3.20041.7.20041.11.20041.3.20051.7.20051.11.20051.3.20061.7.20061.11.2006Vir: Ministrstvo za gospodarstvoSlika 52: Dinamika maloprodajnih cen, cen pred davki, trošarin in skupne obdavčitveneosvinčenega bencina NMB – 95, 1999-2006 (SIT/liter)Dokler bo Vlada RS vodila aktivno politiko zniževanja inflacije ni pričakovati, da se bodotrošarine na naftne derivate občutno povečevale. Višje trošarine na naftne derivate lahkopričakujemo na dolgi (morda tudi srednji) rok. Trenutno so v Sloveniji trošarine na bencinNMB 95 pod ravnijo trošarin v najrazvitejših državah, enako velja tudi za delež trošarine vceni pred DDV. Z večjim gospodarskim razvojem, večanjem kupne moči in bolj izrazitimvladnim zasledovanjem okoljskih ciljev lahko pričakujemo, da se bodo cene gorivpribliževale ravni cen najrazvitejših držav EU, tudi zaradi povečevanje trošarin inpovečevanja deleža trošarine v ceni pred DDV.Okoljske dajatveOkoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO 2 je bila uvedena s 1. januarjem 1997 znamenom internalizacije eksternih stroškov obremenjevanja zraka z emisijami CO 2 in naj bi156

kot ekonomski instrument vplival na zmanjšanje obremenjevanja zraka z emisijo CO 2 intorej na zmanjšanje obremenjevanja okolja.Okoljska dajatev se plačuje zaradi rabe goriv in sežiganja gorljivih organskih snovi (za namenpridobivanja toplote ali za pogon). Osnova za obračun okoljske dajatve za onesnaževanjezraka z emisijami CO 2 je seštevek enot obremenitve kupljene količine goriv ali enotobremenitve zgorelih gorljivih organskih snovi. Ceno za enoto obremenitve določi Vlada RSin je ob uveljavitvi okoljske dajatve (takrat takse) znašala 1,00 SIT (približno 5,5 €/t CO 2 ) zaenoto obremenitve, v marcu 1998 pa je bila cena enote obremenitve povišana na 3,00 SIT zakg CO 2 (16 €/t CO 2 ). Od takrat je cena enote obremenitve ostala nespremenjena.Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO 2 se plačuje za motorni bencin,motorni in svetilni petrolej, reaktivno gorivo, dizelsko gorivo, kurilno olje, utekočinjen naftniplin, zemeljski plin, plavžni plin, naftni plin, koksni plin, antracit, koks, črni in rjavi premog,lignit, etan, odpadna olja in komunalne odpadke.Okoljska dajatev se ne plačuje za uporabo biomase za ogrevanje, uporabo trdnih, tekočih inplinastih goriv, če se pridobivajo iz biomase, uporabo bioplina, če se pridobiva v čistilnihnapravah odpadnih voda ali na odlagališčih odpadkov, ter uporabo predelanih živalskihbeljakovin in maščob.S 1. majem 2005 je postala okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO 2komplementarna trgovanju s pravicami do emisije toplogrednih plinov, s čimer jezagotovljena sistemska oprostitev plačevanja okoljske dajatve imetnikom dovoljenja zaizpuščanje toplogrednih plinov. 1204.7.2 Direktiva o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami doemisije toplogrednih plinov v EUV sistem trgovanja z emisijskimi kuponi so vključene naprave z vhodno toplotno močjo20 MW in dodatno iz dejavnosti energetike še naprave z vhodno toplotno močjo med 15 in20 MW.Za triletno obdobje od 1. januarja 2005 vsaka država članica odloči o skupni količini pravic,ki jih bo dodelila za to obdobje, in dodelitvi teh pravic upravljavcu posamezne naprave. Toodločitev sprejme vsaj tri mesece pred začetkom obdobja na podlagi svojega nacionalneganačrta razdelitve pravic.Za petletno obdobje od 1. januarja 2008 in vsako nadaljnje petletno obdobje vsaka državačlanica odloči o skupni količini pravic, ki jih bo dodelila za to obdobje, in začne postopekdodeljevanja teh pravic upravljavcu posamezne naprave. To odločitev sprejme vsaj 12mesecev pred začetkom zadevnega obdobja na podlagi svojega nacionalnega načrta120 Vir: Operativni program zmanjševanja TGP.157

azdelitve pravic, pripravljenega na podlagi člena 9 in v skladu s členom 10, ob ustreznemupoštevanju pripomb javnosti.V skladu z to direktivo je bil pripravljen Državni načrt razdelitve emisijskih kuponov zaobdobje 2005–2007, ki na podlagi podatkov o letnih emisijah v obdobju 1999–2002 določaštevilo emisijskih kuponov, ki jih brezplačno razdeli država. En emisijski kupon pomeni tonoCO 2 . Za vsako tekoče leto morajo podjetja oziroma upravljavci naprav predati številoemisijskih kuponov, ki je enako njihovim emisijam CO 2 . Če emisije presegajo količinododeljenih emisijskih kuponov, morajo preostale emisijske kupone kupiti na trgu, če pa imajozaradi manjše količine emisij presežek emisijskih kuponov, jih lahko prodajo.Za obdobje po letu 2012 je predlagana prenova sheme. Po tej shemi bo dodelitev emisijskihkuponov potekala na dražbah, razdelitev kuponov sektorjem, ki bodo morebiti iz dražbizvzeti bo na ravni EU. V pristojnosti držav članic bo izvedba avkcij, razpolagale pa bodotusi s prehodki iz avkcij, del prihodkov bo namenskih za zmanjšanje emisij TGP.prerazporejenih, devetnajst državam bo podeljeno več dovolilnic, med njimi tudi Sloveniji.4.7.3 Obvezni deleži OVEVlada lahko na osnovi nacionalnega energetskega programa predpiše najmanjši delež poraberazličnih oblik energije, ki ga morajo porabniki zadovoljevati iz obnovljivih virov,neposredno z nakupi na trgih ali z zagotavljanjem povečanega deleža obnovljivih virov pridrugih porabnikih energije.4.7.4 Finančne spodbude - program Trajnostna energijaDržava spodbuja naložbe v obnovljive vire in učinkovito rabo energije že več let ssubvencijami (prej AURE od 2005 MOP) in s posojili s subvencionirano obresno mero(Ekološki sklad RS). Obseg spodbud zaostaja za spodbudami, ki so bile načrtovane vResluciji o Nacionalnem energetskem programu. V NEP načrtovani cilji in ukrepi so bili venakem obsegu upoštevani v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednihplinov 121 in Operativnem programu zmanjšanja emisij polutantov iz NEC direktive 122 , ki stanačrta države za izpolnjevanja mednarodnih obveznosti iz Kjotskega protokola,Goeteborškega protokol in Direktive NEC. V najnovejših razvojnih dokumentih je biloblikovan tudi program Trajnostna energija in ekonomija vodika.Program Trajnostna energija je bil uvrščen med ključne razvojne projekte Vlade RepublikeSlovenije (Državni razvojni program RS za obdobje 2007-2013 – DRP, in Resolucija onacionalnih razvojnih dokumentih 2007-2023) in je po višini sredstev eden najobsežnejšihprojektov in predvideva angažiranje znatnih zasebnih in javnih sredstev. Projekt je uvrščen121 Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, MOP, julij 2004 in Operativni programzmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, MOP, december 2006, (sklep vlade, 20. 12. 2006).122 Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (Direktiva NEC) inOperativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka (OP-NEC) -Revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka izleta 2005, MOP, 2007, (sklep vlade, 4. 1. 2007).158

tudi v program črpanja sredstev Evropskih skladov (Nacionalni strateški referenčni okvir2007-2013 – NSRO) in sicer večinoma v okviru kohezijskega sklada.Operativni program okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), izvedbeni programTrajnostne energije, je bil prvotno zasnovan za doseganje učinkov, ki jih določa Nacionalnienergetski program, in sicer z upoštevanjem sredstev za spodbujanje URE in OVE v višini410 milijonov €. Vendar so bila sredstva zaradi finančnih in drugih omejitev skrčena na190 milijonov €, osnovni program OP ROPI pa je bil okrnjen, ustrezno z zmanjšanjemsredstev in zmanjšanjem spodbud za zasebni sektor. Prilagoditev osnovnega programa OPROPI in zmanjšanje sredstev je razvidno iz tabele 1. Ocenjeno je, da skrčeni program OPROPI ne zadošča za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti države (Direktiva 2006/32/ES,Kjotski protokol, Direktiva NEC). V Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih je projektTrajnostna energija predviden v svojem polnem obsegu obsegu.Tabela 43: Primerjava Osnovnega in Skrčenega programa Trajnostna energija: predvidenasredstva v obdobju 2007-2013 in letni učinki od leta 2013 po izvedbi vseh ukrepovInvesticijaVišinasubvencijev obdobju 2007-2013PrihrankikončneenergijeProizvodnjaenergije izOVEletno od leta 2013 daljePrihrankiCO 2mio € mio € GWh GWh kt CO 2Skrčen program TE (OP ROPI) 569 188 621 510 728Osnovni program TE (Re NEP) 2.307 410 1.717 1.638 1.6263.0002.5002.307Skrčen program TE (OP ROPI)Osnovni program TE (Re NEP)2.0001.5001.7171.638 1.6261.0005005691884106215107280[mio €] [mio €] [GWh] [GWh] [kt CO2]Investicija Višina subvencije Prihranki končneenergijeProizvodnjaenergje iz OVEPrihranki CO2Sredstva v obdobju 2007-2013Učinki letno po izvedbi od 2013 daljeSlika 53: Primerjava Osnovnega (Re NEP) in Skrčenega (OP ROPI) programa TE:predvidena sredstva in učinki159

Za izvedbo Osnovnega programa finančna konstrukcija še ni zaključena. Zagotovljena so lesredstva za izvedbo programa v skrčenem obsegu, torej za program, ki se izvaja v okviru vOP ROPI in se financira iz Evropskih skladov.Za program TE so predvidena sredstva:o proračun RS: 306 milijonov € sredstev je predvidenih do leta 2023 v Resoluciji održavnih razvojnih projektih do leta 2007-2023 za projekt trajnostne energije inekonomije vodika. Sredstva še niso zagotovoljena v proračunih 2007 in 2008;o Kohezijski sklad EU: 170 milijonov €,;o skupno proračun EU in SLO: 476 milijonov €;o zasebni viri: okoli 1.890 milijonov € (okoli 80%-ni delež investicij);o celotna vrednost: okoli 2.300 milijonov €.Z realizacijo osnovnega programa Trajnostna energija bi v obdobju 2007-2013 doseglikumulativni prihranek energije v višini okoli 1.720 GWh na leto in dodatno proizvodnjoenergije iz obnovljivih virov energije v višini 1.640 GWh na leto, s čimer se bodo zmanjšaleemisije CO 2 za okoli 1.630 kt na leto. Na področju učinkovite rabe energije bi s tem dosegli5,6% prihranek energije (0,8% letno) glede na referenčno porabo končne energije v skladu zdirektivo o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah. Zahteva po tejdirektivi je doseči 9% prihranek končne energije obdobju 2008 – 2016, kar je v povprečju1% letno. Na področju proizvodnje toplote iz obnovljivih virov energije dosegli cilje zapovečanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov iz Nacionalnega energetskega programado leta 2010 in napredovali s podobno stopnjo še do leta 2013.Tabela 44: Vrednosti projektov in viri financiranja predvideni v Resoluciji o nacionalnihrazvojnih projektih za obdobje 2007-202329 Trajnostna energija in ekonomijavodikaVrednostmio €Začetek Zaključek Proračunmio €SredstvaEUMio €Zasebnivirimio €3.908 2007 2023 306 170 3.432160

PRILOGEOznakeARM – (Adequacy Reference Margin)BAT – najboljše razpoložljive tehnologije (Best Available Technology)BREF – (Best Available Techniques Reference Documents)CDM – mehanizem čistega razvoja (Clean Development Mechanism)CER – certificirane enote zmanjševanja dosežene s CDM (Certified Emission Reduction«)DO – daljinsko ogrevanjeDRP – Državni razvojni programDSM – upravljanje na strani porabe (Demand Side Management)ECSEE – (The Energy Community of South East Europe Treaty)EES – elektroenergetski sistemEEX – (European Energy Exchange) – nemški dnevni trg z električno energijoEIA – (Energy Information Administration) Agencija za energetske informacijeELAM-SLO – model za simulacijo diagrama obremenitev EESELKO – Ekstra lahko kurilno oljeELMAS – (ELectricity MArket Simulator) – Simulator trga z električno energijoETSO – (European Transmision System Operators) – Združenje evropskih upravljalcev prenosnih omrežijEUROSTAT – Statistični urad evropske skupnostiEXAA – (Energy Exchange Austria) – avstrijski dnevni trg z električno energijoEZ – Energetski zakonIEA – Mednarodna agencija za energijo pri OECDIIASA – International Institute for Applied Systems AnalysisIISI – International Iron and Steel InstituteINT – Intenzivna strategijaIPPC – celosten nadzor in preprečevanje onesnaženja (Integrated Pollution Prevention and Control)KE – kvalificirana elektrarnaLNG – utekočinjeni naftni plinMAPL – meja do konične obremenitveMESAP – Modular Energy System Analysis and PlaningmHE – male hidroelektrarneMVM – (Magyar Villamos Muvek)NAP – nacionalni razdelitveni načrt (National Alocation Plan)NEC-direktiva – Direktiva o zgornji meji nacionalnih emisij v zrak za določene snoviNEK – Nuklearna elektrarna KrškoNEP – Nacionalni energetski programNGC – neto instalirana proizvodnjaNMB – neosvinčen motorni bencinNTC – neto prenosna zmogljivost (Net Transfer Capacity)OECD – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (Organisation of Economic Cooperation andDevelopment)OKZNSP – Okvirna konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (glej tudi UNFCCC)OP TGP – Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinovOPEC – (Organization of the Petroleum Exporting Countries)OP-NEC – Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zrakaOTC – (Over The Counter)OVE – obnovljivi viri energijePEM – (Proton Exchange Membrane Fuel Cells)PET-SLO – model za oceno tržnega prodora energetsko varčnih tehnologijPPE – Plinsko parna elektrarnaRAC – Zanesljivo razpoložljiva zmogljivost (Reliably Available Capacity)RC – preostala kapiaciteta (Remaining Capacity)REES-SLO – Referenčni Energetsko Ekološki Model za Slovenijo (tudi MESAP REES-SLO)REF – Referenčna strategija161

ReNEP – Resolucija o Nacionalnem energetskem programuReNPVO – Resolucija o Nacionalnem programu varstva okoljaRL – Referenčna obremenitev (Reference Load)RTH – Rudnik Trbovlje HrastnikSI-STAT – spletna podatkovna baza SURS-aSMEEM – Slovenski Makro Ekonomski Energetski ModelSOFC – (Solid oxide fuel cells)SRS – Strategija razvoja SlovenijeSURS – Statistični urad RSTEŠ – Termoelektrarna ŠoštanjTET – Termoelektrarna TrbovljeTE-TOL – Termoelektrarna toplarna LjubljanaTGP – toplogredni pliniUCTE – (Union for the Co-ordination of Transmission of Electricity)UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvojUNFCCC – United Nations Framework Convention on Climate Change (glej tudi OKZNPS)UNMIK – Misija združenih narodov na Kosovem (United Nations Mission in Kosovo)UNP – utekočinjen naftni plinURE – učinkovita raba energijeUZP – utekočinjeni zemeljski plinWEO – World Energy Outlook – Publikacija IEAZORD – Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatovZP – zemeljski plinZTRO – Zakon o trošarinahZVO – Zakon o varstvu okoljaSeznam slikSlika 1: Glavni kazalci energetike: spremembe v letu 2005 in letno v obdobju 2000-2005 .................................... 29Slika 2: Energetska intenzivnost končne rabe energije v obdobju od 1995 do 2004............................................... 30Slika 3: Primerjava držav EU-25 glede energetske intenzivnosti l. 2004 in 1995..................................................... 30Slika 4: Končna poraba električne energije 2000 – 2005 ............................................................................................. 32Slika 5: Rast rabe električne energije in dodane vrednosti. Panoge, kjer je rast porabe električne energijehitrejša od rasti dodane vrednosti, se nahajajo v rdečem trikotniku6........................................................ 33Slika 6: Zadostnost kapacitet za proizvodnjo električne energije ............................................................................... 33Slika 7: Delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v bruto porabi električne energije incilj Slovenije....................................................................................................................................................... 34Slika 8: Emisije toplogrednih plinov v Sloveniji .......................................................................................................... 35Slika 9: Emisije dušikovih oksidov v Sloveniji............................................................................................................. 36Slika 10: Integrirani modeli za analizo energetskih strategij........................................................................................ 38Slika 11: Shematski prikaz koncepta izračuna in sektorske strukture modela REES-SLO..................................... 38Slika 12: Prikaz koncepta referenčnega energetskega sistema in modeliranja ukrepov na kotlih v predelovalniindustriji ............................................................................................................................................................. 39Slika 13: Predvideni učinki Akcijskega načrta za povečanje energetske učinkovitosti............................................. 43Slika 14: Potek cene nafte, v realni vrednosti dolarja 2005 in nominalno................................................................. 48Slika 15: Trend rasti cen električne energije na EEX od začetka trgovanja .............................................................. 51Slika 16: Gibanje cen električne energije na borzi EEX v letu 2005 in 2006............................................................ 52Slika 17: Gibanje cen električne energije na Leipziški borzi v zadnjih treh mesecih ............................................... 53Slika 18: Visokonapetostno omrežje EES Slovenije, vir: ELES................................................................................. 64Slika 19: Viri oskrbe z zemeljskim plinom v EU v letu 2002...................................................................................... 71Slika 20: Obseg in razporeditev zalog zemeljskega plina v svetu ............................................................................... 71Slika 21: Evropska mreža plinovodov............................................................................................................................ 73Slika 22. Možnosti za uvoz zemeljskega plina – sedanje in že načrtovane44,........................................................... 75Slika 23. Zamisli plinovodov za dobavo zemeljskega plina z Bližnjega Vzhoda v Evropo.................................... 75162

Slika 24: Prenosna omrežja zemeljskega plina v Sloveniji ........................................................................................... 77Slika 25: Obstoječa in načrtovana prenosna omrežja zemeljskega plina v Sloveniji................................................ 78Slika 26: Proizvodnja papirja v Sloveniji od 2000-2005 in pričakovana proizvodnja do leta 2030 ....................... 99Slika 27: Podatki o proizvodnji jekla in projekcija proizvodnje................................................................................ 101Slika 28: Podatki o proizvodnji aluminija in projekcija proizvodnje do leta 2030.................................................. 102Slika 29: Letno povečanje števila in površine stanovanj v obdobju 1999-2001 in 2003-2005.............................. 104Slika 30: Povprečna površina in število stanovanj zgrajenih v letih 1999-2005...................................................... 105Slika 31: Povprečna površina in število stanovanj zgrajenih v letih 1999-2005, če je bil investitor pravnaoziroma fizična oseba..................................................................................................................................... 105Slika 32: Primerjava projekcij stanovanjskega sklada za dolgoročne bilance iz leta 2002 in za OP-TGP leta 2006........................................................................................................................................................................... 106Slika 33: Struktura stanovanjskega sklada po starosti, površini in energijskih potrebah za ogrevanje ................ 107Slika 34: Projekcija stanovanjskega sklada do leta 2020 (po strukturi) .................................................................... 108Slika 35: Razporeditev gospodinjskih aparatov po energetskih razredih na podlagi podatkov SURS za leto 2002........................................................................................................................................................................... 109Slika 36: Razporeditev kupljenih gospodinjskih aparatov v obdobju februar do september 2004 v energetskerazrede po raziskavi GFK.............................................................................................................................. 110Slika 37: Gibanje prometnega dela in števila registriranih vozil za obdobje 1994-2004........................................ 112Slika 38: Spreminjanje strukture voznega parka in števila osebnih vozil v obdobju 1995-2005 ......................... 112Slika 39: Število novih osebnih vozil po prostornini motorja in vrsti goriva za obdobje 1995-2005 70............. 113Slika 40: Število registriranih tovornih vozil za obdobje 1995-2005....................................................................... 113Slika 41: Primerjava projekcij voznega parka za osebna vozila ................................................................................ 114Slika 42: Predvideni izkoristki elektrarn v prihodnosti .............................................................................................. 117Slika 43: Povprečna letna proizvodnja na enoto visokotemperaturnih gorivnih celic tipa SOFC...................... 125Slika 44: Povprečna letna proizvodnja na enoto nizkotemperaturnih gorivnih celic tipa PEM........................... 126Slika 45: Povprečna letna proizvodnja vetrnih elektrarn na kopnem ...................................................................... 127Slika 46: Povprečna letna proizvodnja tehnologije uplinjanja biomase ................................................................... 128Slika 47: Povprečna letna proizvodnja tehnologije proizvodnje bioplina iz organskih odpadkov....................... 129Slika 48: Primerjava povprečne letne proizvodnje za različne tehnologije – konzervativni scenarij ................... 129Slika 49: Primerjava povprečne letne proizvodnje za različne tehnologije – optimistični scenarij ...................... 130Slika 50: Količino prednostno dispečirane energije v letu 2004 ............................................................................... 151Slika 51: Višina trošarine na NMB 95 in delež trošarine v ceni pred DDV po posameznih državah članicah EUkonec leta 2006................................................................................................................................................ 155Slika 52: Dinamika maloprodajnih cen, cen pred davki, trošarin in skupne obdavčitve neosvinčenega bencinaNMB – 95, 1999-2006 (SIT/liter) ................................................................................................................ 156Slika 53: Primerjava Osnovnega (Re NEP) in Skrčenega (OP ROPI) programa TE: predvidena sredstva inučinki ................................................................................................................................................................ 159Seznam tabelTabela 1: Predpostavljene cene fosilnih goriv, po stalnih cenah ................................................................................ 46Tabela 2: Predpostavljene cene fosilnih goriv, po tekočih cenah*............................................................................. 47Tabela 3: Predpostavljene cene fosilnih goriv, po stalnih cenah (v $/GJ)................................................................ 47Tabela 4: Predpostavljene cene fosilnih goriv, po stalnih cenah (v €/GJ)................................................................ 47Tabela 5: Anketni odgovori o pričakovani ceni emisijskih kuponov ......................................................................... 58Tabela 6: Najvišje vrednosti NTC na mejah slovenskega EES za leto 2007 ............................................................ 67Tabela 7: Uvoz, izvoz, bilanca v TWh ter bilanca kot delež nacionalne potrošnje................................................. 69Tabela 8: Možni viri za oskrbo Evrope z zemeljskim plinom okoli leta 2020.......................................................... 74Tabela 9: Proizvodnja, uvoz in poraba zemeljskega plina v Sloveniji v mio Sm 3 ..................................................... 76Tabela 10: Nacionalni razvojni projekti do leta 2023................................................................................................... 86Tabela 11: Vrednost nacionalnih razvojnih projektov v milijonih evro .................................................................... 89Tabela 12: Rasti bruto domačega proizvoda 2006-2030.............................................................................................. 96Tabela 13 Dodana vrednost, BDP in proizvodnja - Scenarij (++) ............................................................................ 96163

Tabela 14 Dodana vrednost, BDP in proizvodnja - Scenarij (+) ............................................................................... 98Tabela 15: Proizvodnja papirja in celuloze v Sloveniji od leta 2000-2005................................................................. 99Tabela 16: Pričakovana proizvodnja papirja do leta 2030 ......................................................................................... 100Tabela 17: Proizvodnja jekla v Sloveniji od leta 2000 do 2006................................................................................. 100Tabela 18: Pričakovana proizvodnja jekla do leta 2030 ............................................................................................. 100Tabela 19: Proizvodnja aluminija v Sloveniji od leta 2000 do 2006......................................................................... 101Tabela 20: Pričakovana proizvodnja aluminija od leta 2005 do 2030......................................................................102Tabela 21: Podatki o stanovanjskem skladu na dan 31.12 za leta 1999-2005 ......................................................... 103Tabela 22: Letne spremembe stanovanjskega sklada za obdobje 1999-2001 in 2003-2005.................................. 104Tabela 23: Število, površina in povprečna površina stanovanj zgrajenih v letih 1999-2005................................. 105Tabela 24: Povprečna letna površina dokončanih stanovanj (novozgrajene in obnovljene stavbe).................... 107Tabela 25: Opremljenost slovenskih gospodinjstev z aparati ................................................................................... 109Tabela 26: Prometno delo na državnih cestah po skupina h vozil........................................................................... 111Tabela 27: Karakteristike tehnologije visokotemperaturnih gorivnih celic tipa SOFC ......................................... 120Tabela 28: Karakteristike tehnologije nizkotemperaturnih gorivnih celic tipa PEM............................................. 121Tabela 29: Karakteristike tehnologije elektrolize........................................................................................................ 121Tabela 30: Karakteristike tehnologije shranjevanja vodika........................................................................................ 122Tabela 31: Karakteristike tehnologije vetrnih elektrarn na kopnem ........................................................................ 123Tabela 32: Karakteristike tehnologije uplinjanja biomase ......................................................................................... 124Tabela 33: Karakteristike tehnologije proizvodnje bioplina iz organskih odpadkov............................................. 124Tabela 34: Ocena inštaliranih moči in proizvodnje električne energije za tehnologije visokotemperaturnihgorivnih celic tipa SOFC................................................................................................................................ 125Tabela 35: Ocena inštaliranih moči in proizvodnje električne energije za tehnologije nizkotemperaturne gorivnecelice tipa PEM ............................................................................................................................................... 126Tabela 36: Ocena inštaliranih moči in proizvodnje električne energije za tehnologije vetrnih elektrarn............ 127Tabela 37: Ocena inštaliranih moči in proizvodnje električne energije za tehnologije uplinjanja biomase ........ 127Tabela 38: Ocena inštaliranih moči in proizvodnje električne energije za tehnologije proizvodnje bioplina izorganskih odpadkov ....................................................................................................................................... 128Tabela 39: Cilji, kriteriji in merila za kvalitete okolja in prostora za vrednotenje energetskih strategij ............... 137Tabela 40: Cilji na področju trajnostne energije.......................................................................................................... 141Tabela 41: Cilji na področju zanesljivost oskrbe.........................................................................................................146Tabela 42: Vrednosti projektov in viri financiranja predvideni v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih zaobdobje 2007-2023......................................................................................................................................... 153Tabela 43: Primerjava Osnovnega in Skrčenega programa Trajnostna energija: predvidena sredstva v obdobju2007-2013 in letni učinki od leta 2013 po izvedbi vseh ukrepov ............................................................. 159Tabela 44: Vrednosti projektov in viri financiranja predvideni v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih zaobdobje 2007-2023......................................................................................................................................... 160164

PRILOGA A: SCENARIJI GOSPODARSKEGARAZVOJA SLOVENIJE DO LETA 2030165

166

Scenariji gospodarskega razvojaSlovenije do leta 2030------------------------Ljubljana, 7. maj 2007

Projekt:Priprava makroekonomskih scenarijev razvoja RS zadolgoročne energetske bilance Republike SlovenijeNaročnik:Institut »Jožef Stefan«Pogodba št. CEU-594/2007Pripravili:Tomaž KraigherIgor StrmšnikBranka TavčarIvanka ZakotnikSCENARIJI GOSPODARSKEGA RAZVOJASLOVENIJE DO LETA 2030

KAZALOSEZNAM TABEL1. UVOD2. MAKROEKONOMSKA ANALIZA PRETEKLEGA OBDOBJA3. SCENARIJI GOSPODARSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE DO LETA 20303.1. Scenariji ("Future Studies") Evropske unije kot izhodišče za oblikovanjedolgoročnih scenarijev gospodarskega razvoja Slovenije1. scenarij: Zmagovito tržišče2. scenarij: Sto rož3. scenarij: Delitev odgovornosti za trajnostni razvoj4. scenarij: Kriza kreativne družbe5. scenarij: Nemirne soseske3.2. Dolgoročni strateški dokumenti kot izhodišče za oblikovanje dolgoročnihscenarijev gospodarskega razvoja Slovenije3.3. Predstavitev scenarijev gospodarskega razvoja Slovenije do leta 20303.4. Metodološki pristop pri ocenjevanju dolgoročne gospodarske rasti inproizvodne strukture bruto domačega proizvoda3.5. Rezultati izračunov3.5.1. Projekcije prebivalstva, gospodinjstev in aktivnosti do leta 20303.5.2. Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda v obdobju doleta 20133.5.3. Projekcije gospodarske rasti in strukture dodane vrednosti doleta 20133.5.4. Scenarija gospodarske rasti, zaposlenosti in produktivnosti doleta 20303.5.5. Strukture dodane vrednosti do leta 20303.5.6. Scenarija fizičnega obsega proizvodnje do leta 20304. LITERATURA IN VIRI5. PRILOGA TABEL1

SEZNAM TABELTabela 1: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda 2001-2006, povprečne realnestopnje rasti v %Tabela 2: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod, 2001-2006,povprečne realne stopnje rasti v %Tabela 3: Primerjava dodane vrednosti (v 000 evrih) na zaposlenega po panogahpredelovalne industrije v EU in Sloveniji ter realna rast dodane vrednosti vSloveniji obdobju 2001-2006 (v %)Tabela 4 : Stanovanja ob popisih, Slovenija, 1971-2002Tabela 5: Nacionalni razvojni projekti do leta 2023Tabela 6: Vrednost nacionalnih razvojnih projektov v milijonih evroTabela 7: Prebivalstvo in gospodinjstvaTabela 8: Aktivnost in zaposlenostTabela 9: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda 2001-2006 in 2007-2013,povprečne realne stopnje rasti v %Tabela 10: Skupno število stanovanj 2002-2013Tabela 11: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod, 2007-2013, realnestopnje rasti v %Tabela 12: Rast dodane vrednosti 2001-2006 in 2007-2013, v %Tabela 13: Na znanju temelječa proizvodnja - povprečna realna rast dodane vrednosti, v %Tabela 14: Rasti bruto domačega proizvoda 2006-2030Tabela 15: Povprečne letne stopnje rasti zaposlenosti, produktivnosti in dodane vrednostiTabela 16: Strukture dodane vrednosti v %, stalne cene 2005Tabela 17: Strukture dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti v %, stalne cene 2005Tabela 18: Indeksi ravni dodane vrednosti in BDP - Scenarij (++)Tabela 19: Indeksi ravni dodane vrednosti in BDP - Scenarij (+)Tabela 20: Dodana vrednost, BDP in proizvodnja - Scenarij (++), realne stopnjerasti v %Tabela 21: Dodana vrednost, BDP in proizvodnja - Scenarij (+), realne stopnjerasti v %Tabela 22: Pomembnejše makroekonomske predpostavke razvoja Republike Slovenije2000-2006, realne stopnje rasti v %Tabela 23: Pomembnejše makroekonomske predpostavke razvoja Republike Slovenije2007-2013, realne stopnje rasti v %Tabela 24: Struktura dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti, spremembe v obdobju1995-2004Tabela 25: Število stanovanj na 000 prebivalcevTabela 26: Gibanje razmerja med indeksom proizvodnje in indeksom dodane vrednosti,Finska, 1976-2004Tabela 27: Povprečna realna rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, v %Tabela 28: Povprečna realna rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, v %2

1. UVODEden ključnih smotrov dolgoročnega razvojnega načrtovanja je ocena pogojevgospodarjenja oziroma trošenja v prihodnosti in ocena razvojnih možnosti, ki služi takozasebnemu sektorju za zmanjševanje negotovosti kot tudi javnemu sektorju za načrtovanjedružbene in gospodarske infrastrukture.V Sloveniji nobena strokovna institucija ne daje ocen ekonomskih agregatov za zelooddaljeno bodočnost. Tudi vladne ocene sežejo le do konca sedanjega programskegaobdobja 2007-2013. Na ekspertni ravni in parcialno je tema sicer že bila večkrat proučevanavendar pa je večinoma šlo za empirično podprte poglede posameznih avtorjev na bodočastanja družbe. V tujini so tovrstna raziskovanja (future studies) bolj pogosta. Izvajajo jih tudimednarodne organizacije kot npr. Evropska komisija, ki ima za ta vprašanja oblikovanoposebno raziskovalno enoto "Forward Studies Unit".Vsakih nekaj let se tudi v Sloveniji pojavi potreba po dolgoročnih scenarijih gospodarskegarazvoja, običajno v povezavi s pripravo strateških dokumentov na področju energetike. Kpripravi le-teh se je najprej pristopalo "ad hoc", z določitvijo ekspertne skupine, ki jevsakokratno potrebo pokrila z avtorskimi prispevki sodelujočih. Sledil je prvi in doslej edinitovrstni celovit projekt: raziskava Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani v okvirusklopa projektov: "Slovenian Macro-Economic-Energy Model", ki je bil izveden v letu 1998 zavstrijsko tehnično pomočjo Sloveniji. Ti rezultati so bili kasneje aktualizirani v študiji"Strokovne podlage razvoja energetike v Republiki Sloveniji do leta 2020”, ki jo je izdelalElekroinštitut Milan Vidmar leta 1999. Leta 2002 so bili dolgoročni razvojni scenariji do leta2020 ponovno obnovljeni, tokrat spet s strani skupine ekspertov po zgoraj predstavljenem“ad hoc” načelu, kasneje pa so tovrstna raziskovanja povsem zamrla.Pričujoča študija je nastala s sodelovanjem Urada RS za makroekonomske analize in razvojin raziskovalcev Inštituta Jožef Štefan ob proučevanju razvojnih možnosti slovenskeenergetike v letu 2007. V njeno izvedbo je bil vključen širok krog ekspertov, upoštevani sobili zadnji razpoložljivi podatki Statističnega urada Slovenije, najnovejše projekcijemakroekonomskih agregatov do leta 2013 in Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih vobdobju 2007-2023. V tem smislu gre za celovit pristop v okviru katerega so bile razvite tudinove metodologije, kot npr. pri ocenjevanju dinamike fizičnega obsega proizvodnje na osnovipodatkov o gibanju dodane vrednosti. Vendar pa tudi ta študija ne temelji na ustreznemekonometričnem modelu, ki bi bil ocenjen na novejših serijah podatkov za Slovenijo. Nalogatorej ostane za bodoča raziskovanja na tem področju.3

2. MAKROEKONOMSKA ANALIZA PRETEKLEGA OBDOBJAPo upočasnitvi gospodarske rasti v obdobju od leta 2001 do leta 2003, ki je bila delomaposledica manj ugodnih gospodarskih razmer v mednarodnem okolju, deloma pa posledicanadaljnjega cikličnega umirjanja rasti domače potrošnje v letih 2001 in 2002 (po visokihstopnjah rasti leta 1999), je v obdobju po letu 2004 prišlo do njenega znatnega pospeška.Krepitev gospodarske rasti leta 2004 je bila spodbujena s pospešeno rastjo tujegapovpraševanja zaradi ugodne mednarodne konjunkture in pozitivnih učinkov vstopa v EU.Pozitiven je bil tudi prispevek postopnega zniževanja obrestnih mer pred vstopom v ERM IIin evrsko območje. Tudi v letu 2005 je gospodarsko rast, podobno kot leta 2004, v veliki merispodbujalo tuje povpraševanje. V letu 2006 se je gospodarska rast še pospešila in jedosegla 5,2 %. Glavna dejavnika, ki sta vplivala na pospešitev rasti sta bila tujepovpraševanje in močna investicijska aktivnost. V celotnem obdobju od leta 2004 do leta2006 je bila v Sloveniji dosežena gospodarska rast občutno višja kot v predhodnem triletnemobdobju. V enaki časovni primerjavi je rast v Sloveniji skoraj za odstotno točkoprehitevala povprečno rast v EU. Struktura okrepljene gospodarske rasti v zadnjemtriletnem obdobju je bila z razvojnega vidika ugodna, saj je temeljila predvsem naokrepljenem izvozu in investicijah. Na rast izvoza je pozitivno vplivalo izboljšanjemednarodne konjunkture, na rast investicij pa kombinacija različnih dejavnikov, predvsem jebil močan pospešek rasti gradnje avtocest. Gospodarsko rast so pospešili predvsemnaslednji makroekonomski dejavniki : mednarodna konjunktura, stabilizacija gospodarstvapred uvedbo evra in močna investicijska aktivnost. Z izpolnitvijo maastrichtskihkonvergenčnih meril za prevzem evra je bil uresničen ključni kratkoročni ciljmakroekonomskih politik. Po dvoletnem sodelovanju v mehanizmu deviznih tečajev ERM IIje Slovenija sredi leta 2006 formalno izpolnila vseh pet maastrichtskih konvergenčnih merilza vstop v ekonomsko in monetarno unijo (EMU) in s 1. januarjem 2007 kot edina izmednovih članic EU prevzela evro. Pozitiven je bil tudi prispevek posameznih strukturnih reform(zlasti začetek postopnega zmanjševanja davčne obremenitve).Tabela 1: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda 2001-2006Povprečne realne stopnje rasti v %2001-2003 2004-2006 2001-2006BRUTO DOMAČI PROIZVOD 2,9 4,6 3,7Izvoz proizvodov in storitev 5,4 11,0 8,1Uvoz proizvodov in storitev 4,8 10,2 7,5Domača potrošnja 2,6 4,1 3,4Končna potrošnja 2,5 3,1 2,8Zasebna potrošnja 2,4 3,1 2,7Državna potrošnja 2,9 3,1 3,0Investicije v osnovna sredstva 2,7 7,0 4,8Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.Znanje, inovativnost, nove tehnologije in podjetništvo so ključni dejavniki konkurenčnostisodobnega gospodarstva in pomembni dejavniki gospodarske rasti. Omenjeni dejavniki, kipredvsem na daljši rok opredeljujejo konkurenčnost gospodarstva ter njegov razvojni ininovacijski potencial so se do konca leta 2005 izboljševali prepočasi, čeprav so nekaterapodročja zabeležila viden napredek. Raziskovalno-razvojna dejavnost (RRD) kaže po letu2001 negativne trende, saj se je delež izdatkov za RRD v BDP zmanjševal, kar je biloposebej očitno leta 2003. V letih 2004 in 2005 so se izdatki za RRD v primerjavi z BDP, sicernekoliko povečali (na 1,49 % BDP v letu 2005), vendar so bili še vedno nižji kot pred letom2003. Vlada je v letu 2006 uvedla vrsto ukrepov, ki bi lahko v bodoče izboljšali položaj na4

področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij. Pričakovati je, da se bo stanje vprihodnje izboljšalo, če bo prišlo do uresničevanja ukrepov, predvidenih z NRRP za krepitevsodelovanja med javno raziskovalno sfero in podjetji. Prav tako naj bi nove davčne olajšaveza RRD, uvedene v letu 2006 1 , bolj spodbudile podjetja k večjim vlaganjem.Pomembno vlogo pri odgovoru na izzive tehnoloških in strukturnih sprememb in tudi naproblem staranja prebivalstva imata izobraževanje in usposabljanje, saj nam lahko levseživljenjsko učenje omogoča večjo fleksibilnost na trgu dela in dolgo delovno aktivnost.Izobrazbena sestava odraslega prebivalstva (25-64 let) v Sloveniji se iz leta v leto postopnoizboljšuje. Pozitiven vpliv na gospodarsko rast analize pripisujejo predvsem deležuprebivalstva/zaposlenih s terciarno izobrazbo, kjer pa Slovenija še precej zaostaja za najboljrazvitimi, čeprav se delež prebivalstva s terciarno izobrazbo v Sloveniji (21,5 % v 2.četrtletju 2006) približuje povprečju EU-25 (23,2 %). Izboljševanje izobrazbene struktureprebivalstva se kaže tudi v naraščanju povprečnega števila let šolanja odraslegaprebivalstva, ki je leta 2005 v Sloveniji znašalo 11,6 leta, kar je nekoliko manj, kot znašapovprečje OECD. Vključenost mladine v izobraževanje se še naprej povečuje. V šolskemletu 2004/2005 je bilo v srednje šole vpisane 77,6 % generacije v starosti 15-19 let (všolskem letu 2000/2001 72,5 %), prvi vpis v šolskem letu 2005/2006 pa že presega 80 %.Vključenost omenjene generacije v izobraževanje v Sloveniji je nad povprečjem EU.Vključenost mladih (v starosti 20-24 let) v terciarno izobraževanje v Sloveniji je nadpovprečjem EU, v letu 2004 je znašala 40,6 % 2 (EU-25: 27,8 %). Vključenost prebivalstva vvseživljenjsko učenje, ki predstavlja zelo pomemben dejavnik izboljševanja kakovostičloveškega kapitala in prilagodljivosti trga dela, je razmeroma visoka. V letu 2005 se je vprimerjavi z letom 2004 sicer nekoliko znižala (s 16,2 % v letu 2004 na 15,3 % v letu 2005),vendar pa je še vedno višja od povprečja EU-25 (10,2 %) in med najvišjimi v EU. Povključenosti v vseživljenjsko učenje smo tega leta zaostajali za Švedsko, Združenimkraljestvom, Dansko, Finsko in Nizozemsko. Kljub zmanjšanju v zadnjem letu pa je bilavključenost v vseživljensko učenje v letu 2005 še vedno za 2 odstotni točki višja kot leta2003. 3 Kljub visoki vključenosti pa ostajata pomembna problema skromna vključenoststarejših in manj izobraženih. Premajhen napredek je bil dosežen tudi pri kakovosti inučinkovitosti terciarnega izobraževanja. Prvi koraki so že bili narejeni s spodbujanjemvečjega vpisa v naravoslovno tehnične smeri ter s povečanjem števila višje in visokošolskihzavodov.V preteklem šestletnem obdobju je bila najvišja rast dodane vrednosti dosežena v na znanjutemelječih tržnih storitvah (7,0%) in sicer v finančnem posredništvu (8,2%), v poštnih intelekomunikacijskih storitvah (8,0%) ter v poslovnih storitvah (5,8%). Visoka rast dodanevrednosti finančnega posredništva (J) je bila rezultat stabilnejših makroekonomskih razmer,ki so vplivale na nizko raven 4 obrestnih mer, kar je na eni strani vplivalo na krepitev kreditneaktivnosti bank, na drugi strani pa so se ob zmanjšanem zanimanju za varčevanje v bankah,pospešeno razvijale tudi druge finančne storitve. Nekoliko nižja kot v finančnemposredništvu, vendar še vedno zelo visoka rast dodane vrednosti je bila dosežena v poštniin telekomunikacijski dejavnosti. V obdobju 2001–2006 je dodana vrednost poštnih intelekomunikacijskih storitev realno naraščala po 8 % povprečno letno, rast ostalih prometnihdejavnosti pa je znašala 2,4 %. Med osnovnimi dejavnostmi (A-F) so nadpovprečno rast1Uvedena je bila davčna olajšava za podjetja za naložbe v RRD, ki znaša 20 %. Upravičenistroški vključujejo tako nakup opreme in nove tehnologije za raziskovalno-razvojne namene kot tudistroške dela in nakup licenc. Do leta 2006 je veljala 10-odstotna davčna olajšava za vse nvesticije,vključno s stroški razvoja in raziskav, vendar se je osredotočala v glavnem na stroške opreme.2Vir: Eurostat; preračuni UMAR.3Od leta 2003 razpolagamo s primerljivimi podatki, saj je takrat prišlo do spremembemetodologije.4V letu 2006 so se obrestne sicer nekoliko zvišale, vendar so še vedno precej nižje kot predletom 2005.5

dodane vrednosti v preteklem šestletnem obdobju dosegle samo predelovalne dejavnosti(4,6%). V okviru predelovalnih dejavnosti so najvišjo rast dosegle panoge za katere jeznačilna visoka in srednjevisoka tehnologija (7,9%).Tabela 2: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod, 2001-2006Povprečne realne stopnje rasti v %2001-2003 2004-2006 2001-2006A Kmetijstvo, lov in gozdarstvo -2,9 2,0 -0,5B Ribištvo 0,6 -2,6 -1,0C Rudarstvo -2,7 1,6 -0,6D Predelovalne dejavnosti 4,6 4,7 4,6E Elektrika, plin, para in oskrba z vodo 3,9 3,0 3,5F Gradbeništvo 0,6 5,6 3,1G Trgovina; popravila motornih vozil 2,7 4,2 3,5H Gostinstvo 4,4 2,0 3,2I Promet, skladiščenje in zveze 3,5 5,1 4,3Poštne in telekomunikacijske storitve 7,9 8,0 8,0J Finančno posredništvo 4,5 12,1 8,2K Nepremičnine, najem in poslovne storitve 3,7 4,2 3,9Poslovne storitve brez nepremičnin 5,9 5,7 5,8L Javna uprava,obramba,obvezna soc. varnost 4,3 3,8 4,0M Izobraževanje 2,3 2,6 2,5N Zdravstvo in socialno skrbstvo 3,0 2,9 3,0O Druge javne, skupne in osebne storitve 2,0 5,1 3,5P Zasebna gospodinjstva z zaposl. osebjem -11,6 -2,1 -6,9Skupaj dodana vrednost v osnovnih cenah 3,3 4,6 3,9D Predelovalne dejavnosti 4,6 4,7 4,6NIZKA TEHNOLOGIJA 0,1 -0,2 -0,1SREDNJE NIZKA TEHNOLOGIJA 5,3 6,4 5,9a) VISOKA IN SREDNJE VISOKA TEHNOLOGIJA 8,4 7,4 7,9Storitvene dejavnosti (od G do P) 3,3 4,6 4,0b) na znanju temelječe tržne storitve(J+del I+del K) 5,6 8,5 7,0c) na znanju temelječe storitve (b+M+N) 4,4 6,3 5,3NA ZNANJU TEMELJEČA PROIZVODNJA(a +c) 5,7 6,6 6,1BRUTO DOMAČI PROIZVOD 2,9 4,6 3,7Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.Nadpovprečna rast panog te skupine je v največji meri povezana z ugodnimi konjunkturnimitrendi v navedenih panogah na svetovnih trgih, kar je spodbujalo rast izvoza. Kljub hitri rasti,dodana vrednost na zaposlenega kar v treh panogah te skupine (v proizvodnji strojev innaprav, proizvodnji električne in optične opreme, proizvodnji vozil in plovil) po zadnjihprimerljivih podatkih (2005) ni dosegla niti polovico dosežene v povprečju istovrstne panogev EU. Nadpovprečno je v zadnjih šestih letih rasla tudi dodana vrednost v dveh panogah zakatere je značilna srednje nizka tehnologija (v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas,proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov). V kovinski industriji so bile najuspešnejše jeklarskedružbe, ki jim je kljub višjim cenam surovin, z ustrezno izbiro tržnih niš in prodorom v višjecenovne razrede uspelo močno izboljšati poslovne rezultate.6

Tabela 3 : Primerjava dodane vrednosti (v 000 evrih) na zaposlenega po panogahpredelovalne industrije v EU in Sloveniji ter realna rast dodane vrednosti vSloveniji obdobju 2001-2006Dodana vrednost v letu 2005(v 000 evrih) na zaposlenegaRealna rast2001-2006Panoga EU Slovenija Razmerjev %SlovenijaD Predelovalne dejavnosti 53.60 26.00 0.49 4,7VISOKA IN SREDNJE VISOKA TEHNOLOGIJA 7,9DG Pro. kemikalij, kemič. izd., umetnih vl. 104.90 57.50 0.55 8,8DK Pro. strojev in naprav 54.60 25.80 0.47 7,1DL Pro. električne, optične opreme 55.80 24.50 0.44 8,5DM Pro. vozil in plovil 59.10 27.70 0.47 6,0SREDNJE NIZKA TEHNOLOGIJA 5,9DH Pro. izd. iz gume in plastičnih mas 49,50 29.10 0.59 6,0DI Pro. dr. nekovinskih mineralnih izd. 53.10 27.40 0.52 2,6DJ Pro. kovin in kovinskih izdelkov 51.20 27.00 0.53 6,8NIZKA TEHNOLOGIJA -0,1DA Pro. hrane, pijač, tobačnih izd. 49.20 23.60 0.48 -2,,6DB Pro. tekstilij tekstilnih, usnjenih izd. 26.50 14.40 0.54 -2,0DC Pro. usnja, usnjenih izd. 26.40 14.10 0.53 -3,5DD Obdelava in predelava lesa 38.10 18.70 0.49 3,0DE Pro. vlaknin, papirja, založništvo, tiskarstvo 60.40 28.80 0.48 3,1DN Pro. pohištva, dr. pred. dej., reciklaža 37.30 20.40 0.55 1,3Vir podatkov: Eurostat, New Cronos, preračuni UMAR.Primerjava deleža finančnega posredništva (J) v bruto dodani vrednosti (BDV) meddržavami sicer kaže, da Slovenija celo nekoliko presega povprečje EU. Vendar pa kazalcirazvitosti finančnega sektorja (bilančna vsota glede na BDP, krediti glede na BDP,zavarovalne premije glede na BDP, tržna kapitalizacija delnic glede na BDP 5 ) kažejo, da jerelativni zaostanek razvitosti slovenskega finančnega sektorja za razvitostjo finančnegasektorja EU še vedno visok, kar med drugim pomeni tudi slabšo ponudbo finančnih storitevza razvoj podjetništva, zlasti za mala in srednja podjetja. Znotraj finančnega sektorja največjirazvojni zaostanek beleži bančni sektor, ki je leta 2005 po kazalcu bilančne vsote v BDPdosegal le slabo tretjino povprečja držav EU 6 . Zaostaja tudi obseg kreditov v primerjavi zBDP, ki je v Sloveniji v letu 2005 dosegel le slabo polovico povprečnega deleža EU.Zavarovalništvo kot drugi najpomembnejši segment slovenskega finančnega sektorja beležirelativno manjši razvojni zaostanek za EU v primerjavi z bančništvom, vendar je vrzel ševedno precej visoka (okrog 40 %). Najslabše je razvito področje življenjskih zavarovanj,delež premij življenjskih zavarovanj glede na BDP v Sloveniji dosega le slabo tretjinopovprečne vrednosti v EU. Tudi trg kapitala je v Sloveniji slabo razvit v primerjavi z EU, saj jetržna kapitalizacija glede na BDP v Sloveniji leta 2005 znašala 24,2 %, v EU-25 pa 79,7 %.Delež poslovnih storitev v BDV v Sloveniji (8,7 % v letu 2005 - tekoče cene) še močnozaostaja za povprečjem EU (okoli 12%). Iz prikaza dodanih vrednosti na zaposlenega popanogah v letu 2005 za Slovenijo in EU (glej tabelo 3) je razvidno, da dosega dodanavrednost, ki jo ustvari zaposleni v slovenskih predelovalnih dejavnostih med 44% in 59%evropske dodane vrednosti v istovrstni panogi, pri tem je zaostajanje za povprečjem EUnajvečje v panogah za katere je značilna uporaba visokih in srednje visokih tehnologij (vproizvodnji strojev in naprav, proizvodnji električne in optične opreme, proizvodnji vozil inplovil). V preteklem desetletnem obdobju so bile strukturne spremembe merjene s56Več o tem v Poročilu o razvoju 2007 .Vrednost indikatorja v letu 2005 za EU-25 je 317,9 %, za Slovenijo pa 105,4%.7

spremembami v strukturi dodane vrednosti na nižji ravni intenzivnosti (glej tabelo 24 vPrilogi) kot v primerljivljivih tranzicijskih državah (Madžarska, Češka) in nekaterihnajrazvitejših gospodarstvih Evropske unije (Finska). V slovenskih predelovalnih dejavnostihso srednje visoko in visoko tehnološko zahtevne panoge v letu 2005 ustvarile 41,0 %dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti (v EU-25 43,6%).Pregled statističnih podatkov kaže, da se je zaradi zmanjšanja obsega stanovanjskegradnje v poznih osemdesetih letih, močno povečal stanovanjski primanjkljaj 7. Ob popisu2002 je bilo v Sloveniji skupaj 777. 772 stanovanj. V primerjavi s predhodnimi popisi jerazvidno, da se je v Sloveniji med popisi 1971 -2002 zmanjšalo povprečno število oseb vstanovanju (za 22 %).Tabela 4 : Stanovanja ob popisih, Slovenija, 1971-20021971 1981 1991 2002Stanovanja skupaj 477. 273 607. 682 683. 137 777. 772Povprečno številooseb v stanovanju 3,7 3,3 3,1 2,9Vir podatkov: SURS, popisi prebivalstva.V letih 2001-2006 je bili v Sloveniji povprečno letno dokončanih okoli 7.200 stanovanj.Število stanovanj na 1000 prebivalcev je po zadnjih primerljivih podatkih v Sloveniji (za leto2003) nižje kot v večini ostalih držav EU. Od 18 držav EU, za katere imamo podatke (glejtabelo 25 v prilogi), je bilo leta 2003 število stanovanj na 1000 prebivalcev manjše kot vSloveniji le v Litvi, na Irskem, Slovaškem in Poljskem, v ostalih članicah z razpoložljivimipodatki pa je večje (med drugim tudi v Latviji, Estoniji, Cipru, Španiji in Grčiji) 8 .7Medtem ko je bilo v obdobju 1970-1989 povprečno letno dokončanih 12.000 stanovanj, jebilo v obdobju 1990-1998 dokončanih povprečno le 6400 stanovanj letno, kar predstavlja skoraj 50%izpada v obsegu novogradnje.8Podobno je Slovenija po raziskavi »Kvaliteta življenja v Evropi« (European Foundation for theImprovement of Living and Working Conditions) po številu sob na prebivalca v letu 2003 na samemrepu držav EU.8

3. SCENARIJI GOSPODARSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE DO LETA 20303.1. Scenariji ("Future Studies") Evropske unije kot izhodišče za oblikovanjedolgoročnih scenarijev gospodarskega razvoja SlovenijeS tem, ko se je Slovenija vključila v Evropsko unijo (EU) so skupne politike EU postale tudinaše domače politike. Slovenija je del notranjega evropskega trga, ki bo tudi v naslednjihletih in desetletjih odločilno vplival na gospodarska dogajanja in strukturo našegagospodarstva. Slovenija bo delila uspehe in neuspehe evropske integracije. Pri pripraviscenarijev dolgoročnega razvoja Slovenije je zato smiselno izhajati iz razmišljanj v EU gledebodočnosti evropske integracije.Različne skupine strokovnjakov s področja t.i. »Future Studies« so oblikovale vrstoscenarijev (glej uporabljeno literaturo), ki na podlagi različnih predpostavk prikazujejodogajanja v naslednjih desetletjih. Pri naši raziskavi smo se oprli na scenarije Enote zaštudije prihodnosti Evropske Komisije oziroma na njen projekt "Five Possibile Futures forEurope" iz leta 1999, ki po našem mnenju najbolj celovito in »uporabniku prijazno« nizarazlične razvojne možnosti 9 . Smisel teh scenarijev ni opredeljevanju najbolj verjetnegadogajanja ampak bolj v opredeljevanju skrajnih možnosti na podlagi različnih predpostavk. Stem se »zakoliči« prostor v okviru katerega bodo potekala dejanska dogajanja. Ker je študijaEvropske komisije na katero smo naslonili našo raziskavo časovno že nekoliko oddaljena,smo izhodiščne scenarije, ki jih prikazujemo v nadaljevanju, nadgradili z novejšimirazmišljanji o prihodnjosti v EU, še posebej na področju vpliva klimatskih sprememb inrazvojne pomoči državam v razvoju. Omenjenih pet razvojnih scenarijev EU pokriva širokopaleto možnosti, od razcveta notranjega evropskega trga in pospešene širitve EU dokonfliktnih situacij in zaostrovanja vojne proti terorizmu. Za potrebe naše analize vsiprikazani možni izidi v EU niso relevantni, še posebej ne skrajnosti. Tudi ti, robni scenariji,pa vključujejo elemente, ki bodo za naš bodoči razvoj lahko pomembni. V nadaljevanjudajemo kratek opis citiranih scenarijev Evropske komisije.1. scenarij: Zmagovito tržiščeCilji EU: nastanek enotnega evropskega tržišča, javno zasebno partnerstvo in postopnozmanjšanje državnih pomoči gospodarstvu, bodo doseženi brez večjih težav. Zmanjšanjesocialnih pomoči s strani države zaradi razbremenitve gospodarstva se bo izkazalo za precejbolj problematično, kljub temu, da države članice EU praktično ne bodo imele drugegaizhoda. Uspeh ameriškega gospodarstva, ki bo nedvomno povezan z bistveno boljprilagodljivo in konkurenčno strukturo ameriške družbe, bo pregnal še zadnje pomislekepred reformami v Evropi. EU bo prisiljena sprejeti izziv ZDA, če bo hotela slediti izzivomtržne tekme v okviru dinamične globalne ekonomije. Prišlo bo do sprememb v političnemprostoru in nov val evropskih politikov bo, kljub nasprotovanju, dokončal reformo socialnihdržav. Številne reforme bodo oblikovale bolj prilagodljiv trg delovne sile, znižale raven javnihizdatkov in prerazdeljevanja preko skupnega proračuna EU. Najbolj razvite države EU bodona ta način uspele močno zmanjšati nezaposlenost, ponekod celo do stopnje, ko boponudba delovnih mest presegla povpraševanje. Vendar bodo ta delovna mesta hitrozasedli priseljenci iz revnejših držav članic EU. Zmanjšanja v javnih odhodkih bodo prizadelavečje investicijske projekte (izgradnja ali obnova infrastrukture…) vendar pa bodo te reformesočasno tudi oblikovale novo, dinamično in konkurenčno ekonomijo EU. Zgledu EU bo bolj9European Commission, Forward Studies Unit; Five Possible Futures for Europe; GillesBertrand, Anna Michalski, Lucio R. Pench; Working Paper, July 1999.9

ali manj uspešno poskušal slediti tudi preostali svet in prišlo bo do napredka pri usklajevanjuinteresov v svetovni ekonomiji. Kljub vsemu se bo razkorak med revnimi in bogatimi ševedno večal. EU bo izvedla večje znižanje skupnih proračunskih izdatkov in radikalnoreformo v kmetijstvu. Projekt razširitve bo uspešno potekal. V EU bodo pristopile Švica,Norveška in Islandija. Pogajanja za vstop se bodo uspešno zaključila tudi za številnebalkanske države in tudi za Turčijo, ki bo postala članica EU. Za vstop v EU se bodo začelepotegovati celo nekatere države severne Afrike. Eden večjih uspehov zunanje politike EU bovzpostavitev enotnega carinskega območja z Rusijo, s čimer bo položen temeljni kamen privzpostavitvi Euro-Mediteranskega brezcarinskega območja.Širitev območja proste trgovine bo prinesla tudi vse več problemov, predvsem na področjihekologije in organiziranega kriminala. Ekološki problemi se bodo sicer izboljšali v razvitihdržavah, vendar poslabšali povsod drugod po svetu. Za vprašanja, povezana s klimatskimispremembami, ne bo pravega posluha. Vse večji problem na področju organiziranegakriminala bo začel predstavljati mednarodni terorizem, poleg že stalno prisotne prodaje drog,orožja in t.i. belega blaga. Znotraj same EU bo postajala vse bolj pereč problem visokastopnja urbanizacije in posledično propadanje širših ruralnih področij in celih regij.Po scenariju "Zmagovito tržišče" bi bili drugo in tretje desetletje enaindvajsetega stoletjaobdobje svetovne blaginje, ki pa bi je bile deležne predvsem obstoječe in novoindustrializirane države. Ta napredek bi bil dosežen z znižanjem socialne zaščiteprebivalstva in standardov varstva okolja, za kar bi nam bodoče generacije najverjetneje nebile ravno hvaležne. Razvojna pomoč državam v razvoju se bo povečala vendar pa sesvetovni problemi nerazvitosti s tem ne bodo bistveno zmanjšali. Iz »revščine« se bostaizkopali Kitajska in Indija, velik problem pa bosta ostali Afrika in Azija. Globalno gledano sebo prepad med razvitimi in nerazvitimi še poglobil.2. scenarij: Sto rožVedno večje razlike med revnimi in bogatimi, razširjen in dobro organiziran mednarodnikriminal, manjši regionalni spori in gospodarstvo, ki bo razočaralo… vse to bo vodilo vdestabilizacijo svetovnega gospodarstva in politike. Tudi državam EU se ne bo godilo ničbolje. Nekatere regije bodo zapadle v krizo, ki ji ne bo videti konca, medtem ko bodo drugenezadržno napredovale s hitrim tempom. Vse večje notranje gospodarske razlike in trhlapolitična povezanost bosta privedli do vse manjše kredibilnosti EU, ki se bo dodatnodiskreditirala tudi z odstopom od širitve proti jugu na sredini pristopnih pogajanj.Navedeno bo posledica staromodne evropske politike in neučinkovitega birokratskegaaparata, čemur se bodo pridružile še napake v gospodarskih odločitvah. Nemočne vlade,diskreditirane s številnimi političnimi in gospodarskimi škandali ter soočene s korupcijo vevropskih institucijah, bodo izgubljale nadzor in lokalne pobuda bo počasi prevzemala stvariv svoje roke. Začelo se bo obdobje regionalizma, razcveta lokalnih skupnosti in majhnihpodjetij. Okrepilo se bo delo na črno. Posledica teh dogajanj bo politično in ekonomskodrobljenje znotraj EU. EU bo podlegla pritiskom domače javnosti, ki je bila od vsega začetkaskeptična do razširitve na jug in še posebej na Turčijo. Strah pred povečanjembrezposelnosti in porasta mednarodnega kriminala se bo okrepil. Zato bo EU začela ztaktičnim zavlačevanjem, ki bo privedlo do poslabšanja odnosov z državami kandidatkami zapristop. Le-te se bodo dodobra finančno in gospodarsko izčrpale z pripravami na vstop inbodo po propadu pristopnih pogajanj zašle v hudo gospodarsko, politično in socialno krizo,iz katere se ne bodo kmalu izkopale. Kriza v sosednjih državah bo močno prizadela tudi EUsamo, saj bo ostala brez dobršnega dela novih tržišč in poprej načrtovanih vseevropskihprojektov. Posledica navedenega bodo grožnje skandinavskih držav z izstopom iz EU in prviuspešni referendumi za izstop v posameznih državah.10

Tudi vsemu ostalemu svet se ne bo godilo nič bolje. ZDA se bodo večinoma ukvarjale zlastnimi težavami, azijske države ne bodo nič napredovale. Rusija se bo začela gospodarskopovezovati z vzhodno Evropo in Kitajsko. Razlike med razvitim in nerazvitim svetom se bodopoglabljale. Za globalna vprašanja klimatskih sprememb, varstva okolja in trajnostnegarazvoja ne bodo razviti nikakršni mednarodni mehanizmi nadzora.Scenarij "sto rož" ne prinaša bistveno povečane blaginje, vendar pa tudi ne kolapsadružbenoekonomskega sistema. Pomeni soočenje vladajočih elit z močjo lokalne politične ingospodarske pobude, ki bo vendarle uspela z aktiviranjem notranjih razvojnih potencialov vregijah in lokalnih skupnostih in na ta način ustvarila pogoje za napredek v prihodnje.3. scenarij: Delitev odgovornosti za trajnostni razvojDesetletna preobrazba javnega sektorja z ambicioznimi reformami bodo pripeljala EU vugoden položaj za nadaljnji pospešen razvoj. Uspeh bo le še potrdila uspešno izvedenaširitev EU proti jugu. Uspeh na gospodarskem področju bo prinesel rezultate tudi v zunanjipolitiki pri sklepanju novih, trdnih političnih in gospodarskih zavezništev širom sveta.V ugodnem gospodarskem okolju pa se bodo ustvarjali pogoji politične krize, ki jo bosprožilo vse manjše zaupanje prebivalstva v lastne vlade. Lokalna raven oblasti bozahtevala večji politični vpliv pri odločanju. V EU bodo postopoma prevladale ideje o močni,socialni EU, večjemu poudarku na civilni družbi, na gospodarski odprtosti in tesnemsodelovanju med državami članicami na vseh področjih. Prišlo bo do reorganizacije oblastina vseh ravneh, decentralizacije in delitve odgovornosti z regionalnimi in lokalnimi oblastmi.Hierarhična piramida oblasti se bo obrnila na glavo. Dosežena bo večja vključenost ljudi vproces odločanja in reševanja problemov.Reforme, ki so bile sprva sprejete z mešanimi občutki (nasprotovale so jim predvsemkonzervativnejše stranke) bodo pripeljale do pozitivnih učinkov. Nezaposlenost bo pričelaupadati, socialno zaščito bodo dobili tudi prej slabo zaščiteni sloji ljudi (invalidi, mladi,…),problemi na lokalni ravni bodo dobili zadostno mero pozornosti, doseženo bo zvišanjezdravstvene zaščite prebivalstva. Gospodarstvo EU se bo vse bolj uveljavljalo in svet bopriznal obstoj tretje poti. Kljub vsemu pa EU ne bo zajelo obdobje obilja, saj bodo lokalneoblasti veliko manj naklonjene uvedbi novitet in se bodo raje držale že preizkušenih rešitev vgospodarstvu ter tako ne bodo uspele izkoristiti vseh svojih razvojnih potencialov.Nov pristop EU pri reševanju svetovnih problemov bo pripomogel k ustavitvi večanja razlikmed bogatimi in revnimi, kar bo le še okrepilo mednarodni ugled EU. Povečana bomednarodna razvojna pomoč državam v razvoju in uveljavljena načela »pravičnemednarodne trgovine«. Prihajalo bo do manjših napetosti z ZDA, ki z EU ne bodo v celotidelile političnih in gospodarskih pogledov na prihodnost sveta. EU bo bolj uspešna vdogovorih z ostalimi ''velikimi'' svetovnimi državami - Kitajsko, Indijo, Rusijo in Brazilijo. Vsvetu se bo pojavil nov trend, ki bo vodil k regionalnemu sodelovanju in povezovanju terpovečani odgovornosti do prihodnjih generacij. Svet se bo učinkovito spopadel z vprašanjemklimatskih sprememb in varstva okolja. Uveljavljeni bodo višji svetovni standardi na tempodročju in razviti učinkoviti mednarodni mehanizmi njihovega nadzora.4. scenarij: Kriza kreativne družbeSocialna situacija v Evropi bo postala vir politične nestabilnosti. Razlike med bogatimi inrevnimi se bodo povečale do te mere, da bo velik del EU zajel val demonstracij, ki bodo11

ponekod prerasle celo v spopade s policijo. V naslednjih letih bodo izpeljane številnereforme, ki bodo vrnile EU v kolikor toliko zdržno stanje. Za gospodarstvo bodo to težki časi.Veliko podjetij in bank se bo odločilo za prenos poslov drugam, veliko malih podjetij bopropadlo, velika podjetja pa bodo le s težavo prebrodila krizo. Vendar pa bo kriza kmalupopustila in EU se bo že do leta 2020 vrnila na gospodarsko raven s konca dvajsetegastoletja. Obnova gospodarstva bo temeljila predvsem na storitvenem sektorju.EU bo drago plačala krizo, še posebej v mednarodnem prostoru. Prišlo bo do odložitvevstopa novih članic in tudi sicer bo zanimanje sosed za vstop v EU močno upadlo. ZDA sebodo ukvarjale z lastnimi težavami, azijske države ne bodo nič napredovale. Rusija se bozačela gospodarsko povezovati z vzhodno Evropo in Kitajsko. Razlike med razvitim innerazvitim svetom se bodo poglobile. Za globalna vprašanja klimatskih sprememb, varstvaokolja in trajnostnega razvoja ne bodo razviti nikakršni mednarodni mehanizmi nadzora.5. scenarij: Nemirne soseskeDvajset let po koncu hladne vojne bo postala politična in gospodarska nestabilnost v Evropizopet pereč problem. Prišlo bo do napetosti med EU in njenimi sosedam, predvsem zaradiekoloških problemov in problemov zmanjševanja naravnih virov (voda, nafta…). Svoje bododoprinesle tudi neugodne ekonomske razmere, saj se ugodne napovedi ob koncu prejšnjegastoletja ne bodo uresničile.Krizno obdobje se bo začelo z ''vojno za vodo'' nekaj sto kilometrov od meje EU, povzročenos terorističnimi napadi na vodne vire. Vojna bo sprožila veliko vprašanj, predvsem o dejanskivarnosti prebivalcev EU in prinesla več zaostritev v zunanji politiki. V vzhodni Evropi bo časkrize dodobra izkoristila mafija in močno okrepila svoje posle na vseh področjih, kar bovodilo v še večjo destabilizacijo držav tega območja. Enako zaskrbljujoče bo stanje nabližnjem vzhodu, kjer bo Turčija, vodena s strani nacionalistov, zabredla v vse večje spore ssosedami, kar bo sprožilo močno ohladitev odnosov med EU in Turčijo.Ljudje v EU bodo dobili občutek da živijo v izoliranem ''raju'', ki pa lahko kaj kmalu izgine inbodo zato pripravljeni pristati na opustitev določenih človekovih pravic, predvsem na računimigrantov. Velika evropska mesta bodo pretresale demonstracije in nemiri v soseskah zveliko koncentracijo priseljenega prebivalstva. Priseljeni novi državljani EU bodo začeli terjativse pravice evropskega državljana. Skrb za varnost pa bo privedla do tega, da bo EUnavzven delovala kot neosvojljiva trdnjava, obdana z bodečo žico. Vsi ti dogodki bodoprizadeli gospodarstvo, ki bo začelo kazati prve znake pešanja.ZDA in azijske države se bodo ukvarjale z lastnimi težavami in ne bodo nič napredovale.Razlike med razvitim in nerazvitim svetom se bodo poglabljale. Za globalna vprašanjaklimatskih sprememb, varstva okolja, razvojne pomoči in trajnostnega razvoja ne boposluha.12

3.2. Dolgoročni strateški dokumenti kot izhodišče za oblikovanje dolgoročnihscenarijev gospodarskega razvoja SlovenijeSredi leta 2005 je Vlada Republike Slovenije sprejela dokument Strategija razvojaSlovenije (SRS). Gradivo vsebuje nabor ekonomskih politik in strukturnih reform, ki sopotrebne za uspešno članstvo Slovenije v EU. Priprava SRS je temeljila na povsem prenovljenirazvojni viziji Slovenije. Če želi Slovenija izboljšati svoj položaj in se uvrstiti med bolj razvitedržave EU, mora bistveno izboljšati svojo globalno konkurenčnost. To pa zahteva boljkorenite strukturne reforme, ki bodo rešile temeljne razvojne probleme in premagale odporedo hitrejših družbenih sprememb. Nova politično ekonomska vizija Slovenije je socialnotržno gospodarstvo, ki bo povezalo bolj liberalno in tržno gospodarstvo z bolj ekonomskoučinkovito in prilagodljivo, toda socialno partnersko državo.V ospredju SRS je celovita blaginja državljanov. Zato se ne osredotoča samo nagospodarska vprašanja, temveč vključuje socialna, okoljska, politična in pravna ter kulturnarazmerja. Zaradi takšne postavitve ciljev je SRS po svoji vsebini tudi strategija trajnostnegarazvoja Slovenije, hkrati pa pomeni tudi prenos ciljev Lizbonske strategije in prenovljeneStrategije trajnostnega razvoja EU v nacionalno okolje, ob upoštevanju posebnih razvojnihmožnosti in zaostankov Slovenije.Štirje temeljni cilji SRS, ki naj bi jih Slovenija dosegla v naslednjem programskem obdobju:• Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitostiEU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči) in povečati zaposlenost v skladus cilji Lizbonske strategije.• Družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic inposameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbenepovezanosti.• Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnegakakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem trajnostnegaobnavljanja prebivalstva. Načelo trajnosti zahteva, da se potrebe današnjih generacijzadovoljujejo na način, ki ne omejuje možnosti prihodnjih rodov za vsaj enako uspešnozadovoljevanje njihovih potreb.• Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnim vzorcem,kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnosti postala v svetuprepoznavna in ugledna država.Na področju prostorskega razvoja je Slovenija opredelila svoje cilje v Strategijiprostorskega razvoja Slovenije (U.l. RS 76/2004). Temeljno usmeritev predstavlja vzdržniprostorski razvoj, ki temelji na razvojni nadgradnji primerjalnih prednosti Slovenije,opredeljujejo pa ga trije temeljni prostorsko-razvojni cilji, skozi katere se uresničujejoprioritete in usmeritve za dosego ciljev prostorskega razvoja:• učinkovitost in konkurenčnost mest in urbanih območij, ki obsega zlasti ukrepe gledepolicentričnega urbanega sistema in regionalnega prostorskega razvoja, vitalnih inurejenih mest ter usklajenega razvoja širših mestnih območij,• izboljšana dostopnost in učinkovita povezanost, ki obsega predvsem ukrepe gledeenakovredne vključenosti Slovenije v evropski prostor ter povezanega in usklajenegarazvoja prometnega in poselitvenega omrežja,• razvojna vitalnost in privlačnost podeželja, ki zajema zlasti ukrepe glede vitalnosti inprivlačnosti podeželja, krepitve prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnihznačilnosti krajine ter prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in problemi.13

Pri doseganju ciljev prostorskega razvoja je potrebno zagotoviti primerno raven varstvaobmočij Natura 2000, ki pokrivajo kar 35,5 % ozemlja Slovenije in v tem sklopu velik deležpodeželja.Razvojne prioritete, ki jih je opredelila SRS, predstavljajo okvir za programe in ukrepeDržavnega razvojnega programa 2007-2013 (DRP), ki sicer ni edini instrument za izvedboSRS, je pa ključni na področju investicij v razvoj. Dokument se v začetku leta 2007 nahaja vfazi drugega osnutka in še ni sprejet.Razvojno-investicijske prioritete Državnega razvojnega programa 2007-2013 so enakerazvojnim prioritetam SRS:• konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast,• učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj inkakovostna delovna mesta,• učinkovita in cenejša država,• moderna socialna država in večja zaposlenost ter• povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja.Pri Državnem razvojnem programu 2007-2013 gre za »investicije« v razvoj Slovenije. Zvlaganji želi Slovenija povečati družbeni kapital - in sicer ne le finančni in fizični kapital vekonomskem smislu ampak tudi socialni in okoljski kapital. Želi povečati tudi učinkovitosttega kapitala ter s tem zagotoviti dolgoročno konkurenčnost za obstanek naših podjetij natrgu. Tudi pri učinkovitosti ne gre le za gospodarsko učinkovitost v smislu konkurenčnostigospodarstva ampak tudi za kakovost življenja in trajnostno rabo naravnih virov. Državnirazvojni program 2007-2013 bo predstavljal priložnost in način za uveljavljanje načelatrajnostnega razvoja v Sloveniji. V tem smislu sta specifična cilja DRP za naslednjeprogramsko obdobje za Slovenijo naslednja:• povečati gospodarski, socialni in okoljski kapital in• povečati učinkovitost v smislu konkurenčnosti gospodarstva, kakovosti življenja intrajnostne rabe naravnih virov.Državni razvojni program 2007-2013 naj bi nadgradil »investicijske napore« države izsedanjega programskega obdobja 2004-2006. Cilja zunanje in notranje ekonomske insocialne kohezije (dohitevanje EU in uravnotežen regionalni razvoj), kar sta bila temeljnacilja Enotnega programskega dokumenta 2004-2006, se v novem programskem obdobju2007-2013 nadgrajujeta in postopoma prehajata v proces trajnostnega razvoja Slovenijeznotraj Evropske unije v smislu globalne konkurenčnosti, ki temelji na lastnih razvojnih virih.Investicijsko-razvojne programe Slovenija pripravlja v okviru širšega reformnega paketa,katerega cilj je dinamizirati slovensko družbo za doseganje večje blaginje. V ta namen jevlada sprejela Okvir ekonomskih in socialnih reform, ki je za naslednjo finančno perspektivodal posebno težo t.i. velikim osrednjim projektom, s čimer naj bi se omogočilo boljambiciozno in koncentrirano načrtovanje investicij z večsektorskimi učinki. Ti so zbrani vResoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki jo je VladaRepublike Slovenije sprejela v oktobru 2006. Določitev prioritet tudi na ravni posameznihprojektov bo pomembno prispevala k pripravljenosti projektne dokumentacije, kar bopozitivno vplivalo tudi na sposobnost Slovenije za črpanje sredstev kohezijske politike EU.14

Tabela 5: Nacionalni razvojni projekti do leta 2023RAZVOJNE PRIORITETE DRP1. Konkurenčno gospodarstvo inhitrejša gospodarska rast2. Učinkovito ustvarjanje,dvosmerni pretok in uporabaznanja za gospodarski razvoj inkakovostna delovna mesta3. Učinkovita in cenejša država E-zdravjeE-pravosodje4. Moderna socialna država invečja zaposlenost5. Povezovanje ukrepov zadoseganje trajnostnega razvojaNACIONALNI RAZVOJNI PROJEKTIDevet regionalnih gospodarskih središčNacionalna širokopasovne mrežaVečji turistično-infrastrukturni projektiVečji projekti športne infrastruktureNUK Jožeta PlečnikaVišje in visokošolska središčaSklad za razvoj kadrov in štipendijska shemaNovi Klinični center v LjubljaniMreža centrov za urgentno medicinoTrajnostna mobilnostModernizacija železniškega omrežjaModernizacija državnega cestnega omrežja na prioritetnihrazvojnih osehDodatni avtocestni programTrajnostna energija in ekonomija vodikaModernizacija električnega omrežjaGradnja novih energetskih zmogljivostiSkladišče plinaVir podatkov: Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007-2013; Vlada RS, 2006.Ključna področja, na katere se nanašajo osrednji razvojni projekti, so:1. Razvojna mreža Slovenije,2. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov,3. Učinkovito upravljanje z okoljem,4. Mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju,5. Institucionalna in administrativna usposobljenost.Ad 1. Razvojna mreža SlovenijeGre predvsem za mrežo inkubatorjev, tehnoloških parkov in poslovnih con, ki bodo skupajter v povezavi z znanjem in razvojem lahko ponudili gospodarstvu tiste storitve, ki jih najboljpotrebuje na različnih razvojnih stopnjah – od ideje podjetja do razvoja visokih tehnologij,novih materialov in podobno. Razvojna infrastruktura bo v prostoru razpršena in usmerjenatja, kjer bo osredotočenost poslovnih dogodkov omogočala hiter začetek delovanja in hitreučinke. Predvidena je tudi razpršenost visokošolskega prostora oziroma ustanavljanjevisokošolskih središč, in sicer takšnih, ki bodo sledila razvojnim priložnostim Slovenije ingospodarstva v regionalnih razvojnih središčih. Poleg razpršenosti terciarnega izobraževanjabo pozornost namenjena razvoju tistih storitev, v zvezi z vseživljenjskim učenjem in trgomdela, s katerimi lahko ljudje ustvarijo višjo dodano vrednost in se prilagajajo temu. Ravnozato je med projekte vključen tudi sklop digitalizacije s povečanjem razpoložljivosti teručinkovite ponudbe elektronskih vsebin in storitev na spletu in vseživljenjskega učenja, karje osnova na znanju temelječe družbe in konkurenčnosti gospodarsko uspešnih držav.Ad 2. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialovNa tem področju želi Slovenija izkoristiti izredno pestrost in gostoto svojih naravnih inkulturnih danosti. To bogastvo je še premalo izkoriščena razvojna priložnost. Vzpostavitev15

mreže naravnih in kulturnih potencialov za gospodarsko rabo ter za trajnostno varstvonaravne in kulturne dediščine je pomembna iz vsaj dveh vidikov:• kakovostno življenjsko okolje je pogoj za kakovost življenja ljudi v državi in tako zakonkurenčnost njenega gospodarstva,• potrebna je skrb za doseganje sinergijskih učinkov znotraj področij kulture in varstvaokolja, med njima in v povezavi z drugimi področji razvoja, kar pomeni, da jepotrebno vključevanje civilne družbe in zasebni kapital ter prek tega razvijanje javnozasebnegapartnerstva.Področje zajema dve osrednji vsebini, od katerih ena povezuje naravno in kulturno dediščinoter sodobno kulturno ustvarjanje s podjetniškimi vsebinami (umetniški rezidenčni centriturizem-kulturni dogodki-šport in rekreacija), druga pa poskuša tem vsebinam približati trgez razvojem turistične infrastrukture in upravljanjem turističnih destinacij. V tem smislu bodomed drugim oblikovani tržno zanimivi programi, ki bodo omogočali večjo potrošnjoobiskovalcev in podaljševanje bivanja na turističnem območju, večjo prepoznavnostSlovenije ter privlačnost za tuje in domače vlagatelje. Treba bo razvijati oblike turizma, ki soskladne z varstvom narave (ekoturizem, naravoslovni turizem) in tudi ne pomenijo velikihposegov v prostor.Ad 3. Učinkovito upravljanje okolja in trajnostna energetikaIzvedena bo vrsta strateških potez na področjih energetike in javnega potniškega prometa,ki upoštevajo gibanja tehnološkega razvoja ter odgovarjajo na zahteve in usmeritvepredpisov EU in drugih zavez (npr. Konvencije o biotski raznovrstnosti, Konvencije o bojuproti dezertifikaciji / degradaicji tal ter Konvencije o podnebnih spremembah, Kiotskegaprotokola). Uveljavljanje učinkovite in raznovrstne uporabe vseh razpoložljivih virov primarneenergije ob pravočasnem privzemu in uvajanju novih tehnologij lahko bistveno zmanjšadolgoročno odvisnost Slovenije od uvoza primarne energije ter zagotovi kakovostne inučinkovite storitve oskrbe z energijo za gospodarstvo, gospodinjstva in promet. Sočasno inusklajeno izvajanje teh dolgoročnih strateških projektov lahko zlasti v prometu zagotovibistvene prihranke za državni proračun, pa tudi za gospodinjstva.Ad 4. Mobilnost za podporo gospodarskemu razvojuPodročje obsega vrsto naložbenih dejavnosti različnih resorjev, katerih namen je zagotovitiSloveniji učinkovito prometno infrastrukturo. Velik del naložb je na vseh prometnihpodpodročjih povezan z javno potniško infrastrukturo in storitvami (izgradnja infrastrukture injavni potniški promet). Pomemben del naložb je usmerjen tudi v cestno infrastrukturo,predvsem v ključne razvojne osi, ki predstavlja prečno povezavo Slovenije v avtocestnemkrižu.Na cestah se javni potniški promet izpodriva iz dneva v dan, čeprav je edina možna rešitevza izboljšanje kakovosti življenja v mestih in zagotovitev večje mobilnosti ljudi. Poleg tegapovečani osebni promet povzroča izredno velike stroške, ki so vezani na zdravjeprebivalstva v mestih in propad stavb in kulturne dediščine zaradi čezmernih izpustov v zrak.Zaradi zamud se dela gospodarska škoda ter niža kakovost življenja tistih, ki se vozijo nadelo, to pa vodi k njihovi manjši mobilnosti in nižji konkurenčni sposobnosti. Pri organizacijijavnega potniškega prometa se bodo morale aktivneje vključiti lokalne skupnosti.Kar zadeva financiranje prometne infrastrukture so finančne potrebe veliko večje odrazpoložljivih javnih finančnih virov. Zato bo financiranje celotnega projekta mobilnost vpodporo gospodarskemu razvoju zagotovljeno tudi z javno-zasebnim partnerstvom.Ad 5. Institucionalna in administrativna usposobljenostNa tem področju bodo ukrepi usmerjeni v učinkovito delovanje javne uprave in sodnegasistema Slovenije. Gre predvsem za nujno potrebne naložbe v temeljito prenovo in16

posodobitev procesov (presoja učinkov predpisov, odprava administrativnih ovir, optimizacijaprocesov, poenostavitev zakonodaje, standardizacija upravnih in sodnih postopkov) terdograditev IKT infrastrukture, potrebne za učinkovito delovanje javne uprave. Izboljšanje inposodobitev postopkov zahtevata ustrezno izobraževanje in usposabljanje. Program torejobsega ukrepe za zagotavljanje učinkovite infrastrukture v javni upravi (uprava, sodstvo,zdravstvo), podporo projektom posodobitve sodstva, e-uprave, e-zdravstva, e-socialnihtransferjev, e-zaposlovanja ter vzpostavljanja in razvoja enotnih vstopnih točk. K temu sododani ukrepe, ki so usmerjeni k izobraževanju in vzpostavljanju sodelovanja med socialnimipartnerji in nevladnimi institucijami.Tabela 6: Vrednost nacionalnih razvojnih projektov v milijonih evroNACIONALNI RAZVOJNI PROJEKTI Skupaj do leta 20231. Razvojna mreža Slovenije(gospodarska središča, znanje, nacionalna širokopasovna mreža) 2.4872. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov(športna in turistična infrastruktura) 1.5343. Učinkovito upravljanje okolja (trajnostna mobilnost, trajnostnaenergija)4.434v tem:3.1. Energetski objekti3.2904. Mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju(cestna in železniška prometna infrastruktura) 11.6925. Institucionalna in administrativna usposobljenost (posodobitevzdravstva in pravosodja) 479SKUPAJ 23.916Vir podatkov: Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007-2013; Vlada RS, 2006.3.3. Predstavitev scenarijev gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2030Uresničevanje sprejete Strategije razvoja Slovenije naj bi bila naloga ekonomske politikevlad, ne glede na sestavo vsakokratne vladne koalicije. Na tem in na dejstvu vse večjeharmonizacije ekonomskih politik v EU temelji predpostavka, da bodo bodoče vlade ravnalegospodarno in s svojim ravnanjem ne bodo povzročale gospodarske in političnenestabilnosti v državi. Na ta način naj bi domača ekonomska politika prispevala kkonkurenčnosti gospodarstva in pospeševala trajnostni razvoj. Takšno ravnanje se pričakujev vseh možnih mednarodnih situacijah. Predpostavka je za dolgoročno obdobje sprejemljiva.Tudi, če bi prišlo do "negospodarne vlade", bi mehanizmi demokracije in tržnegagospodarstva, pa tudi nadzorni mehanizmi v EU poskrbeli za pravočasen obrat vdogovorjeno smer.Ključni element razlikovanja med razvojnimi scenariji torej ni domača ekonomska politikaampak mednarodno družbenoekonomsko okolje. Domača ekonomska politika se bo temuokolju prilagajala. Ker je Slovenija majhna država, ki lahko hitro ukrepa in deluje »v nišah«,predpostavljamo, da bo naše prilagajanje mednarodnemu gospodarskemu in političnemuokolju okolju uspešno.17

Na temelju predpostavk o gibanju mednarodnega ekonomskega in širšega družbenegaokolja in ocene možnosti domačega prilagajanja smo oblikovali dva razvojna scenarija:Scenarij (++) inScenarij (+). 10Oba nosita pozitiven predznak kar odraža njuno splošno pozitivno oceno v smislu izključitvetistih razvojnih različic, ki bi lahko pripeljale do splošne gospodarske krize, socialnihpretresov in konfliktov na gospodarskem, političnem ali vojaškem področju. Že dejstvo, da jeSlovenija vstopila v NATO, Evropsko unijo in v območje Eura namreč izključuje tovrstnescenarije. Različne študije jasno kažejo, do razširitev EU prinaša splošne gospodarskekoristi praktično vsem udeležencem. Izhodiščna predpostavka je, da naj bi se konkurenčnostnotranjega evropskega trga povečevala, EURO stabiliziral in okrepil ter skupne evropskeinstitucije utrdile. Drugi razlog za pozitivni predznak pri obeh scenarijih je privzetapredpostavka, da bo domača ekonomska politika aktivna in uspešna pri prilagajanjurazličnim možnim situacijam v mednarodnem okolju. Če tudi bi le-to kazalo na slabše, jeSlovenija dovolj majhna, z raznovrstno gospodarsko strukturo in tradicionalno prilagodljivana gospodarske šoke, da bi vlada in gospodarski subjekti sami z ustreznim ravnanjem lahkopreprečili krizo širših razmer.Navedeno ne pomeni, da niso mogoča tudi različna presenečenja in da v posameznihregijah ali na posameznih področjih ne bo prišlo do lokalnih kriz. Slednje so celopričakovane, saj so sestavni del tržnega ekonomskega sistema v katerem je razvojpraviloma neenakomeren. Prav v tem pa je tudi priložnost za območja in dejavnosti, ki daneszaostajajo v razvoju. Številne prakse v EU kažejo, da lahko presenetljivo hitro izkoristijosvoje razvojne potencialne in ugodno ekonomsko okolje ter postanejo vodeče na skupnemtrgu.Pričakovani pozitivni učinki nadaljnje širitve notranjega evropskega trga predstavljajo temeljrazvojnega Scenarija(++). V primeru uresničevanja te razvojne različice bi okrepljeneevropske institucije bile sposobne pravočasno izvesti reformo skupne kmetijske politike,kohezijske politike politike in reformo trga delovne sile, vključno z definiranjem nove sodobnemigracijske politike ter nadaljnjim gospodarskim odpiranjem evropskega trga za proizvodnjoiz dežel tretjega sveta. S tem bi bili ustvarjeni politični in ekonomski pogoji za nadaljnješiritve EU na Balkanu in na Turčijo ter za gospodarsko povezovanje z državami nekdanjeSovjetske zveze in v širšem mediteranskem prostoru. Z reformami in odprto politiko do"tretjega sveta" bi EU lahko držala korak z ZDA oziroma z nastajajočima regionalnimagospodarskima asociacijama v Ameriki in Aziji. Zmagovito evropsko tržišče bi bilo najboljšagarancija tudi za ohranitev ključnih elementov socialne države in uveljavljanje trajnostnegarazvoja v državah EU. Širitev proizvodnih in bivalnih standardov EU na sosednje države biugodno vplivala na trajnost razvoja v t.i. tretjem svetu. Scenarij vključuje uspeh mednarodnihpogajanj o sproščanju svetovne trgovine, povečano mednarodno razvojno pomoč državam vrazvoju in uveljavitev načela »pravične mednarodne trgovine«. V svetu naj bi se pojavil novtrend, ki bi vodil k regionalnemu sodelovanju in povezovanju ter povečani odgovornosti doprihodnjih generacij. Svet bi se učinkovito spopadel z vprašanjem klimatskih sprememb invarstva okolja. Uveljavljeni bi bili višji svetovni standardi na tem področju in razviti učinkovitimednarodni mehanizmi njihovega nadzora.10Dilema uporabe enega, dveh ali več razvojnih scenarijev je bila, kot vedno, tudi tokratprisotna. Več razvojnih scenarijev olajša »slabo vest« zaradi izbora med številnimi razvojnimimožnostmi. Po drugi strani pa se zmanjša preglednost in zameglijo ključni strateški cilji ekonomskepolitike. Praktični razlogi in dosedanje izkušnje so narekovale pripravo več različic v postopkuoblikovanja in kasnejšo uporabo ter podrobno razdelavo le dveh variant, ki smiselno opredelita poljenajbolj verjetega bodočega razvoja. Tudi se zdi smiselno izogniti se prevelikim ekstremom, ki so sicervedno možni, a vendarle malo verjetni.18

Predpostavka tega scenarija je, da bi v naslednjem programskem obdobju Slovenijaizkoristila relativno obilno odmerjena sredstva EU za svoj razvojni preboj in dohitevanjenajbolj razvitih evropskih držav. Večji del Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih do leta2023 naj bi bil uresničen. Izvedena bi bila velika vlaganja države v infrastrukturo, tudigospodarsko in izobraževalno. V takšnih ugodnih razmerah bi se slovensko gospodarstvolahko še naprej pospešeno internacionaliziralo. Vsaj nekaj ključnih slovenskih podjetij bipreraslo v mednarodne korporacije. Podjetja bi selila proizvodnjo v države izven EU z nižjoceno delovne sile in boljšo dostopnostjo do surovin. Spodbujena z vlaganji države in EU vtehnološki razvoj pa bi podjetja v Sloveniji ohranjala razvojne oddelke, trženje in industrijskidizajn. Spodbujena z velikimi vlaganji države v železnico, širokopasovne informacijskepovezave, modernizacijo letališč in logistične centre bi transportna in špedicijska podjetjaizkoristla središčno lego Slovenije na križišču 5. in 10 vseevropskega koridorja tervključenost Slovenije v t.i »jadransko pomorsko avtocesto«. Logistične storitve zajugovzhodno Evropo in storitve Luke Koper bi dodale svoj delež k visoki gospodarski rasti.Razvojno aktiviranje naravnih in kulturnih potencialov Slovenije skozi hitri razvoj turizma inrazvoj podjetništva in storitev na podeželju bi Slovenijo uveljavilo kot prepoznavno privlačnodestinacijo za bivanje in delo. Skrb za prostorski razvoj in varovanje okolja bi pritegnilakreativne visoko kvalificirane kadre, ki so potrebni za širši razmah inovativnosti vgospodarstvu in družbi. Kljub temu, da bi Slovenija izgubljala delovna mesta zaradi selitvefizične poroizvodnje izven EU, bi to ne pomenilo dodatnega porasta brezposelnosti.Obratno, povečano povpraševanje po visoko kvalificirani delovni sili bi zadovoljili zmigracijami, spodbujenimi z velikimi vlaganji države v visokošolsko izobraževanje (mrežamednarodnih visokošolskih središč in univerz v regijah, ki jo predvideva Resolucija) ter sprogrami ciljno usmerjenih mednarodnih donacij za študij na teh ustanovah. Slovenija bi serazvijala v »vrtno mesto« s fleksibilnimi oblikami dela in strukturo inovativne proizvodnje, kibi jo bilo mogoče opravljati tudi na podeželju in celo v območjih Natura 2000, ki pokrivajo35% slovenskega ozemlja.Nakazani razvojni vzorec bi uveljavil visoko kupno moč prebivalstva in gospodarskostrukturo, ki bi lahko bila energetsko varčna in okolju prijazna. Razvile bi se nove industrijena področju reciklaže odpadkov in oskrbe prebivalstva z javnimi dobrinami. Pri tem pa sesam fizični obseg proizvodnje ne bi pretirano povečal. Obremenjenost okolja bi izhajalapredvsem iz prometa vendar pa bi tudi tu bila izvedena ekonomska optimizacija v smisluupoštevanja vseh eksternih ekonomij pri stroških prevoza. Na tem bi temeljil hiter razvojlogističnih storitev, ne le za Slovenijo ampak za širše področje srednje in jugovzhodneEvrope.Ciljni razvojni scenarij (++) bi še nekaj časa lahko računal na visok tempo gospodarske rasti.Poleg že omenjenih finančnih transferov v domačo ekonomijo takšno izhodišče podpiraocena zunanjetrgovinskih učinkov širitve EU in krepitev kapitalske prisotnosti našegagospodarstva na Balkanu. Dejavniki, ki delujejo v smeri ustvarjanja trgovine, naj bi pretehtalitiste, ki delujejo v smeri odvračanja trgovine. Slovenija bi na tej osnovi še lahko povečalaobseg mednarodne menjave in gospodarsko rast. Ne gre pa pričakovati dramatičnihsprememb. Previdnost pri ocenah gospodarske rasti narekuje že dosežena ravengospodarske razvitosti Slovenije, ki se po BDP po kupni moči uvršča pred vse nove članiceEU z izjemo Cipra in med državami članicami nekdanje EU-15 prehiteva Portugalsko. Vtakih okoliščinah je vsaka odstotna točka gospodarske rasti uspeh, še posebej, če je državasoočena z nujnostjo stalnega prilagajanja in z institucionalnimi spremembami. Višje stopnjegospodarske rasti so mogoče le za čas razvojnega dohitevanja. Kasneje je potrebnopredvideti njihovo postopno zniževanje in približevanje ravni, ki jo dosegajo razvite evropskedržave.19

Temelj manj ugodnega razvojnega Scenarija (+) je krepitev političnega nezaupanjadržavljanov v največjih evropskih državah v idejo evropskega združevanja. Do tega bi lahkoprišlo, če bi se še naprej krepile politične tendence, ki so prišle do izraza na propadlihreferendumih o spremembi ustave EU in v primeru nadaljevanja vzpona različnih"nacionalizmov" v evropskem političnem prostoru. Če bi t.i. evropski nacionalisti še naprejgradili svoj politični uspeh na populizmih in ksenofobiji pred različnostjo in tujci, ki "odžirajodelovna mesta" na notranjem evropskem trgu, bi lahko prišlo do padca kredibilnosti skupnihevropskih institucij. V tem primeru, bi reforme skupne evropske politike ne mogle biti takokorenite, kot bi bilo potrebno. Posamezne države bi branile svoje pridobjene privilegije inpozicije ter si prizadevale s protekcionističnimi ukrepi in neizvajanjem dogovorjenegapridobiti prednosti za svoje nacionalne države in regionalne trge. To bi nujno pripeljalo donepopolnega delovanja notranjega evropskega trga in do bistveno manjših ekonomskihkoristi za posamezne udeležence od potencialno možnih. Kredibilnost EU bi bila napreizkušnji, skupne evropske institucije predmet stalne kritike posameznih držav ingospodarski razvoj bi se upočasnil. Pripravljenost za nadaljnje razširitve bi postopomausahnila, še posebej znotraj EU. EU bi sicer ohranila potrebno konkurenčnost za pozitivnogospodarsko rast, ki pa bi bila negotova, opotekajoča se in neenakomerno porazdeljenaznotraj evropskega prostora. Še posebej prizadeta bi bila t.i. evropska periferija, kjer sostroški gospodarjenja praviloma višji in dostop do trga težji.ZDA in azijske države bi se ukvarjale z lastnimi težavami in ne bi bistveno napredovale.Indija in Kitajska bi se sicer pospešeno razvijali vendar pa bi se globalne razlike medrazvitim in nerazvitim svetom še naprej poglabljale. Za mednarodna vprašanja klimatskihsprememb, varstva okolja, razvojne pomoči in trajnostnega razvoja ne bi bilo večjegaposluha. Novi mednarodni nadzorni mehanizmi na teh področjih bi ne bili vzpostavljeni,obstoječi pa bi slabo delovali.V takšnih razmerah bi slovensko gospodarstvo imelo oporo predvsem v domači razvojni inekonomski politiki, ki bi delovala proaktivno in skušala omiliti prihajajoče šoke iz okolja. Spravo kombinacijo evropskega protekcionizma in načelne odprtosti za pozitivne pobude izširšega sveta bi Slovenija lahko zadržala ugodne razmere za nadaljnji razvoj konkurenčnostigospodarstva in razvoj podjetništva. Prestrukturiranje v gospodarstvu in družbi bi sedogajalo in inovativnost krepila. Seveda pa bi ti impulzi bili bistveno šibkejši od pričakovanihv primeru uresničevanja Scenarija (++). Selitev proizvodnje v tujino bi bila manj intenzivna,razlika med dodano vrednostjo in fizičnim obsegom proizvodnje pa nižja.3.4. Metodološki pristop pri ocenjevanju dolgoročne gospodarske rasti inproizvodne strukture bruto domačega proizvodaV obdobju do leta 2013 (obdobje finančne perspektive EU 2007-2013) se razvojna scenarijane razlikujeta. Obdobje je razmeroma predvidljivo in pokrito s kvalitetnimi karatkoročnimiocenami gospodarske situacije in ekonomskih kategorij, ki jih objavlja Urad RS zamakroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR). Za to obdobje je bil vUMAR ocenjen celoten sistem nacionalnih računov po postopkih, ki se redno uporabljajo priproračunskem načrtovanju. Najnovejše ocene UMAR iz aprila 2007 za obdobje do leta 2013so v scenarijih v celoti privzete.Za obdobje 2013-2030 se scenarija razlikujeta. Izhajata iz različnih predpostavk gledemednarodnega ekonomskega okolja, vendar pa oba računata z uspešnim prilagajanjemdomače ekonomske politike nastalim razmeram.20

Za časovno obdobje do leta 2030 so bile za oba scenarija po področjih dejavnosti inpodpodročjih predelovalne dejavnosti izdelane ocene osnovnih makroekonomskih kategorij(bruto domači proizvod, fizični obseg proizvodnje). Za to obdobje so bile izdelane tudiprojekcije prebivalstva, zaposlenosti in produktivnosti.Pri ocenah gospodarske rasti in strukture dodane vrednosti smo uporabili rezultatesimulacije modela SMEEM, ki je bila opravljena konec prejšnjega desetletja (SlovenskiMakro Ekonomski Energetski Model). Gre za že nekoliko oddaljeno obdobje vendar zazadnje tovrstne simulacije, ki so bile opravljene za Slovenijo. Model kasneje ni bil vzdržavanin zato v naši raziskavi ni mogel biti neposredno uporabljen. Model SMEEM daje še nekolikoširši nabor endogenih spremenljivk od prikazanih v scenarijih. 11Drugi korak pri pripravi dolgoročnih ocen je bila lastna ekspertna ocena in dopolnitveizračunov SMEEM. Upoštevali smo tiste dogodke in bodoče spremenjene pogoje vslovenskem gospodarstvu, ki jih ekonometrični model SMEEM ni mogel zaznati inupoštevati. Ekonometrični model napovedujejo bodočnost na podlagi empirično ugotovljenihekonomskih zakonitosti v gospodarstvu pri čemer pa so te zakonitosti ugotovljene na podlagipodatkov za preteklo obdobje. Če se v bodoče pričakujejo velike institucionalne spremembein posledično spremembe v obnašanju ekonomskih subjektov ekonometrični modelskipristop tega ne zazna. Pri dopolnjevanju rezultatov SMEEM smo se oprli na zgoraj citiranedolgoročne razvojne dokumente: Strategijo razvoja Slovenije, državni razvojni program inpredvsem na Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023. Poleg tega smoupoštevali razpoložljive podatke o rezultatih poslovanja posameznih dejavnosti v zadnjihletih ter statistične podatke za sosednje države, EU in tiste države, ki so po strukturiproizvodnje podobne Sloveniji.Odstopanja ekspertne ocene od rezultatov modela SMEEM so povezana z različnimipredpostavkami. Pri deležu investicij v BDP so razlike največje. Model SMEEM temelji naekonometričnih ocenah obdobja do leta 1997, ko je bil delež investicij v BDP nenormalnonizek (kot posledica krize), gospodarska rast pa relativno visoka (ne kot posledica visokihinvesticij ampak predvsem kot posledica izkoriščanja prostih kapacitet in institucionalnihsprememb). Projekcija tega stanja v prihodnost prinese nizke mejne kapitalne koeficiente, toje previsoko učinkovitost investicij. Scenarij SMEEM kaže, da bi bilo mogoče dosegatirelativno visoko gospodarsko rast z nizkim deležem investicij. Leta 2020 se delež investicij vBDP spusti celo do 17%. Model SMEEM tudi ni mogel upoštevati spremenjene situacije na11Model SMEEM je formaliziran ekonometrični modela, ki predstavlja poskus integracijemakroekonomskega modela z modeli planiranja s področja energetike. Izdelan je bil s sodelovanjemskupine raziskovalcev iz Celovške univerze (Neck, Weyerstrass, Haber, …) v okviru avstrijsketehnične pomoči Republiki Sloveniji. SMEEM model je ekonometrični model. Njegove enačbe soocenjene na kvartalnih podatkih za obdobje 1992-1997, v nekaterih primerih (npr. potrošna stranBDP) pa za obdobje 1994-1997. Osnovni cilj modela SMEEM je ocena osnovnih makroekonomskihspremenljivk (BDP, inflacija, brezposelnost,...) za dolgoročno plansko obdobje in povratna povezavateh spremenljivk z variablami modelov razvoja energetike. Za model je značilen Keynesianski pristop;zaradi podatkovnih omejitev je »povpraševalna« stran modela bolj razdelana od »ponudbene« strani.Glavne komponente povpraševanja na trgu blaga so zasebna poraba, investicije in uvoz. Ponudbenastran je prisotna v obliki enačb povpraševanja po faktorjih delo in različnih energentih. Zaradi težav zoceno kapitala in proizvodne funkcije za Slovenijo le-ta v modelu ni prisotna. Glavne eksogenespremenljivke se tako nanašajo na razvoj mednarodnega ekonomskega okolja, javni sektor, delovnosilo in cene energentov. Model daje izračun BDP le kot agregatno postavko. Dodana vrednostposameznih dejavnosti je ocenjena kasneje, to je izven modela z oceno strukturnih sprememb inaplikacijo le-teh na modelsko oceno agregatnega BDP. V okviru projekta avstrijske tehnične pomočiSloveniji je bil pripavljen referenčni razvojni scenarij in ocenjene tri alternativne strategije razvojaenergetike do leta 2020.21

področju investicij do katere bo prišlo z vključitvijo Slovenije v kohezijsko politiko EU.Slovenija je dobila dostop do sredstev evropskih strukturnih skladov in Evropskegakohezijskega sklada. To je omogočilo investicijske transferne prilive iz proračuna EU indodatno spodbudilo (načelo obveznega sofinanciranja) domače investicijske vire. Ker gre vtem primeru v veliki meri za investicije v gospodarsko infrastrukturo je dodatno potrebnoupoštevati, da je mejni kapitalni koeficient tovrstnih vlaganj višji (nižja učinkovitost vlaganj)kot pri drugih vrstah investicij. Posledično vse to pomeni, da se bo delež investicij v BDP vSloveniji še povečal in tudi kasneje ostal relativno visok. Navedeno povečuje pomennačrtovanih investicij v okviru Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023oziroma vpliv Resolucije na bodočo gospodarsko strukturo.Izračun inflacije v SMEEM ni mogel predvideti vključitve Slovenije v Evropsko monetarnounijo in dejstva, da se bo naša denarna stabilnost v bodoče uravnavala v okviru evropskemonetarne politike.Finančni tokovi s tujino so z našo vključitvijo v EU bistveno pridobili na pomenu. Na enistrani gre za prispevek državnega proračuna v proračun EU in za t.i. izvirne prihodkeproračuna EU (del davka na dodano vrednost, carine, uvozne dajatve,…) na drugi pa zastrukturno pomoč EU Sloveniji in za finančne transfere kmetijstvu. Še bolj kot neto finančnitok, bodo pomembni bruto prilivi in obseg tistih domačih sredstev, ki jih bo razvojna pomočaktivirala doma zaradi evropskega načela sofinanciranja. Po tem načelu morajo biti sredstvarazvojne pomoči dodatna finančna spodbuda in ne smejo nadomeščati domačih virov, ki sosicer namenjeni za razvoj.V naslednjem koraku smo strukruro gospodarstva primerjali z drugimi državami EU inanalizirali razvoj gospodarskih struktur hitro rastočih držav EU v času njihovega razvojnegadohitevanja. Ta dinamični, mednarodno primerjalni pogled je služil kot osnova za oblikovanje»razkoraka« med Scenarijem (+) in Scenarijem (++) ter za oceno intenzivnosti strukturnihsprememb v danem časovnem obdobju.Ker je uporaba dolgoročnih ekonometričnih modelov v Sloveniji slabo razvita, smo analiziraliaktualne projekte Evropske komisije na tem področju, ki bi vključevali Slovenijo. Evropskakomisija je npr. preko DG TREN pravkar predstavila novo verzijo osnovnega energetskegascenarija razvoja za obdobje 2000-2030 (»Baseline Scenario EU Energy & Transport«) zadržave EU-27. Model vključuje tudi demografske in makroekonomske podatke posameznihdržav članic. Projekt izvaja »Energy-Economy-Environment Modelling Laboratory of NationalTechnical University of Athens«. Sicer pa gre za uporabo energetskega sistemskega modelaPRIMES za EU-27. V prvem poročilu projekta (27. april 2007) so tudi za Slovenijo daniizračuni baznega scenarija razvoja gospodarske strukture. Posamezne elemente smouporabili pri oblikovanju Scenarija (+).22

3.5. Rezultati izračunov 123.5.1. Projekcije prebivalstva, gospodinjstev in aktivnosti do leta 2030Projekcija prebivalstva do leta 2013 je povzeta po Eurostatu. Projekcija predpostavljapočasno povečevanje pričakovanega trajanja življenja, ki naj bi se do leta 2050 podaljšalodo skoraj 80 let za moške in nekaj več kot 85 let za ženske. Predpostavlja tudi ponovnooživitev koeficienta rodnosti, vendar le do ravni 1,5 otroka na žensko v rodni dobi, ki naj bibilo doseženo šele leta 2027, ter v povprečju višji selitveni prirast (okrog 3 na 1000prebivalcev), kot smo ga poznali v preteklih desetih letih. Število prebivalcev Slovenije bi potej projekciji najprej še naraščalo do leta 2014 (na 2,018 tisoč), potem pa bi se začelo počasizmanjševati.Pri projekciji prebivalstva za obdobje 2014-2030 smo prevzeli enake predpostavke, kot jihima projekcija Eurostata, razen predpostavk o selitvenem prirastu, ki smo jih prilagodiliobema scenarijema gospodarskega razvoja. Pri Scenariju (++) smo vzeli nekoliko večje (4na 1000 prebivalcev), pri Scenariju (+) pa za polovico manjše (1,5 na 1000 prebivalcev), kotjih predpostavlja osnovna projekcija Eurostata. Po Scenariju (++) bi se do leta 2030 številoprebivalcev še naprej povečevalo (na 2,077 tisoč), po Scenariju (+) pa hitro zmanjševalo (na1,980 tisoč). (Po Eurostatovi osnovni projekciji bi se zmanjšalo na približno sedanjo raven).Ne glede na varianto projekcije bo starostna sestava prebivalstva leta 2030 precej različnaod sedanje. Otrok in prebivalstva v delovni starosti bo manj, povečalo pa se bo številoprebivalcev v starosti 65 let in več (glej tabelo).Projekcija gospodinjstev sloni na opisanih dveh variantah projekciji prebivalstva ter napredpostavki, da se bo povprečno število članov na zasebno gospodinjstvo zmanjševalolinearno z enako dinamiko kot v obdobju med obema popisoma prebivalstva Slovenije 1991-2002, za katera je SURS objavil ta podatek. Podobna je tudi predpostavka za skupinskagospodinjstva, katerih število bi se tudi povečevalo z enako dinamiko kot v obdobju medpopisoma prebivalstva 1991 in 2002. Če predpostavljamo, da bo razmerje med številomprebivalcev v skupinskih gospodinjstvih in številom prebivalcev v starosti 65 let in več ostalonespremenjeno, tj. 5%, kot je bilo ob popisu prebivalstva 2002, lahko izračunamo projekcijoštevila zasebnih gospodinjstev tako, da od vsega prebivalstva odštejemo prebivalstvo v12Do leta 2013 je scenarij gospodarskega razvoja (scenarij) povsem usklajen zmakroekonomskimi projekcijami, ki so bile za omenjeno obdobje izdelane na UMAR v sklopu pripravePomladanske napovedi 2007. V omenjenem sklopu so bile na UMAR izdelane ocene nacionalnihračunov po proizvodni in izdatkovni strani ter analitične utemeljitve gospodarskih gibanj, ki vključujejokratkoročno konjunkturno analizo, napoved makroekonomskih agregatov za tekoče in naslednji dveleti ter scenarij gospodarskih gibanj za srednjeročno obdobje pri čemer so bili kot izhodiščeupoštevani: (i) prvi statistični podatki o gospodarski rasti v letu 2006, (ii) podatki o gospodarski rasti vmednarodnem okolju v letu 2006 ter objavljene pomladanske napovedi mednarodnih inštitucij, (iii)prevladujoča pričakovanja mednarodnih inštitucij glede gibanja cen nafte in ostalih surovin termenjalnega razmerja med evrom in dolarjem. Te ocene upoštevajo oceno učinkov že realiziranih inpredvidenih sprememb v razvojni politiki in so dobljene s kombinacijo ekonometričnih in ekspertnihmetod. Za potrebe projekta priprave dolgoročne energetske balance je bil osnovni scenarij bistvenobolj podrobno razdelan kot so siceršnje projekcije s tem, da so bile poleg projekcij rasti dodanevrednosti po dejavnostih, izdelane tudi projekcije po panogah predelovalnih dejavnosti, dodatno sobile izdelane tudi projekcije obsega proizvodnje za enako podrobno členitev gospodarstva.Za obdobje 2013-2030, ko se razvojna scenarija razlikujeta, so bile za oba izdelane projekcijeprebivalstva, aktivnosti in gospodinjstev. Ocenjena je bila gospodarska rast, struktura dodanevrednosti in fizični obseg proizvodnje.23

skupinskih gospodinjstvih in to delimo s projicirano povprečno velikostjo gospodinjstev vposameznem letu projekcije (glej tabelo).Tabela 7: Prebivalstvo in gospodinjstva2000 2005 2006 2007 2013 2020 2030 2020 2030napoved napoved Sc.(++) Sc.(++) Sc.(+) Sc.(+)PREDPOSTAVKE PROJEKCIJE PREBIVALSTVAPričakovano tr. življenja:- moški 71,9 74,1 73,0 73,2 74,6 76,5 78,9 76,5 78,9- ženske 79,1 81,3 80,5 80,7 81,7 83,2 84,6 83,2 84,6Celotni koeficient rodnosti 1,26 1,26 1,19 1,20 1,34 1,5 1,6 1,5 1,6Selitveni prirast 2615 6436 6116 6125 3542 8188 8304 3023 2974Delež tujcev 11,1 11,8 12,1 12,4 13,6 16,0 19,3 14,5 15,8PREBIVALSTVO30.6. (v tisoč) 1.990,3 2.001,1 2.008,5 2.007,4 2.018,8 2.049,2 2.076,6 2.014,7 1.979,90-14 let 316,9 284,9 281,5 276,5 271,2 283,4 281,3 276,1 259,615-24 let 291,1 264,9 259,3 250,7 210,3 194,1 202,4 187,7 188,725-54 let 892,0 916,0 917,9 919,6 898,5 857,5 789,6 839,5 738,855-64 let 212,0 225,9 233,6 240,5 291,5 296,1 290,7 294,9 285,165 let in več 278,2 309,5 316,3 320,1 347,2 418,1 512,6 416,5 507,7V %: 0-14 let 15,9 14,2 14,0 13,8 13,4 13,8 13,5 13,7 13,115-64 let 70,1 70,3 70,2 70,3 69,4 65,8 61,8 65,6 61,265 let in več 14,0 15,5 15,7 15,9 17,2 20,4 24,7 20,7 25,6Indeks rasti (leto 2006 = 100)Prebivalstvo skupaj 99,1 99,6 100,0 99,9 100,5 102,0 103,4 100,3 98,60-14 let 112,6 101,2 100,0 98,2 96,4 100,7 99,9 98,1 92,215-64 let 112,3 102,2 100,0 96,7 81,1 74,9 78,1 72,4 72,865 let in več 88,0 97,9 100,0 101,2 109,8 132,2 162,0 131,6 160,5GOSPODINJSTVA 30.6 (v tisoč)- zasebna 686,5 709,4 716,0 719,7 749,3 792,4 854,6 779,0 814,4- skupinska 0,169 0,187 0,190 0,194 0,215 0,240 0,275 0,240 0,275Povpr. velikost zasebnihgospodinjstev 2,9 2,8 2,8 2,8 2,7 2,6 2,4 2,6 2,4Povpr. velikost skupinskihgospodinjstev82,4 82,9 83,2 82,6 80,7 87,2 93,1 86,8 92,2Št. preb. v zasebnih gosp.(1.000)1.976,4 1.985,6 1.992,7 1.991,4 2.001,5 2.028,3 2.051,0 1.993,9 1.954,5Št. preb. v skupinskihgosp. (1.000)13,9 15,5 15,8 16,0 17,4 20,9 25,6 20,8 25,4Vir podatkov: SURS, EUROSTAT, napovedi in preračuni: UMAR.Pri projekciji delovno aktivnega prebivalstva (zaposlenosti) po metodologiji nacionalnihračunov smo izhajali iz projeciranih stopenj rasti dodane vrednosti po posameznih področjihdejavnosti po obeh scenarijih in predpostavljene rasti produktivnosti v posameznempodročju dejavnosti. Te izhajajo iz večletnih povprečij preteklih stopenj rasti produktivnosti vposameznih področjih dejavnosti. Do leta 2013 so povzete po pomladanski napovedi UMAR2007, nato pa so po Scenariju (++) nekoliko povečane (predpostavljen je večji učinektehnološkega razvoja), po Scenariju (+) pa znižane.24

Tabela 8: Aktivnost in zaposlenost2000 2005 2006 2007 2013 2020 2030 2020 2030napoved napoved Sc.(++) Sc.(++) Sc.(+) Sc.(+)KAZALCI TRGA DELA (v %)Stopnja aktivnosti(15-64 let) 67,8 70,8 70,9 71,2 72,3 74,0 75,8 74,2 72,215-24 let 38,5 40,6 41,3 40,9 38,0 36,4 35,5 34,5 32,525-54 let 88,0 89,0 88,7 89,2 90,9 89,6 90,6 91,3 87,755-64 let 22,9 32,2 33,7 34,5 40,0 53,6 63,8 50,7 58,465 let in več 8,4 6,6 6,9 6,8 7,2 9,8 11,8 6,4 6,0Stopnja zaposlenosti(15-64 let) 62,9 66,0 66,6 67,1 69,4 71,6 73,7 68,2 63,3Stopnja anketnebrezposelnosti 7,0 6,6 6,0 5,7 3,9 3,1 2,7 7,9 12,0AKTIVNO PREBIVALSTVO (v tisoč)Aktivnipo anketi o del.sili 969,0 1.016,0 1.022,2 1.027,0 1.038,0 1.038,6 1.033,0 1.007,7 906,6Del. aktivnipo anketi o del.sili 901,0 949,0 961,0 968,0 997,0 1.006,3 1.005,1 927,9 797,7- v % od del. aktivnihpo nac. rač. 100,7 103,6 103,7 103,5 101,8 100,9 100,3 100,9 100,3Brezposelnipo merilih ILO 68,0 67,0 61,0 59,0 41,0 32,3 27,9 79,8 108,9Delovno aktivni ponac. računih (1.000) 894,8 916,2 926,9 935,1 979,4 997,8 1.002,2 920,0 795,4Agrarni sektor 106,5 92,2 89,5 88,0 80,4 65,6 47,3 68,6 54,6Industrija 273,7 255,8 251,5 250,1 223,1 180,1 128,7 163,1 104,7Gradbeništvo 66,8 68,5 73,6 75,6 87,9 91,1 91,8 86,8 76,8Trgovina, gostinstvo,promet 192,4 194,9 198,7 200,1 213,0 230,6 243,2 199,9 171,1Druge storitve 255,4 304,7 313,7 321,2 375,0 430,4 491,1 401,7 388,1Struktura (v %) 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Agrarni sektor 11,9 10,1 9,7 9,4 8,2 6,6 4,7 7,5 6,9Industrija 30,6 27,9 27,1 26,8 22,8 18,1 12,8 17,7 13,2Gradbeništvo 7,5 7,5 7,9 8,1 9,0 9,1 9,2 9,4 9,7Trgovina, gostinstvo,promet 21,5 21,3 21,4 21,4 21,7 23,1 24,3 21,7 21,5Druge storitve 28,5 33,3 33,8 34,4 38,3 43,1 49,0 43,7 48,8Vir podatkov: SURS, napovedi in preračuni: UMAR.Projekcija zaposlenosti po Scenariju (++) ne zahteva bistveno povečane rasti zaposlenostipo letu 2014. Ob pogoju zadostnega selitvenega prirasta (tj. okrog 4 na 1000 prebivalcev) birast zaposlenosti lahko oscilirala okrog 0 % vse do leta 2030. Stopnja brezposelnosti bi selahko ob tem znižala pod 3 % (kar bi bila v glavnem torej le posledica frakcijskebrezposelnosti), stopnje aktivnosti in delovne aktivnosti pa bi se še naprej povečevale.Po projekciji zaposlenosti po Scenariju (+), ki predvideva bistveno nižjo gospodarsko rast kotScenarij (++), pa bi se moralo število zaposlenih zniževati po stopnjah, ki bi bile v povprečjuvečje od 1 %. Tako visoke stopnje zniževanja zaposlenosti pa bi imele za posledico tudizniževanje stopenj zaposlenosti in aktivnosti in povečevanje stopenj brezposelnosti terneaktivnega prebivalstva.25

3.5.2. Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda do leta 2013Hitrejše prilagajanje sodobnim tehnološko-organizacijskim izivom ter uvajanje inovativnostiin podjetniške miselnosti na vseh ravneh poslovnega procesa bo omogočilo dvigkonkurenčnosti gospodarstva in doseganje razmeroma visokih stopenj rasti izvoza blaga instoritev skozi celo scenarijsko obdobje (v povprečju 8,6 % letno). V blagovnem izvozu se bonajhitreje povečeval izvoz visoko in srednje visoko tehnoloških panog. Delež teh panog vizvozu blaga se bo okrepil s 56,6 % leta 2005 na približno dve tretjini izvoza v tekočih cenahleta 2013 ter se tako približal ravnem razvitih evropskih držav. Rast izvoza panog s srednjenizko tehnologijo bo na ravni ali malo pod skupno rastjo izvoza, predvsem pa se bo močnoupočasnila rast izvoza panog z nizko tehnologijo.S spremembami gospodarske strukture v smeri krepitve storitvenega sektorja se bo vskupnem izvozu blaga in storitev povečal delež izvoza storitev, in sicer predvsem kotposledica povečanega obsega izvoza komunikacijskih, zavarovalniških, finančnih inračunalniških ter ostalih poslovnih storitev. S tem bo Slovenija zmanjšala zaostanek za EUna področju izvoza storitev, temelječih na znanju 13 , oziroma bo njihov delež v izvozu storitevpribližala ravni pomembnih izvoznic storitev v EU (Nemčija, Francija in Italija), ki se gibljemed 40 in 55 %. Hitra rast izvoza storitev pa bo povezana tudi s povečanim obsegom izvozatransportnih storitev, vezano na rast obsega blagovne menjave, in turističnih storitev, ki naj bise pospešeno razvijale s predvidenimi ukrepi SRS na področju turizma in ob sofinanciranjuiz evropskih strukturnih skladov.Z večjo vpetostjo slovenskega gospodarstva v mednarodne blagovne, storitvene in finančnetokove bo v obdobju do leta 2013 razmeroma hitro naraščal tudi uvoz blaga in storitev, takoda se bo postopno povečevala tudi stopnja odprtosti gospodarstva, ki bo do leta 2013 žepresegla 140 %.V obdobju do leta 2013 se bo krepilo tudi domače povpraševanje, tako zasebno kotinvesticijsko, kjer bo prišlo do strukturnih premikov.Tabela 9: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda 2001-2006 in 2007-2013(povprečne realne stopnje rasti v %)2001-2006 2007-2013napovedBRUTO DOMAČI PROIZVOD 3,7 4,4Izvoz proizvodov in storitev 8,1 8,6Uvoz proizvodov in storitev 7,5 7,9Domača potrošnja 3,4 3,7Končna potrošnja 2,8 3,2Zasebna potrošnja 2,7 3,5Državna potrošnja 3,0 2,6Investicije v osnovna sredstva 4,8 5,3Vir podatkov: SURS, napoved UMAR.Ob predvideni hitrejši rasti zaposlovanja in plač se bo nekoliko okrepila rast zasebnepotrošnje. Ocenjena rast razpoložljivega dohodka je, ob upoštevanju učinkov znižanih13T.i. ostale storitve, kamor sodijo storitve temelječe na znanju, so v skupnem izvozu storitevSlovenije leta 2005 predstavljale 24 %.26

davčnih stopenj in višje rasti plač, za letos višja kot lani, vendar pa ocenjujemo, da se bovečji del povečanja razpoložljivega dohodka namenil za varčevanje. Razlog za to je višjanagnjenost k varčevanju pri osebah v višjih dohodkovnih razredih, katerih dohodki se zznižanjem davčnih stopenj bolj zvišujejo, ter omejevalni učinek naraščajočih obrestnih merna zadolževanje prebivalstva. Hkrati pri tem pričakujemo, da se bo prebivalstvo letos gledena še naprej povečano stanovanjsko gradnjo in nakupe stanovanj pred pričakovanimzaključkom prehodnega obdobja znižane stopnje DDV za nova stanovanja, zadolževalo boljdolgoročno, z najemanjem stanovanjskih posojil, medtem ko ne pričakujemo hitrejše rastipotrošniških posojil. Zasebna potrošnja se bo v letu 2008 povečevala približno skladno zrastjo razpoložljivega dohodka, v strukturi potrošnje pa je predvidena nadaljnja krepitevnakupov trajnih in netrajnih dobrin za opremljanje stanovanj po njihovi povečani gradnji vletih 2006-2007.Rast državne potrošnje se bo, upoštevaje realizacijo v lanskem letu ter proračunske ocenejavnofinančnih blagajn, v letošnjem letu upočasnila na 3,1 %. Njeno nadaljnje zaostajanjeza rastjo BDP (za 1,6 odstotne točke) bo še znižalo njen delež v BDP, in sicer na 19,1 % vletu 2007 (tekoče cene). Predvidevamo, da se bo v letu 2007 število zaposlenih v sektorjudržava skupaj povečalo za 1,9 %, ob približno enakih trendih po dejavnostih kot v letu 2006z nekoliko večjo rastjo števila zaposlenih v javni upravi in obrambi, kjer se bo v okvirukadrovskih načrtov poleg povečanja števila zaposlenih v vojski in policiji povečalo tudištevilo zaposlenih za potrebe priprav na slovensko predsedovanje EU v prvi polovici leta2008 ter v pravosodnih organih, zaradi odprave sodnih zaostankov. Za leto 2008 jenapovedana 2,9-odstotna realna rast državne potrošnje, ki bo v tem letu za 1,5 odstotnetočke zaostajala za gospodarsko rastjo, njen delež v BDP pa se bo zmanjšal na 18,9%(tekoče cene). V letu 2008 se še predvideva zmerna rast števila zaposlenih v sektorjudržava (1,6 %), zlasti v javni upravi in obrambi, zaradi potreb predsedovanja EU, potrebprofesionalizacije slovenske vojske in programov odpravljanja sodnih zaostankov, hitrejšarast števila zaposlenih pa je predvidena tudi v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva(2,9%). V letu 2009 se bo rast državne potrošnje nadalje zmanjševala. Ob nekolikoupočasnjeni rasti števila zaposlenih v sektorju država po stopnji 1,5 % napovedujemo 2,3-odstotno realno rast državne potrošnje. Delež državne potrošnje v BDP bi se po napovedizmanjšal v letu 2009 še za 0,1 odstotno točko in bi dosegel 18,8% BDP (tekoče cene).Rast investicijske potrošnje bo tudi letos, kljub predvideni upočasnitvi, še naprej precejprehitevala rast ostalih komponent domačega povpraševanja. Ugodna mednarodnakonjunktura in poslovne tendence v predelovalni industriji bodo vplivali na nadaljnjo rastinvesticij v opremo in stroje, vendar bo ta nižja kot lani, ko je bila še dodatno spodbujena zizdatki pred ukinitvijo splošne investicijske olajšave s 1.1.2007. Obenem se bo letos znatnoumirila rast investicij v avtocestno gradnjo, vendar pa višina teh investicij kljub temu ostajana zelo visoki ravni. Na rast investicij zasebnega sektorja bo pozitivno vplivalarazbremenitev podjetij za plačila davka na izplačane plače in postopno zniževanje stopnjedavka na dohodek pravnih oseb. Lažjo realizacijo investicijskih projektov bodo omogočalatudi večja sredstva iz strukturnih skladov EU. Skladno z načrti hitrejšega zaključka izgradnjeavtocestnega križa lahko v letu 2008 pričakujemo ponovno povečanje sredstev zaavtocestne investicije. Pomemben dejavnik gospodarske rasti bodo še naprej investicije vinfrastrukturne projekte, poleg intenzivne gradnje avtocest, ki se bo predvidoma zaključila vletu 2008, še zlasti investicije v modernizacijo železniškega omrežja. Skladno s sprejetoResolucijo o nacionalnih razvojnih projektih naj bi se omenjeni projekt pričel v letu 2008 inizvajal skozi dvanajstletno obdobje ( 2008-2020) .Po oceni nacionalnega stanovanjskega programa (Ur. list RS 43/2000) bi morali, v časuizvajanja programa (2000-2009), za pokrivanje tekočih potreb in za zapolnitev primanjkljajaiz preteklih let, z izgradnjo in prenovo, zagotoviti najmanj 10.000 stanovanj letno. Takratneocene temeljijo na izračunu stanovanjskih potreb na podlagi demografskih podatkov,27

projekcij in analiz, izračunu števila stanovanj za nadomestitev in prenovo in primerjavi sstanovanjsko gradnjo v nekaterih evropskih državah. Glede na predvideno gibanje številaprebivalcev oziroma gospodinjstev in neskladja, ki izvirajo iz preteklosti (nefunkcionalnost,zastarelost, premajhna velikost stanovanj) v obdobju 2007-2013 predvidevamo nadaljnjepovečanje obsega stanovanjske gradnje, povprečno letno število dokočanih stanovanj naj bise tako približalo načrtovani v nacionalnem stanovanjskem programu, ocenjeno skupnoštevilo stanovanj bi bilo leta 2013 za okoli 105.000 višje kot v letu 2002.Tabela 10: Skupno število stanovanj 2002-20132002 2004 2010projekcije2013projekcijeStanovanja skupaj 777. 772 797.981 850.613 882.832Povprečno število oseb vstanovanju 2,6 2,4 2,4 2,3Vir podatkov: SURS, projekcije UMAR.3.5.3. Projekcije gospodarske rasti in strukture dodane vrednosti do leta 2013Za leto 2007 je predvideno nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj v stabilnemmakroekonomskem okolju in 4,7-odstotna gospodarska rast. Nadpovprečno visokagospodarska rast bo temeljila predvsem na izvoznem povpraševanju, naložbena dejavnostse bo po lanskem izjemnem letu nekoliko umirila, rast zaposlenosti in plač pa bo omogočilanekoliko hitrejšo rast zasebne potrošnje. Poleg nadaljnje visoke rasti tujega povpraševanjabodo na gospodarsko rast vplivali tudi učinki sprememb davčne zakonodaje, ki je stopila vveljavo s 1.1.2007.Za leto 2007 je napovedana nekoliko nižja, a še vedno razmeroma visoka, 4,7-odstotna,realna rast dodane vrednosti. Po izjemnem povečanju v letu 2006 se bo najbolj upočasnilarast v osnovnih dejavnostih. Nekoliko manjše povečanje dodane vrednosti pričakujemo vobeh največjih področjih osnovnih dejavnosti, ki sta tudi največ prispevala k lanskimugodnim rezultatom celotne skupine, to je v predelovalni industriji in gradbeništvu.Upočasnitev rasti dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti bo zmerna in je povezana znapovedjo nekoliko nižje gospodarske aktivnosti v najpomembnejših trgovinskih partnericah.V strukturi rasti se bodo še naprej hitreje krepile tehnološko zahtevnejše dejavnosti.Pomemben enkraten dejavnik, ki bo v letošnjem letu dodatno ugodno vplival na njihovo rast,je predvideno povečanje proizvodnje v avtomobilski industriji, ki bi po izdelani oceni lahko kskupni rasti dodane vrednosti predelovalne industrije prispevalo okoli 0,3 odstotne točke.Aktivnost v gradbeništvu bo tudi letos spodbujala gradnja avtocest ter, kot izhaja iz podatkovo številu izdanih gradbenih dovoljenj, tudi gradnja nestanovanjskih in stanovanjskih stavb.Rast dodane vrednosti bo po lanskem zelo visokem rezultatu letos sicer nižja, vendar ševedno močno nad povprečjem obdobja 2000–2005. V rudarstvu ter oskrbi z elektriko, plinomin vodo se bo dodana vrednost realno približno ohranila na ravni predhodnega leta, vkmetijstvu z ribištvom pa bi po dveletnem zmanjšanju lahko prišlo do rahlega povečanjadodane vrednosti.28

Tabela 11: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod, 2007-2013realne stopnje rasti v %2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Povpr. rast2007-2013A Kmetijstvo, gozdarstvo, lov 1,0 1,0 1,5 2,0 2,0 2,0 2,0 1,6B Ribištvo 0,0 1,0 1,0 1,5 2,0 2,0 2,0 1,3C Rudarstvo 0,0 -0,5 -0,5 -3,0 -2,0 -0,5 -0,5 -1,0D Predelovalne dejavnosti 5,8 4,8 4,5 4,8 4,8 4,6 4,6 4,8E Oskrba z elektr.energijo,plinom,vodo 0,5 1,5 0,5 0,5 1,5 5,0 4,0 1,9F Gradbeništvo 6,1 7,2 3,5 4,4 4,4 4,4 4,4 4,9G Trgovina in popravila motornih vozil 4,3 3,8 3,3 3,3 3,3 3,0 3,0 3,4H Gostinstvo 5,0 5,3 5,0 4,5 4,5 4,5 4,3 4,7I Promet, skladiščenje in zveze 6,0 5,5 6,5 6,5 5,8 5,3 5,3 5,8Poštne in telekomunikacijske storitve 9,7 8,7 10,7 10,7 9,3 8,2 8,2 9,4J Finančno posredništvo 8,5 7,5 7,0 8,0 7,5 7,5 7,0 7,6K Nepremičnine, najem in poslovne storitve 4,3 4,3 4,5 4,5 4,5 4,5 4,3 4,4Poslovne storitve brez nepremičnin 6,3 6,4 6,6 6,5 6,4 6,3 5,9 6,4L Javna uprava, obramba, soc. zavarovanje 2,8 2,8 2,0 2,0 2,0 2,0 2,0 2,2M Izobraževanje 2,4 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5N Zdravstvo in socialno varstvo 2,8 3,0 3,5 4,0 4,5 4,5 4,5 3,8O Druge skupne in osebne storitve 5,0 5,5 5,5 5,5 5,0 5,0 5,0 5,2P Zasebna gospodinjstva z zaposl.osebjem 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0DODANA VREDNOST v osnovnih cenah 4,7 4,5 4,2 4,4 4,3 4,3 4,2 4,4D Predelovalne dejavnosti 5,8 4,8 4,5 4,8 4,8 4,6 4,6 4,8Nizka tehnologija 0,2 0,7 0,1 1,1 1,1 0,9 1,0 0,7Srednje nizka tehnologija 7,5 5,4 5,0 4,9 4,7 4,5 4,5 5,2a) Visoka in srednje visoka tehnologija 8,5 7,1 6,8 6,8 6,8 6,5 6,4 7,0Storitvene dejavnosti (G do P) 4,5 4,3 4,4 4,5 4,4 4,3 4,2 4,4b) na znanju temelječe tržne storitve(J + del I + del K) 7,6 7,1 7,5 7,8 7,3 7,1 6,7 7,3c) na znanju temelječe storitve(b + M + N) 5,6 5,5 5,8 6,1 6,0 5,8 5,6 5,8NA ZNANJU TEMELJEČA PROIZVODNJA(a +c) 6,5 6,0 6,1 6,3 6,2 6,0 5,9 6,1BRUTO DOMAČI PROIZVOD 4,7 4,4 4,1 4,3 4,3 4,3 4,2 4,4Vir podatkov: UMAR - Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007.Rahlo nižja bo v letu 2007 rast dodane vrednosti tudi v tržnih storitvah (5,2 %). Nekoliko sebo upočasnila v vseh dejavnostih, razen v poslovnih storitvah, vendar bo povsod ostala nadpovprečjem zadnjih šestih let. Najvišjo rast dodane vrednosti pričakujemo v finančnemposredništvu, kjer se bo nadaljevala integracija z evropskim finančnim sistemom. Meddejavniki, ki bodo zlasti v letu 2007 pospeševali rast dodane vrednosti, je rast stanovanjskihkreditov, ki naj bi se, glede na visoko rast števila gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbev preteklih letih, še okrepila. Na rast finančnega posredovanja bodo ugodno vplivale tudispremembe dohodninske zakonodaje, saj naj bi se del povečanja dohodkov iz tega naslovaprelil v varčevanje. Še naprej predvidevamo tudi krepitev nebančnih finančnih storitev(predvsem življenjska zavarovanja, dejavnost vzajemnih skladov, povečanje ponudbeizvedenih finačnih instrumentov). V razmeroma visoki rasti dejavnosti prometa, skladiščenjain zvez je predvideno nadaljevanje ugodnih gibanj v cestnem blagovnem prometu, poštni intelekomunikacijskih dejavnosti, rast pristaniškega prometa ter špedicije z logistiko. V trgovski29

dejavnosti se bo letos ob povečanem trošenju, ki ga pričakujemo zaradi spremembedohodninske zakonodaje, okrepila predvsem trgovina na drobno, v trgovini na debelo intrgovini z motornimi vozili pa bo rast nekoliko počasnejša kot lani. Tudi v gostinstvu se boohranila razmeroma visoka rast dodane vrednosti, kar utemeljujemo z visokimi vlaganji vpovečanje obsega in kakovosti turistične infrastrukture v preteklih letih. V poslovnih storitvahpričakujemo nadaljevanje visokih rasti na znanju temelječih storitev, ob visoki gradbeniaktivnosti pa tudi storitev, povezanih z nepremičninsko dejavnostjo, prostorskimnačrtovanjem, projektiranjem in tehničnim svetovanjem.V javnih storitvah se bo po lanski upočasnitvi realna rast dodane vrednosti ponovno nekolikookrepila. Napoved znaša 3,1 %, višjo rast kot lani naj bi dosegli v vseh dejavnostih. V javniupravi bo na krepitev rasti dodane vrednosti vplivalo povečano zaposlovanje za potrebeslovenskega predsedovanja Evropski uniji, ki se bo odrazilo tudi v višji rasti plač. Vizobraževanju pričakujemo, da se bo ob nadaljnji umirjeni rasti osnovnega in srednjegašolstva, še naprej krepila dejavnost terciarnega izobraževanja, hitreje pa naj bi se začeloširiti tudi področje izobraževanja odraslih, kar že nakazujejo povečana vlaganja in rastštevila udeležencev v letu 2006. V zdravstvu in socialnem skrbstvu predvidevamo vletošnjem letu predvsem hitrejšo krepitev socialnega skrbstva, kjer se pričakuje nadaljnjaširitev kapacitet institucionalnega varstva, podeljevanje koncesij na področju izvajanjastoritev za starejše, širitev pomoči na domu, dnevnih centrov in oskrbovanih stanovanj.Nekoliko naj bi se s hitrejšim podeljevanjem koncesij v zdravstvenem varstvu pospešila tudirast dejavnosti zdravstva. V drugih skupnih in osebnih storitvah se bo še naprej hitropovečeval pretežno tržno usmerjen del dejavnosti.V letih 2008 in 2009 se bo ob nadaljnjem zmanjšanju rasti v osnovnih dejavnostih in tržnihstoritvah realna rast dodane vrednosti še nekoliko upočasnila, vendar še vedno presegala4 %. V letu 2008 bo dosegla 4,5 %, v letu 2009 pa 4,2 %. Na spremembe v osnovnihdejavnostih bodo v glavnem vplivala gibanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Vpredelovalni industriji se bo ob napovedanih nižjih stopnjah rasti blagovnega izvoza vprihodnjih dveh letih rast dodane vrednosti še nekoliko upočasnila. Pri tem se bo v strukturirasti še naprej povečeval prispevek najhitreje rastočih, večinoma tehnološko zahtevnejšihdejavnosti. Na konkurenčnost teh dejavnosti naj bi še posebej ugodno vplivala tudipričakovana večja vlaganja v raziskave in razvoj, spodbujena zlasti z davčno olajšavo, ki jebila uvedena v letu 2006. V gradbeništvu se bo predvsem zaradi dodatnega povečanjaobsega gradnje avtocest v letu 2008 rast dodane vrednosti še pospešila, v letu 2009 pa obzmanjšanju gradbenih del v zvezi z gradnjo avtocest in postopnim povečevanjem gradnjedrugih infrastrukturnih projektov (predvsem železnice) prepolovila.Tudi v tržnih storitvah se bo v prihodnjem letu rast nekoliko znižala (na 4,8 %), v letu 2009pa naj bi se približno ohranila na ravni predhodnega leta (4,9 %). Predvsem v tradicionalnihtržnih storitvah predvidevamo, da bo visokim stopnjam rasti v letih 2006 in 2007 sledilopostopno približevanje dolgoletnim povprečjem. Izjema je dejavnost gostinstva, na katero bozlasti v letu 2008 ugodno vplival pričakovan povečan obisk tujcev, povezan s slovenskimpredsedovanjem Evropski uniji. Še naprej pa naj bi se nadaljevala hitra rast na znanjutemelječih storitev, zlasti poslovnih in finančnih, kjer Slovenija še precej zaostaja po obseguin učinkovitosti teh storitev za bolj razvitimi državami. Prav tako se pričakuje nadaljnja hitrarast telekomunikacijske dejavnosti, na kar bo vplivalo povečevanje dostopnosti, kvalitete inraznovrstnosti informacijsko-komunikacijskih storitev, ki bo tako rezultat vse večjekonkurence med ponudniki kot tudi aktivne vladne politike na tem področju (npr. projekti e-uprava, e-zdravje, e-pravosodje, nacionalna širokopasovna mreža).Rast dodane vrednosti javnih storitev se bo v letih 2008 in 2009 približno ohranila na ravniletošnjega leta. V letu 2008 bo 3,2-odstotna v letu 2009 pa 3,1-odstotna. V javni upravi se bov letu 2008 zaradi vpliva predsedovanja Evropski uniji še ohranila na visoki ravni iz30

predhodnega leta, v letu 2009 pa pričakujemo umiritev. Rast dodane vrednosti v dejavnostiizobraževanja bo v naslednjih dveh letih le za odtenek višja kot letos, v njeni strukturi papričakujemo nadaljnjo krepitev pomena terciarnega izobraževanja in izobraževanja odraslih.V zdravstvu in socialnem skrbstvu se bo rast dodane vrednosti še pospešila, na kar bo vzdravstvu vplivalo vse večje povpraševanje po storitvah, še hitrejše uvajanje novih načinovzdravljenja ter zasebnega dela, v socialnem skrbstvu pa nadaljnje izboljšanje dostopnostistoritev socialnega varstva. Živahna rast dejavnosti drugih skupnih in osebnih storitev bo šenaprej temeljila na pretežno tržno usmerjenih storitvah, na njihovo rast bo v prihodnjih dvehletih že vplival tudi začetek uresničevanja projektov s področja razvedrilnih in in športnokulturnih dejavnosti predvidenih v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje2007–2013.Razvojni scenarij tudi po letu 2009 predvideva nadaljnjo visoko rast telekomunikacijskih inpoštnih storitev. Zaradi precej velikega razvojnega zaostanka pričakujemo, da bo tudi rastfinančnega sektorja v celotnem obdobju do leta 2013 relativno visoka. Poglabljanjefinančnega sistema bosta omogočili liberalizacija in odprtost tuji konkurenci, ki bosta tudipripomogli k doseganju večje učinkovitosti finančnega sektorja. Nadaljevanje aktivnosti napodročju privatizacije bank in zavarovalnic, povezovanje posameznih segmentov finančnegatrga, spodbujanje finančne integracije in razvoj novih finančnih storitev ter instrumentov(hipotekarno bančništvo, instrumenti za skupna vlaganja države in zasebnega sektorja vobliki koncesijske izgradnje infrastrukture), bodo postopoma omogočili zapiranje vrzeli vkazalnikih razvitosti finančnega sektorja. S tem se bodo povečale tudi možnosti zaspodbujanje podjetništva in naložbene aktivnosti zasebnega sektorja. Predvidenapospešena rast zavarovalništva v scenarijskem obdobju bo predvsem posledica hitre rastidodatnega pokojninskega zavarovanja in življenjskih zavarovanj, še posebej tistih, ki zbranasredstva nalagajo na trg kapitala. Za razvoj slednjega pa bosta imela ključni pomenspodbujanje razvoja primarnega trga kapitala in večja integriranost slovenskega trga kapitalav evropski trg kapitala. Scenarij predvideva še nadaljnjo pospešitev rasti poslovnih storitev,katerih dodana vrednost se bo, ob 6,4 % povprečni realni rasti, po deležu v BDP v letu 2013približala 10 % (tekoče cene). S povečano aktivnostjo podjetij in pospešeno rastjo izvozablaga in storitev se bo izrazito povečal predvsem obseg drugih poslovnih dejavnosti (pravne,računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje, raziskovanje trga injavnega mnenja, podjetniško svetovanje). Visoka rast dodane vrednosti poslovnih storitev botemeljila tudi na krepitvi računalniških storitev in obdelave podatkov ter oddelka raziskave inrazvoj, skladno s povečanimi vlaganji za ta namen, oblikovanjem spodbud za podjetja insofinanciranjem ter povečevanjem deleža sredstev za raziskave in razvoj v državnemproračunu. Ob sprostitvi zemljišč za gradnjo in povečani aktivnosti na nepremičninskem trguse bo povečala tudi dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja in tehničnegasvetovanja, s povečevanjem konkurence pa se bo krepila tudi dejavnost oglaševanja, ki jeprav tako del poslovnih storitev. Rast osnovnih dejavnosti bo v obdobju 2010-2013 relativnopočasnejša, njihov delež v BDP pa bi se postopno zniževal (kmetijstvo, ribištvo, rudarstvo 14 ,energetika). Delež gostinstva, se bo okrepil skladno z velikim naložbenim ciklusom napodročju turizma, saj so v celotnem obdobju predvidena nova vlaganja, povezana tudi ssofinanciranjem iz evropskih strukturnih skladov. Njihova realizacija bo pomenila izboljšanjekakovosti turistične ponudbe v Sloveniji, s čimer bi se povečala zasedenost kapacitet inpotrošnja gostov. S postopnim povečanjem razvojnih izdatkov, zlasti podjetniških vlaganj vraziskave in razvoj ter močnejšo povezanostjo raziskovalnega sektorja in podjetij, se bonadalje krepila rast v tehnološko zahtevnejših dejavnostih tako, da bo tudi v slovenskipredelovalni industriji do leta 2013 prišlo do intenzivnejšega prestrukturiranja v smeripovečanja deleža visoko in srednje visoko tehnoloških dejavnosti znotraj predelovalnihdejavnosti (na 47,2% v letu 2013 - tekoče cene). Podoben razvojni preboj so v obdobju14Večje znižanje rudarstva je predvideno v letu 2010, ker bo konec leta 2009 prenehalaproizvodnja v premogovniku Trbovlje Hrastnik.31

1995–2004 izpeljale Finska, Madžarska in Češka (glej tabelo 24 v prilogi): slednji dve spomočjo velikih neposrednih tujih investicij in vlaganj v človeški kapital, prva pa zangažiranjem človeškega kapitala in velikimi ter učinkovitimi vlaganji v raziskave in razvoj.Tabela 12: Povprečna realna rast dodane vrednosti 2001-2006 in 2007-2013, v %Panoga2001-2006 2007-2013napovedD Predelovalne dejavnosti 4,6 4,8VISOKA IN SREDNJA TEHNOLOGIJA 7,9 7,0DG Pro. kemikalij, kemičnih izd.,umetnih vl. 8,8 6,2DK Pro. strojev in naprav 7,1 7,0DL Pro. električne, optične opreme 8,5 8,2DM Pro. vozil in plovil 6,0 5,9SREDNJE NIZKA TEHNOLOGIJA 5,9 5,2DH Pro.izd. iz gume in plastičnih mas 6,0 5,3DI Pro. dr. nekovinskih mineralnih izd. 2,6 2,2DJ Pro. Kovin in kovinskih izdelkov 6,8 5,9NIZKA TEHNOLOGIJA -0,1 0,7DA Pro.hrane, pijač, tobačnih izd. -2,6 -0,9DB Pro. Tekstilij tekstilnih, usnjenih izd. -2,0 -1,3DC Pro. usnja, usnjenih izd. -3,5 -0,7DD Obdelava in predelava lesa 3,0 2,6DE Pro.vlaknin, papirja, založništvo,tiskarstvo 3,1 2,8DN Pro.pohištva,dr.pred.dej., reciklaža 1,3 0,9Vir podatkov: SURS, napoved UMAR.Scenarij predvideva postopno krepitev rasti izdatkov za raziskave in razvoj ter večja vlaganjav človeški kapital, kar bo omogočilo prestrukturiranje predelovalnih dejavnosti in krepitev naznanju temelječih storitvenih dejavnosti. Pričakovana večja vlaganja v raziskave in razvoj,spodbujena z že uvedeno davčno olajšavo ter s pričakovanimi spremembami vorganiziranosti raziskovalnega in izobraževalnega sektorja bodo omogočila nadaljnjokrepitev rasti dodane vrednosti v okviru na znanju temelječih tržnih storitev ter tehnološkozahtevnejšega dela predelovalnih dejavnosti. Obseg na znanju temelječih storitev ter visokoin srednje visoko tehnološko zahtevne proizvodnje se bo povečeval znatno hitreje odobsega ostalih storitev (glej tabelo 13). Realizacija scenarija bo pomenila nadalnjeprestrukturiranje gospodarstva v smeri krepitve na znanju temelječe proizvodnje. Delež naznanju temelječe proizvodnje, v strukturi dodane vrednosti bo porastel od 37,4 % v letu2005 na 42,7 % v letu 2013 (tekoče cene).32

Tabela 13: Na znanju temelječa proizvodnja* - povprečna realna rast dodane vrednosti, v %2001–2006 2007–2013napovedNA ZNANJU TEMELJEČA PROIZVODNJA (1+2) 6,1 6,21. NA ZNANJU TEMELJEČE STORITVE (1a+M+N) 5,3 5,81a. NA ZNANJU TEMELJEČE TRŽNE STORITVE(J+ del I +del K) 7,0 7,3J. Finančno posredništvo 8,2 7,6del I. Poštne in telekomunikacijske storitve 8,0 9,4del K. Poslovne storitve (brez dejavnostiposlovanja z nepremičninami) 5,8 6,4M. Izobraževanje 2,5 2,5N. Zdravstvo in socialno varstvo 3,0 3,82. VISOKA IN SREDNJE VISOKA TEHNOLOGIJA (del D) 7,9 7,0storitve skupaj 4,2 4,4BRUTO DOMAČI PROIZVOD 3,7 4,4Vir podatkov: SURS; napoved UMAR- Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007.Opomba: *Metodologija merjenja na znanju temelječe proizvodnje izhaja iz klasifikacije predelovalnih dejavnostiglede na tehnološko intenzivnost in definicije na znanju temelječih storitev (OECD Science, Technology andIndustry Scoreboard 2003) 15 .15Klasifikacija predelovalnih dejavnosti glede na tehnološko intenzivnost (visoka, srednjevisoka, srednje nizka, nizka tehnologija) izhaja iz rangiranja posameznih predelovalnih dejavnosti(oddelkov po NACE Rev.1) glede na povprečno skupno intenzivnost izdatkov za RR v predelovalnihdejavnostih v 12 državah OECD v obdobju 1991–1999 (vključeni so podatki za: ZDA, Kanada,Japonska, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo).Metodologija uporablja dva indikatorja tehnološke intenzivnosti: izdatki za RR glede na dodanovrednost, izdatki za RR glede na vrednost proizvodnje. Dejavnosti, ki se razvrščajo v višje kategorijeimajo višjo povprečno vrednost obeh indikatorjev kot dejavnosti razvrščene v nižje kategorije. Visokein srednje visoke tehnološke panoge po navedeni klasifikaciji vključujejo naslednje oddelke SKD: 24Pro. kemikalij, kemičnih izd.,umetnih vl., 29 Pro. strojev in naprav, 30 Pro. pisarniških strojev,računalnikov, 31 Pro. el. strojev, aparatov, 32 Pro. RTV, komunikacijskih aparatov, opreme, 33 Pro.medicin., finomehan., optičnih instr., 34 Pro. mot. vozil, prikolic, polprikolic, 35 Pro. dr. vozil, plovil(brez gradnje in popravil ladij, čolnov). Definicija na znanju temelječih storitev izhaja iz rezultatovpredhodno opravljene analize uporabnikov opredmetenih tehnologij (na podlagi input-output tabel),zadnjih razpoložljivih podatkov o izdatkih za RR v storitvenih sektorjih in preleminarne evalvacijezahtevane strokovne usposobljenosti za opravljanje del in nalog v posameznih storitvenihdejavnostih. Na znanju temelječe storitve po omenjeni definiciji vključujejo naslednje oddelke SKD:64 Pošta in telekomunikacije, 65-67 Finančno posredništvo, 71-74 Poslovne storitve (brez dejavnostiposlovanja z nepremičninami), 80 Izobraževanje, 85 Zdravstvo, socialno varstvo.33

3.5.4. Scenarija gospodarske rasti, zaposlenosti in produktivnosti do leta 2030Previdnost pri ocenah bodoče gospodarske rasti narekuje že dosežena raven gospodarskerazvitosti Slovenije. V takih okoliščinah je vsaka odstotna točka gospodarske rasti uspeh, šeposebej če je država soočena z nujnostjo nadaljnje stabilizacije, s prestrukturiranjem vproizvodnji in institucionalnimi spremembami. Ciljne stopnje gospodarske rasti med 4% in5% so mogoče le za obdobje naslednje finančne perspektive do leta 2013, ko še delujejopozitivni učinki vključitve Slovenije v EU in, ko bo Slovenija deležna relativno obilne finančnepomoči strukturnih skladov EU. Kasneje je predvideno postopno zniževanje stopenjgospodarske rasti in njihovo približevanje ravni, ki jo dosegajo razvite evropske države.Tabela 14: Rasti bruto domačega proizvoda 2006-2030Scenarij (++) Scenarij (+)BDP Stopnja Indeks BDP Stopnja Indeksv mio EUR rasti BDP v % ravni BDP v mio EUR rasti BDP v % ravni BDP2006 29.062 5,2 100 29.062 5,2 1002007 30.425 4,7 105 30.425 4,7 1052008 31.765 4,4 109 31.765 4,4 1092009 33.082 4,1 114 33.082 4,1 1142010 34.519 4,3 119 34.519 4,3 1192011 36.012 4,3 124 36.012 4,3 1242012 37.559 4,3 129 37.559 4,3 1292013 39.153 4,2 135 39.153 4,2 1352014 40.533 3,5 139 39.952 2,0 1372015 41.964 3,5 144 40.768 2,0 1402016 43.449 3,5 150 41.602 2,0 1432017 44.989 3,5 155 42.454 2,0 1462018 46.587 3,6 160 43.324 2,0 1492019 48.244 3,6 166 44.213 2,0 1522020 49.964 3,6 172 45.121 2,0 1552021 51.472 3,0 177 45.587 1,0 1572022 53.029 3,0 182 46.058 1,0 1582023 54.636 3,0 188 46.534 1,0 1602024 56.294 3,0 194 47.015 1,0 1622025 58.006 3,0 200 47.501 1,0 1632026 59.774 3,0 206 47.993 1,0 1652027 61.598 3,1 212 48.491 1,0 1672028 63.481 3,1 218 48.993 1,0 1692029 65.426 3,1 225 49.502 1,0 1702030 67.433 3,1 232 50.016 1,0 1722007-2013 4,4 4,42014-2020 3,5 2,02021-2030 3,0 1,0Vir podatkov: SURS, UMAR.Zniževanje stopenj gospodarske rasti je bistveno hitrejše v primeru uresničevanja Scenarija(+), ki ne predvideva dodatnih pozitivnih sprememb v mednarodnem ekonomskem okolju.Sicer pa vsaj v teoriji nesporno velja, da nam nadaljnja širitev notranjega trga lahko prineseotiplive koristi. Vplivi ekonomskih integracij na gospodarsko rast se običajno izračunavajo zmakroekonomskimi modeli. Do sedaj opravljene empirične študije za Slovenijo so bile34

narejene z uporabo modelov, ki temeljijo na teoriji splošnega ravnotežja (Damijan-Caf,1995;Potočnik-Majcen,1996; Potočnik,1997). S temi izračuni se predvsem ugotavljajo relativnistroški in koristi na sektorski ravni. Manj uporabni so rezultati na agregatni ravni saj gre zastatični modelski pristop. Kljub omejitvam pa je tudi na osnovi teh izračunov mogočezaključiti, da naj bi bili učinki nadaljnih širitev EU na rast BDP dolgoročno zanesljivo ugodni.Temu pritrjujejo tudi izračuni učinkov uvedbe notranjega evropskega trga na evropskoperiferijo (Grčijo, Irsko, Španijo in Portugalsko), ki jih je skupina avtorjev (Barry s soavtorji,1996) ocenila s skupino ekonometričnih HERMIN modelov. Rezultati kažejo, da periferija kotcelota v povprečju pridobi manj kot evropski center. Pričakovano dolgoročno kumulativnopovečanje BDP zaradi uvedbe enotnega evropskega trga je najnižje za Španijo (1.55%).Sledijo Grčija (2.48%), Portugalska (2.55%) in Irska (2.64%).Tabela 15: Povprečne letne stopnje rasti zaposlenosti, produktivnosti in dodane vrednostiv %Obdobje1996-20002001-2005 2006 20072008-20132014-20202021-20302014-20202021-2030napoved napoved Sc.(++) Sc.(++) Sc.(+) Sc.(+)Rast zaposl. po nac.računih (v %) -0,4 0,1 1,2 0,9 0,8 0,3 0,0 -0,9 -1,4Agrarni sektor -3,9 -2,8 -3,0 -1,6 -1,5 -2,9 -3,2 -2,3 -2,3Industrija -2,2 -1,3 -1,7 -0,5 -1,9 -3,0 -3,3 -4,4 -4,3Gradbeništvo 3,2 0,5 7,5 2,7 2,5 0,5 0,1 -0,2 -1,2Trgovina, gostinstvo,promet 0,0 0,3 1,9 0,7 1,0 1,1 0,5 -0,9 -1,5Druge storitve 2,5 2,4 2,9 2,4 2,6 2,0 1,3 1,0 -0,3Realna rastproduktivnosti (v %) 4,8 3,3 4,0 3,8 3,5 3,3 3,0 3,0 2,5Agrarni sektor 3,6 4,0 -1,4 2,7 3,3 4,0 4,3 3,8 3,8Industrija 4,8 5,4 8,5 5,7 6,4 6,2 6,2 6,1 5,7Gradbeništvo 1,4 0,9 4,0 3,3 2,1 3,0 3,0 2,2 2,2Trgovina, gostinstvo,promet 0,9 3,0 3,8 4,3 3,3 3,1 3,1 2,9 2,6Druge storitve 1,6 1,7 0,9 1,8 1,6 2,0 2,0 1,5 1,3Realna rast BDP (v%) 4,4 3,4 5,2 4,7 4,3 3,5 3,0 2,0 1,0Agrarni sektor -0,4 1,0 -4,4 1,0 1,7 1,0 1,0 1,5 1,5Industrija 2,4 4,0 6,7 5,2 4,4 3,0 2,7 1,5 1,1Gradbeništvo 4,6 1,4 11,8 6,1 4,7 3,5 3,0 2,0 1,0Trgovina, gostinstvo,promet 0,9 3,3 5,8 5,0 4,4 4,3 3,7 2,0 1,0Druge storitve 4,1 4,1 3,9 4,2 4,3 4,0 3,3 2,5 1,0Vir podatkov: SURS, napovedi in preračuni UMAR.Glede ciljne gospodarske rasti je (Scenarij ++) dokaj zahteven. 4,4-odstotna povprečna letnarealna rast bruto domačega proizvoda v obdobju 2007-2013 naj bi prešla v 3,5-odstotno doleta 2020 in 3-odstotno do leta 2030. To bi bilo rezultat pozitivnih ekonomskih učinkov širitveevropskega trga in pričakovanih velikih finančnih vlaganj v razvoj gospodarske in družbeneinfrastrukture, podjetništvo, tehnološki razvoj ter človeški dejavnik. V veliki meri bi bila tavlaganja financirana s sredstvi strukturne pomoči Sloveniji. Po tem razvojnem scenariju biSlovenija uresničila zastavljeno Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023.35

Razvojni scenarij (+) vodi v bistveno slabše gospodarske rezultate. Dinamika gospodarskerasti bi se znižala na 2% v obdobju do leta 2020 in na samo 1% do leta 2030. Tudi po temscenariju bi slovenija gospodarsko napredovala vendar v nestabilnih razmerah in ob krepitviprotekcionizma v EU. Leto 2030 bi zato pričakali z okoli 35% nižjo ravnjo bruto domačegaproizvoda od potencialno možne.3.5.5. Strukture dodane vrednosti do leta 2030Tabela 16: Strukture dodane vrednosti v % (stalne cene 2005)2006Scenarij (++) Scenarij (+)2007- 2014- 2021- 2007- 2014-2013 2020 2030 2006 2013 20202021-2030A Kmetijstvo in gozdarstvo 2,3 2,0 1,7 1,4 2,3 2,0 1,9 1,9B Ribištvo 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0C Rudarstvo 0,5 0,4 0,3 0,2 0,5 0,4 0,3 0,3D Predelovalne dejavnosti 25,1 25,6 25,2 24,1 25,1 25,6 25,3 25,0E Oskrba z električno energijo, plinomin vodo 2,9 2,6 2,5 2,4 2,9 2,6 2,5 2,5F Gradbeništvo 6,2 6,4 6,4 6,3 6,2 6,4 6,5 6,4G Trgovina in popravila motornih vozil 11,8 11,5 11,3 11,3 11,8 11,5 11,1 11,0H Hoteli in restavracije, gostinstvo 2,3 2,3 2,4 2,5 2,3 2,3 2,3 2,3I Promet, skladiščenje in zveze 8,2 8,7 9,3 10,1 8,2 8,7 9,0 9,0Druge dejavnosti (J, K, L, M, N, O, P) 40,6 40,4 40,9 41,6 40,6 40,4 41,1 41,6DODANA VREDNOST (A DO P) 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 2,3 2,1 1,7 1,4 2,3 2,1 1,9 1,9Industrija 28,5 28,7 28,0 26,6 28,5 28,7 28,1 27,8Gradbeništvo 6,2 6,4 6,4 6,3 6,2 6,4 6,5 6,4Storitve 62,9 62,8 63,9 65,6 62,9 62,8 63,5 63,9Vir podatkov: SURS, UMAR.Projekcije proizvodne strukture BDP upoštevajo, da koristi od širitve notranjega evropskegatrga ne bodo trenutne, niti ne enakomerno razporejene. Pomembni prilagoditveni pritiski nasektorski ravni bodo prisotni v celotnem obdobju.Oba razvojna scenarija upoštevata procese globalizacije, integracije evropskih trgov,intenzivnega tehnološkega napredka in prehod v informacijsko družbo. To so svetovniprocesi, ki spreminjajo proizvodno strukturo vseh držav, še posebej pa tistih, ki sogospodarsko odprte in dobro integrirane v svetovno gospodarstvo. Oba tudi upoštevatarazvojno naravnano domačo ekonomsko politiko spodbujanja tehnoloških sprememb ininovativnosti v gospodarstvu. To bo prineslo nadaljnje povečevanje deleža storitvenihdejavnosti v strukturi dodane vrednosti.Kmetijstvo naj bi v skladu z naravnimi možnostmi pridelave prilagodilo proizvodno strukturo,to je povečalo rastlinsko pridelavo in živinorejo, ki temelji na doma pridelani krmi(govedoreja, drobnica, prašičereja). To bo spodbujala tudi država s prilagajanjeminstrumentarija kmetijske politike evropskim rešitvam ter s povečanimi intervencijami vprioritetna področja kmetijstva. Spremembe bodo intenzivnejše v primeru uresničevanjaScenarija (++), ki predvideva, da bo tudi EU hitro reformirala skupno kmetijsko politiko vsmer večjega poudarka na razvoju podeželja kar naj bilo v prid Sloveniji.36

Delež industrije (C+D+E) v dodani vrednosti naj bi se v prihodnje ustalil na nekaj več kot26%, pri čemer naj bi do tega premika navzdol (s sedanjih 28,5%) prišlo le v primeruugodnejšega scenarija. Manj ugodni Scenarij (+) namreč v precej večji meri gradi razvoj naudeležbi predelovalnih dejavnostih v gospodarski strukturi. Seveda pa gre tu le za strukture,sam obseg dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti pa je v primeru Scenarija (++) zaskoraj četrtino večji kot v primeru manj ugodnega razvojnega scenarija. Rast BDP naj bispremljala tudi rast dejavnosti oskrbe z energijo, plinom in vodo (E) ter gradbeništva (F).Tabela 17: Strukture dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, v % (stalne cene 2005)Scenarij (++) Scenarij (+)2006 2013 2020 2030 2006 2013 2020 2030D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0DA Proizvodnja hrane, pijač, tobačnihizdelkov 7,5 5,1 5,1 5,5 7,5 5,1 5,1 5,3DB Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil,tekstilnih in krznenih izdelkov 5,1 3,3 2,8 2,3 5,1 3,3 3,0 2,7DC Proizvodnja usnja, obutve, usnjenihizdelkov razen oblačil 1,3 0,9 0,7 0,5 1,3 0,9 0,8 0,7DD Obdelava in predelava lesa razenpohištva 3,4 2,9 3,0 3,6 3,4 2,9 2,9 3,1DE Proizvodnja vlaknin, papirja, založ., tisk. 7,0 6,1 5,6 4,7 7,0 6,1 5,9 5,6DE-21 Proizvodnja vlaknin, papirja inIzdelkov iz njih 1,4 1,2 1,1 1,0 1,4 1,2 1,2 1,3DE-22 Založništvo in tiskarstvo 5,6 4,9 4,4 3,7 5,6 4,9 4,7 4,2DF Proizvodnja koksa, naftnih derivatov,jedrskega goriva 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0DG Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov,umetnih vlaken 13,9 15,1 15,7 15,4 13,9 15,1 15,6 15,4DH Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnihmas 6,6 6,8 7,3 7,9 6,6 6,8 7,3 8,0DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnihizdelkov 4,5 3,7 3,5 3,1 4,5 3,7 3,7 3,9DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 17,3 18,5 18,5 17,8 17,3 18,5 18,1 17,3DJ-27 Proizvodnja kovin 4,1 3,8 3,6 3,2 4,1 3,8 3,7 3,5DJ-28 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razenstrojev in naprav 13,2 14,7 14,9 14,6 13,2 14,7 14,4 13,8DK Proizvodnja strojev in naprav, D.N. 10,6 12,3 12,3 12,4 10,6 12,3 12,3 12,2DL Proizvodnja električne in optične opreme 13,0 16,2 16,3 16,6 13,0 16,2 16,1 16,0DM Proizvodnja vozil in plovil 4,9 5,3 5,5 5,8 4,9 5,3 5,3 5,5DN Proizvodnja pohištva, druge predelovalnedejavnosti, reciklaža 4,8 3,7 3,7 4,4 4,8 3,7 3,8 4,4D Visoka + srednje visoka tehnologija 42,5 48,9 49,7 50,2 42,5 48,9 49,3 49,1D Srednje nizka tehnologija 28,4 29,1 29,3 28,8 28,4 29,1 29,1 29,2D Nizka tehnologija 29,1 22,0 20,9 21,0 29,1 22,0 21,6 21,7Vir podatkov: UMARV manj ugodnem Scenariju (+) naj bi rasti bruto domačega proizvoda sledile tudi storitve zakatere se sicer, v ugodnejšem Scenariju (++) predvideva hitrejša rast in povečevanjepomena v gospodarski strukturi. Poleg turizma, prometa in trgovine ter tržnega dela storitevzdravstva in šolstva naj bi največji razmah doživele finančne storitve, kjer Slovenija šemočno zaostaja za razvitimi sosednjimi državami. Delež storitev v dodani vrednosti naj bi doleta 2020 dosegel 64%, do leta 2030 pa naj bi dosegel 65,6%.37

Tabela 18: Indeksi ravni dodane vrednosti in BDP - Scenarij (++)Indeksi ravni; 2006=100Scenarij (++)2006 2013 2020 2030A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 100,0 112,0 120,1 132,7B RIBIŠTVO 100,0 109,8 117,7 123,8C RUDARSTVO 100,0 93,1 86,8 78,5D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 100,0 139,3 171,0 223,3DA Proizvodnja hrane, pijač, tobačnih izdelkov 100,0 94,1 115,8 163,3DB Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenihIzdelkov 100,0 91,3 94,5 99,4DC Proizvodnja usnja, obutve, usnjenih izdelkov razen oblačil 100,0 95,2 95,4 95,8DD Obdelava in predelava lesa razen pohištva 100,0 120,0 152,7 237,2DE Proizvodnja vlaknin, papirja, založ., tisk. 100,0 121,0 136,3 149,4DE-21 Proizvodnja vlaknin, papirja in izdelkov iz njih 100,0 116,6 135,7 155,9DE-22 Založništvo in tiskarstvo 100,0 122,1 136,4 147,7DF Proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva 100,0 100,0 110,0 122,5DG Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken 100,0 151,9 193,2 247,4DH Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 100,0 143,4 188,7 264,9DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 100,0 116,5 133,8 155,3DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 100,0 149,0 182,8 229,6DJ-27 Proizvodnja kovin 100,0 130,4 149,8 173,1DJ-28 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 100,0 154,8 192,9 247,0DK Proizvodnja strojev in naprav, D.N. 100,0 160,8 197,7 260,6DL Proizvodnja električne in optične opreme 100,0 173,3 213,2 283,7DM Proizvodnja vozil in plovil 100,0 149,8 190,5 263,6DN Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti, reciklaža 100,0 106,7 131,2 205,7E OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN VODO 100,0 114,1 145,2 185,9F GRADBENIŠTVO 100,0 139,8 177,8 239,9G TRGOVINA IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 100,0 126,6 168,1 226,8H HOTELI IN RESTAVRACIJE, GOSTINSTVO 100,0 138,1 184,2 270,1I PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE 100,0 148,7 202,4 308,4DRUGE DEJAVNOSTI (J, K, L, M, N, O, P) 100,0 134,2 176,6 245,01. DODANA VREDNOST (A DO P) 100,0 134,9 173,8 237,6Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 100,0 112,0 120,1 132,6Industrija 100,0 135,9 166,8 216,8Gradbeništvo 100,0 139,8 177,8 239,9Storitve 100,0 134,8 178,6 250,7D Visoka + srednje visoka tehnologija 100,0 160,4 200,2 263,7D Srednje nizka tehnologija 100,0 142,6 176,4 226,1D Nizka tehnologija 100,0 105,2 123,0 161,52. Korekcijske postavke 100,0 133,7 158,9 193,73. BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3 = 1 + 2) 100,0 134,7 171,9 232,0Vir podatkov: UMAR38

Tabela 19: Indeksi ravni dodane vrednosti in BDP - Scenarij (+)Indeksi ravni; 2006=100Scenarij (+)2006 2013 2020 2030A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 100,0 112,0 124,3 144,3B RIBIŠTVO 100,0 109,8 121,9 141,5C RUDARSTVO 100,0 93,1 89,9 85,5D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 100,0 139,3 154,4 172,2DA Proizvodnja hrane, pijač, tobačnih izdelkov 100,0 94,1 104,5 121,2DB Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenihIzdelkov 100,0 91,3 91,3 91,3DC Proizvodnja usnja, obutve, usnjenih izdelkov razen oblačil 100,0 95,2 95,2 95,2DD Obdelava in predelava lesa razen pohištva 100,0 120,0 133,2 154,6DE Proizvodnja vlaknin, papirja, založ., tisk. 100,0 121,0 130,4 137,3DE-21 Proizvodnja vlaknin, papirja in izdelkov iz njih 100,0 116,6 134,8 162,7DE-22 Založništvo in tiskarstvo 100,0 122,1 129,3 130,9DF Proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva 100,0 100,0 110,0 122,5DG Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken 100,0 151,9 173,3 191,4DH Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 100,0 143,4 169,3 206,4DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 100,0 116,5 129,3 150,1DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 100,0 149,0 161,5 172,5DJ-27 Proizvodnja kovin 100,0 130,4 139,8 147,0DJ-28 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 100,0 154,8 168,2 180,4DK Proizvodnja strojev in naprav, D.N. 100,0 160,8 178,4 197,1DL Proizvodnja električne in optične opreme 100,0 173,3 191,1 211,0DM Proizvodnja vozil in plovil 100,0 149,8 166,2 192,9DN Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti, reciklaža 100,0 106,7 122,5 156,9E OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN VODO 100,0 114,1 131,1 150,7F GRADBENIŠTVO 100,0 139,8 160,6 177,4G TRGOVINA IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 100,0 126,6 145,4 160,6H HOTELI IN RESTAVRACIJE, GOSTINSTVO 100,0 138,1 158,6 175,2I PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE 100,0 148,7 170,8 188,7DRUGE DEJAVNOSTI (J, K, L, M, N, O, P) 100,0 134,2 159,5 176,21. DODANA VREDNOST (A DO P) 100,0 134,9 155,5 172,5Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 100,0 112,0 124,3 144,3Industrija 100,0 135,9 150,8 168,4Gradbeništvo 100,0 139,8 160,6 177,4Storitve 100,0 134,8 158,3 174,9D Visoka + srednje visoka tehnologija 100,0 160,4 179,2 199,0D Srednje nizka tehnologija 100,0 142,6 158,3 176,9D Nizka tehnologija 100,0 105,2 114,3 128,52. Korekcijske postavke 100,0 133,7 153,5 169,63. BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3 = 1 + 2) 100,0 134,7 155,3 172,1Vir podatkov: UMAR39

Razvojni vzorec v industriji, ki temelji zgolj na širitvi obstoječe proizvodnje, ki jo je mogočeprodati na tujih trgih, ni ustrezen tudi z naravovarstvenega vidika. Scenarij (++) predvidevaaktivno strategijo zniževanja onesnaževalne intenzivnosti (s tehnično prenovo, uporaboekonomskih instrumentov za racionalnejšo porabo energije in surovin ter z vgrajevanjemčistilnih naprav). K temu naj bi odločilno pripomogla cenovna politika energentov, tehnološkapolitika ter prilagoditev davčne politike. Slovenija naj bi na tem področju spoštovala prevzetemednarodne obveznosti in uveljavila trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje. Seveda pabo to mogoče le v pogojih v svet odprte EU, ki se bo zavedala svoje globalne odgovornosti.3.5.6. Scenarija gibanja proizvodnje do leta 2030Projekcije proizvodnje izhajajo iz :1) projekcij dodane vrednosti po dejavnostih in2) iz razmerij med gibanji proizvodnje (gross outputa) in gibanji dodane vrednosti poposameznih dejavnostihKot pomoč pri ocenjevanju navedenih razmerij smo uporabili podatkovno bazo EU KLEMS 16 .Z uporabo navedene baze zelo razčlenjenih podatkov nacionalnih računov, ki so bili zbrani 17in nadalje obdelani po enotni metodologiji (ESA-95) smo lahko ugotavljali osnovneznačilnosti navedenih razmerij za Slovenijo v obdobju 1996-2004 in jih primerjali z razmerjiv drugih državah, pri čemer je še posebej pomembno, da je za stare članice EU-15 moženvpogled v navedena razmerja v daljšem časovnem obdobju (od leta 1970 dalje). Analiza jepokazala, da so navedena razmerja po dejavnostih dokaj različna med drugim tudi vodvisnosti od prispevka splošne faktorske produktivnosti (tehničnega napredka v najširšemsmislu). Slednji je na splošno višji pri tehnološko intenzivnejših sektorjih/ dejavnostih prikaterih je delo kot proizvodni faktor možno v času nadomestiti. V mnogih storitvenihdejavnostih (kjer je delo končni proizvod) splošna faktorska produktivnost bolj ali manjstagnira, razmerje med rastjo dodane vrednosti in rastjo proizvodnje pa je blizu 1.Na osnovi analize razmerij med gibanji proizvodnje in gibanji dodane vrednosti v daljšemčasovnem obdobju (glej kot primer tabelo 26 v Prilogi za Finsko za 28-letno obdobje) jemogoče zaključiti, da so navedena razmerja v mnogih dejavnostih tudi skozi daljše časovnoobdobje relativno stabilna potem pa se v naslednjem obdobju precej spremenijo (kar meddrugim lahko povezujemo tudi z učinki tehničnega napredka v najširšem smislu), pri čemerje jakost in smer sprememb po dejavnostih zelo različna. Glede na kompleksnostproblematike napovedovanja tehničnega napredka se za ocenjevanje njegovih učinkov narazmerja med gibanji proizvodnje in gibanji dodane vrednosti po dejavnostih nismo odločili.Projekcije proizvodnje po posameznih dejavnostih slone na predpostavki, da bodo razmerjamed gibanji proizvodnje in dodane vrednosti v posamezni dejavnosti bolj ali manj podobnadoseženim v preteklem obdobju.16EU KLEMS podatkovna baza je namenjena empiričnim raziskavam produktivnosti inmožnosti za njeno povečanje v skladu z Lisbonsko strategijo, njeno vzpostavitev je financiralaEvropska komisija. Baza je javno dostopna od 15. marca 2007 na naslovu http: www.euklems.net, invključuje podatke za 25 držav EU, ZDA in Japonsko. Med osnovnimi spremenljivkami sta vključenimed drugim tudi realna rast proizvodnje in realna rast dodane vrednosti, podatki so razčlenjeni na 71dejavnosti, za stare članice EU-15 so podatki prikazani za obdobje 1970-2004, za nove članice pa odleta 1995 dalje. SURS je posredoval časovno serijo podatkov o bruto vrednosti proizvodnje v tekočihcenah in serije podatkov o dodani vrednosti v tekočih in stalnih cenah. Bruto vrednost proizvodnje vstalnih cenah je bila izračunana z deflacijo nominalnih vrednosti bruto proizvodnje, za deflacijo so biliuporabljeni deflatorji dodane vrednosti.17osnovne podatke so posredovali nacionalni statistični uradi40

Tabela 20: Dodana vrednost, BDP in proizvodnja - Scenarij (++)Scenarij (++)Stopnje rasti v % 2007-2013 2014-2020 2021-2030DodanaDodanaDodanavrednost Proizvodnja vrednost Proizvodnja vrednost ProizvodnjaA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 1,6 1,6 1,0 1,0 1,0 1,0B RIBIŠTVO 1,3 0,7 1,0 0,3 0,5 -0,1C RUDARSTVO -1,0 -0,6 -1,0 -0,6 -1,0 -0,6D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 4,8 4,7 3,0 2,7 2,7 2,6DA Proizvodnja hrane, pijač, tobačnih izdelkov -0,9 -1,2 3,0 2,6 3,5 3,1DB Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnihin krznenih izdelkov -1,3 -1,3 0,5 0,5 0,5 0,5DC Proizvodnja usnja, obutve, usnjenih izdelkovrazen oblačil -0,7 -0,9 0,0 -0,1 0,0 -0,1DD Obdelava in predelava lesa razen pohištva 2,6 0,7 3,5 1,6 4,5 2,5DE Proizvodnja vlaknin, papirja, založ., tisk. 2,8 2,0 1,7 1,9 0,9 1,2DE-21 Proizv. vlaknin, papirja in izdelkov iz njih 2,2 1,2 2,2 0,9 1,4 0,1DE-22 Založništvo in tiskarstvo 2,9 2,8 1,6 2,8 0,8 2,0DF Proizv.koksa, naftnih derivatov, jedrskegagoriva 0,0 -2,4 1,4 -1,1 1,1 -1,4DG Proizv. kemikalij, kemičnih izdelkov,umetnihVlaken 6,2 4,8 3,5 2,1 2,5 1,2DH Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 5,3 4,2 4,0 2,9 3,5 2,3DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnihizdelkov 2,2 2,2 2,0 2,0 1,5 1,5DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 5,9 5,4 3,0 2,9 2,3 2,2DJ-27 Proizvodnja kovin 3,9 3,2 2,0 1,3 1,5 0,8DJ-28 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razenstrojev in naprav 6,4 6,3 3,2 3,4 2,5 2,7DK Proizvodnja strojev in naprav, D.N. 7,0 6,2 3,0 2,2 2,8 2,0DL Proizvodnja električne in optične opreme 8,2 9,0 3,0 4,0 2,9 4,1DM Proizvodnja vozil in plovil 5,9 5,0 3,5 2,6 3,3 2,4DN Proizvodnja pohištva, druge predelovalnedejavnosti, reciklaža 0,9 1,6 3,0 3,7 4,6 5,3E OSKRBA Z EL. ENERGIJO, PLINOM IN VODO 1,9 1,4 3,5 3,0 2,5 2,0F GRADBENIŠTVO 4,9 5,9 3,5 4,5 3,0 4,1G TRGOVINA IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 3,4 2,5 4,1 3,2 3,0 2,1H HOTELI IN RESTAVRACIJE, GOSTINSTVO 4,7 3,8 4,2 3,3 3,9 3,0I PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE 5,8 4,0 4,5 2,7 4,3 2,5DRUGE DEJAVNOSTI (J, K, L, M, N, O, P) 4,3 4,3 4,0 3,6 3,3 2,91. DODANA VREDNOST (A DO P) 4,4 4,3 3,7 3,2 3,2 2,8Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 1,6 1,6 1,0 1,0 1,0 1,0Industrija 4,5 4,4 3,0 2,7 2,7 2,5Gradbeništvo 4,9 5,9 3,5 4,5 3,0 4,1Storitve 4,4 3,9 4,1 3,4 3,4 2,7D Visoka + srednje visoka tehnologija 7,0 6,5 3,2 2,9 2,8 2,7D Srednje nizka tehnologija 5,2 4,8 3,1 2,8 2,5 2,2D Nizka tehnologija 0,7 0,3 2,3 2,1 2,8 2,62. Korekcijske postavke 4,2 2,5 2,03. BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3 = 1 + 2) 4,4 3,5 3,041

Tabela 21: Dodana vrednost, BDP in proizvodnja - Scenarij (+)Scenarij (+)Stopnje rasti v % 2007-2013 2014-2020 2021-2030DodanaDodanaDodanavrednost Proizvodnja vrednost Proizvodnja vrednost ProizvodnjaA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 1,6 1,6 1,5 1,5 1,5 1,5B RIBIŠTVO 1,3 0,7 1,5 0,8 1,5 0,8C RUDARSTVO -1,0 -0,6 -0,5 -0,1 -0,5 -0,1D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 4,8 4,7 1,5 1,2 1,1 0,9DA Proizvodnja hrane, pijač, tobačnih izdelkov -0,9 -1,2 1,5 1,1 1,5 1,1DB Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnihin krznenih izdelkov -1,3 -1,3 0,0 0,0 0,0 0,0DC Proizvodnja usnja, obutve, usnjenih izdelkovrazen oblačil -0,7 -0,9 0,0 -0,2 0,0 -0,2DD Obdelava in predelava lesa razen pohištva 2,6 0,7 1,5 -0,4 1,5 -0,4DE Proizvodnja vlaknin, papirja, založ., tisk. 2,8 2,0 1,1 1,5 0,5 1,0DE-21 Proizv. vlaknin, papirja in izdelkov iz njih 2,2 1,2 2,1 0,8 1,9 0,6DE-22 Založništvo in tiskarstvo 2,9 2,8 0,8 2,0 0,1 1,3DF Proizv.koksa, naftnih derivatov, jedrskegagoriva 0,0 -2,4 1,4 -1,1 1,1 -1,4DG Proizv. kemikalij, kemičnih izdelkov,umetnihvlaken 6,2 4,8 1,9 0,6 1,0 -0,3DH Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 5,3 4,2 2,4 1,3 2,0 0,9DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnihizdelkov 2,2 2,2 1,5 1,5 1,5 1,5DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 5,9 5,4 1,2 1,1 0,7 0,6DJ-27 Proizvodnja kovin 3,9 3,2 1,0 0,3 0,5 -0,2DJ-28 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razenstrojev in naprav 6,4 6,3 1,2 1,4 0,7 0,9DK Proizvodnja strojev in naprav, D.N. 7,0 6,2 1,5 0,7 1,0 0,2DL Proizvodnja električne in optične opreme 8,2 9,0 1,4 2,3 1,0 2,0DM Proizvodnja vozil in plovil 5,9 5,0 1,5 0,6 1,5 0,6DN Proizvodnja pohištva, druge predelovalnedejavnosti, reciklaža 0,9 1,6 2,0 2,6 2,5 3,1E OSKRBA Z EL. ENERGIJO, PLINOM IN VODO 1,9 1,4 2,0 1,5 1,4 0,9F GRADBENIŠTVO 4,9 5,9 2,0 3,0 1,0 2,0G TRGOVINA IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 3,4 2,5 2,0 1,1 1,0 0,1H HOTELI IN RESTAVRACIJE, GOSTINSTVO 4,7 3,8 2,0 1,1 1,0 0,1I PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE 5,8 4,0 2,0 0,2 1,0 -0,8DRUGE DEJAVNOSTI (J, K, L, M, N, O, P) 4,3 4,3 2,5 2,1 1,0 0,61. DODANA VREDNOST (A DO P) 4,4 4,3 2,0 1,6 1,0 0,8Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 1,6 1,6 1,5 1,5 1,5 1,5Industrija 4,5 4,4 1,5 1,2 1,1 0,9Gradbeništvo 4,9 5,9 2,0 3,0 1,0 2,0Storitve 4,4 3,9 2,3 1,6 1,0 0,3D Visoka + srednje visoka tehnologija 7,0 6,5 1,6 1,2 1,1 0,9D Srednje nizka tehnologija 5,2 4,8 1,5 1,2 1,1 0,8D Nizka tehnologija 0,7 0,3 1,2 1,1 1,2 1,12. Korekcijske postavke 4,2 2,0 1,03. BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3 = 1 + 2) 4,4 2,0 1,042

4. LITERATURA IN VIRI:D. Pilat, A. Cimper, K. Olsen and C. Webb, »The changing Nature of Manufacturing inOECD Economies«, STI Working Paper 2006/9, OECD, Paris, France.European Commission, DG-ECFIN »Long - term Labour Productivity and GDP Projectionsfor the EU25 Member States: a production function framework, Economic papers N 253,June 2006.European Commision, Directorate - General for Energy and Transport, »European Energyand Transport, Trends to 2030 - update 2005«, Luxembourg : Office for Official Publicationsof the European Communities, 2006.European Commission, Forward Studies Unit; Five Possible Futures for Europe; GillesBertrand, Anna Michalski, Lucio R. Pench; orking Paper, July 1999.EU KLEMS, data base.EUROSTAT, New Cronos, data base.Four Future Scenarios for the European Union - Reflections from the perspective of “PathDependence”, 25.09.2005 (http://www.europe2020.org/spip.php?article299&lang=fr.Housing Statistics in the EU 2004, United Nations Economic Commission for Europe.IIASA, Macroeconomic Developments in the candidate Countries with Respect to theAccession Process, Summary study of a IIASA-ETI research project subcontracted forWIFO’s assignment in the Preparity project, Laxenburg, October 1999.International Energy Agency, «World Energy Outlook 2006«, OECD/ IEA, 2006, Paris,France.James, Harold (2001) The End of Globalization, (Cambridge/Ma.: Harvard University Press).M. P. Timmer, M. Mahony and B. Ark, »EU KLEMS Growth and Productivity Accounts : AnOverview«, Groningen Growth and Development Centre, University of Birmingham, March,2007.R. Capello and U. Fratesi, » Modelling European Regional Scenarios: Driving Forces ofChange and Quantitative Foresights, Department of Management, Economics and IndustrialEngineering Politecnico di Milano, 2006.Rifkin, Jeremy (2004) The European Dream - How Europe’s Vision of the Future is quietlyeclipsing the American (Cambridge: Polity Press).Služba Vlade RS za razvoj: Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007-2023; Vlada RS, 2006.Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko: Državni razvojni programRepublike Slovenije za obdobje 2007-2013, Drugi osnutek, Ljubljana, oktober 2006.Strmšnik Igor (1997), Pričakovani makroekonomski učinki integracije Slovenije v Evropskounijo, IER, Ljubljana, Slovenija.43

SURS: Statistični letopis 2006.SURS: Statistične informacije, 9. marec 2007.UMAR: Izhodišča za ciljni razvojni scenarij Strategije razvoja Slovenije. Delovni zvezek št.12 Vol. XIV/2005, Ljubljana, 2005.UMAR: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007, Ljubljana, 2007.UMAR: Poročilo o razvoju 2007, Ljubljana, 2007.44

5. PRILOGA TABELTabela 22: Pomembnejše makroekonomske predpostavke razvoja Republike Slovenije2000-2006realne stopnje rasti v %2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006BDP - realne stopnje rasti v % 4,1 2,7 3,5 2,7 4,4 4,0 5,2BDP v mio SIT (tekoče cene) 4.300.350 4.799.552 5.355.440 5.813.540 6.271.795 6.620.145 7.126.012BDP v mio EUR (tekoče cene) 20.974 22.099 23.673 24.876 26.257 27.626 29.741INFLACIJA ( XII / XII predh. leta) 8,9 7,0 7,2 4,6 3,2 2,3 2,8INFLACIJA( I-XII / I-XII povprečje leta) 8,9 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5deflator BDP 5,6 8,7 7,9 5,8 3,3 1,5 2,3cena nafte Brent v USD / sodček 28,7 24,5 25,0 28,9 39,3 54,4 65,4TEČAJ USD 222,68 242,75 240,24 207,11 192,38 192,71 191,04TEČAJ EURO 205,03 217,19 226,22 233,70 238,86 239,64 239,60razmerje EURO/USD 0,921 0,895 0,942 1,128 1,242 1,244 1,254ZAPOSLENOST po SNA 0,8 0,5 -0,3 -0,4 0,5 0,3 1,2STOPNJA REGISTR. BREZPOSEL. 11,8 11,2 11,3 10,9 10,3 10,2 9,4STOPNJA BREZPOSELNOSTI ILO 7,0 6,4 6,4 6,7 6,3 6,6 6,0PRODUKTIVNOST (BDP / zaposl.) 3,3 2,2 3,8 3,1 3,9 3,7 4,0BRUTO PLAČA NA ZAPOSL. 1,6 3,2 2,0 1,8 2,0 2,2 2,2število prebivalcev 30.6. v 000 1.990,3 1.992,0 1.995,7 1.996,8 1.997,0 2.001,1 2.008,5IZVOZ PROIZVODOV IN STORITEV 13,2 6,3 6,7 3,1 12,5 10,5 10,0- izvoz blaga 13,2 7,0 6,4 4,4 12,8 10,3 10,8- izvoz storitev 13,4 3,2 8,0 -2,5 10,9 11,7 6,4UVOZ PROIZVODOV IN STORITEV 7,3 3,0 4,8 6,7 13,4 7,0 10,4- uvoz blaga 7,4 3,2 4,4 7,3 14,6 6,8 10,5- uvoz storitev 6,8 1,8 7,5 3,0 5,5 8,4 9,5INVESTICIJE V OSN. SREDSTVA 1,8 0,4 0,9 7,1 7,9 1,5 11,9- delež v BDP v % (tekoče cene) 25,6 24,1 22,6 23,3 24,5 24,4 25,8ZASEBNA POTROŠNJA 0,7 2,3 1,3 3,4 2,6 3,4 3,3- delež v BDP v % (tekoče cene) 57,4 56,6 55,5 55,8 54,8 54,9 54,0DRŽAVNA POTROŠNJA 2,6 3,9 3,2 1,6 3,4 2,2 3,8- delež v BDP v % (tekoče cene) 19,3 20,0 19,7 19,6 19,6 19,6 19,3Vir podatkov: SURS.45

Tabela 23: Pomembnejše makroekonomske predpostavke razvoja Republike Slovenije2007-2013realne stopnje rasti v %, stalne cene 20042007 2008 2009 2010 2011 2012 2013NapovedBDP - realne stopnje rasti v % 4,7 4,4 4,1 4,3 4,3 4,3 4,2BDP v mio EUR (tekoče cene) 31.918 34.444 36.783 39.292 41.900 44.554 47.279INFLACIJA ( XII / XII predh. leta) 2,5 2,5 2,4 2,4 2,3 2,3 2,2INFLACIJA( I-XII / I-XII povprečje leta) 2,2 2,5 2,5 2,5 2,4 2,3 2,2deflator BDP 2,5 3,4 2,5 2,4 2,2 1,9 1,8cena nafte Brent v USD / sodček 62,5 64,0 64,0razmerje EURO/USD 1,294 1,292 1,292 1,292 1,292 1,292 1,292ZAPOSLENOST po SNA 0,9 0,8 0,7 0,9 0,7 0,7 0,8STOPNJA REGISTR. BREZPOSEL. 8,2 7,8 7,4 6,9 6,5 6,0 5,5STOPNJA BREZPOSELNOSTI ILO 5,7 5,4 5,4 5,1 4,9 4,4 4,0PRODUKTIVNOST (BDP / zaposl.) 3,8 3,6 3,4 3,4 3,6 3,6 3,4število prebivalcev 30.6. v 000 2.007,4 2.010,5 2.013,4 2.016,2 2.018,1 2.018,7 2.018,8IZVOZ PROIZVODOV IN STORITEV 9,7 9,2 8,8 8,5 8,1 7,7 7,7- izvoz blaga 10,1 9,4 9,1 8,8 8,3 7,8 7,8- izvoz storitev 7,6 8,0 7,2 7,2 7,2 7,2 7,3UVOZ PROIZVODOV IN STORITEV 8,7 8,6 7,9 8,0 8,0 7,9 7,9- uvoz blaga 8,8 8,6 8,0 8,1 8,1 7,9 7,9- uvoz storitev 7,8 8,4 7,4 7,4 7,4 7,5 7,5INVESTICIJE V OSN. SREDSTVA 5,9 6,6 4,4 5,5 5,5 5,5 5,5- delež v BDP v % (tekoče cene) 26,2 26,7 26,6 26,9 27,1 27,4 27,8ZASEBNA POTROŠNJA 3,8 3,5 3,4 3,4 3,5 3,5 3,5- delež v BDP v % (tekoče cene) 53,4 52,5 52,1 51,7 51,4 51,2 51,1DRŽAVNA POTROŠNJA 3,1 2,9 2,3 2,4 2,4 2,5 2,5- delež v BDP v % (tekoče cene) 19,1 18,9 18,8 18,7 18,6 18,6 18,5Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR = 239,64 , ki seupošteva od leta 2007 dalje.Vir podatkov: UMAR - Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007.46

Tabela 24: Struktura dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti, spremembe v obdobju1995-2004Razlika v deležih (2004-1995) v odstotnih točkahSrednje nizkatehnologijaVisoka + srednje visokatehnologijaNizkatehnologijaMadžarska 16,7 -4,2 -12,5Finska 8,9 3,0 -11,9Češka 7,8 -1,4 -6,4Slovenija 7,2 2,8 -10,1Švedska 4,9 -0,5 -4,5Nemčija 4,8 -1,5 -3,4Irska 4,4 -2,9 -1,6Avstrija 3,7 1,2 -5,0Danska 3,7 -0,9 -2,8Italija 2,0 0,8 -2,8EU-15 1,9 -0,1 -1,9EU-25 1,8 0,1 -2,0Luksemburg 0,8 -6,1 5,3Španija 0,3 3,8 -4,1Litva 0,2 10,5 -10,7Grčija -0,1 7,3 -7,2Slovaška -0,3 7,1 -6,8Združeno kraljestvo -0,8 -1,2 2,0Nizozemska -1,2 1,3 0,0Belgija -1,4 2,4 -1,0Vir podatkov: Eurostat, New Cronos.47

Tabela 25: Število stanovanj na 000 prebivalcevDržava 1980 1985 1990 1995 2000 2002 2003Avstrija 402 415 380 391 405 409 408Belgija 387 374 390 390 np 415 462Ciper 297 337 374 391 415 421 422Češka 366 np 396 np 427 np npDanska 435 451 471 474 479 481 484Estonija 352 np 411 427 454 457 460Finska 398 382 450 465 494 504 509Francija 436 449 464 478 490 503 npNemčija 412 425 425 439 467 472 474Grčija 410 np 454 np 505 np npMadžarska 331 362 372 390 399 405 409Irska 265 278 292 345 371 np 391Italija 388 np 404 441 np np npLatvija 305 np 358 386 398 411 417Litva np 296 313 336 375 374 375Luksemburg 344 np 298 365 389 np npMalta 297 294 np 321 331 np npNizozemska 343 365 393 405 416 418 419Poljska 274 286 289 298 307 325 330Portugalska 349 382 np 448 488 512 508Slovaška 283 np 307 310 315 321 323Slovenija np np np 344 358 393 396Španija 390 413 440 454 462 np 513Švedska 442 463 474 479 482 484 485Združeno382 385 407 420 430 np npkraljestvoVir podatkov: Housing Statistics in the EU 2004, United Nations Economic Commission for Europe.Opomba: np – ni podatka.48

Tabela 26: Gibanje razmerja med indeksom proizvodnje in indeksom dodane vrednosti,Finska, 1976-20041976-19821983-19891990-19961997-20041976-2004SKUPAJ 1,001 1,004 1,006 1,003 1,004A KMETIJSTVO, LOV IN GOZDARSTVO 1,009 0,994 1,016 1,007 1,007B RIBIŠTVO 1,028 1,018 0,986 1,010 1,011C RUDARSTVO 0,998 1,008 1,006 1,001 1,003D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 1,000 0,998 1,004 0,985 0,997DA Proizvodnja hrane, pijač, tobačnih izdelkov 1,000 0,999 1,001 0,973 0,993DB Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih inkrznenih izdelkov 0,998 1,000 1,004 0,999 1,000DC Proizvodnja usnja, obutve, usnjenih izdelkovrazen oblačil 1,010 1,000 1,005 0,980 0,998DD Obdelava in predelava lesa razen pohištva 0,998 1,001 0,999 1,001 1,000DE Proizvodnja vlaknin, papirja, založ., tisk. 1,002 1,001 1,004 0,994 1,000DE-21 Proizv. vlaknin, papirja in izdelkov iz njih 1,000 1,001 1,000 0,989 0,997DE-22 Založništvo in tiskarstvo 1,003 1,000 0,999 1,004 1,001DF Proizv.koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva 1,005 1,000 0,998 0,900 0,976DG Proizv. kemikalij, kemičnih izdelkov,umetnihVlaken 0,999 1,001 1,000 1,010 1,002DH Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 1,002 1,004 1,002 1,000 1,002DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnihizdelkov 1,001 1,000 1,000 1,001 1,000DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 0,997 0,999 1,007 0,999 1,000DJ-27 Proizvodnja kovin 1,000 1,001 0,999 0,983 0,996DJ-28 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razenstrojev in naprav 1,000 1,000 1,000 1,009 1,002DK Proizvodnja strojev in naprav, D.N. 1,000 1,001 1,000 0,992 0,998DL Proizvodnja električne in optične opreme 0,997 1,000 0,999 0,967 0,991DM Proizvodnja vozil in plovil 1,004 0,999 0,998 1,007 1,002DN Proizvodnja pohištva, druge predelovalnedejavnosti, reciklaža 1,003 1,003 1,007 1,012 1,006E OSKRBA Z EL. ENERGIJO, PLINOM IN VODO 1,002 1,000 1,001 1,002 1,001F GRADBENIŠTVO 1,002 0,999 1,013 1,025 1,010G TRGOVINA; POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 1,001 0,993 1,009 0,998 1,000H GOSTINSTVO 0,999 1,001 0,998 1,004 1,001I PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE 1,001 1,000 0,996 0,999 0,999J FINANČNO POSREDNIŠTVO 1,000 1,011 0,999 1,032 1,010K NEPREMIČNINE, NAJEM IN POSL. STORITVE 0,998 1,019 0,998 1,005 1,005L JAVNA UPRAVA, OBRAMBA, OBVEZNASOCIALNA VARNOST 1,007 1,017 1,020 1,014 1,014M IZOBRAŽEVANJE 1,005 1,010 1,007 1,004 1,007N ZDRAVSTVO IN SOCIALNO SKRBSTVO 1,001 1,013 1,004 1,016 1,008O DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORIT. 1,004 1,007 1,000 1,018 1,007P ZASEBNA GOSPOD. Z ZAPOSL. OSEBJEM 1,000 1,000 1,000 1,000 1,000Vir podatkov: EUKLEMS database.49

Tabela 27: Povprečna realna rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, v %Povprečna realna rast v %2001-2006 2007-2013 2014-2020 2021-2030Sc (+) Sc (++) Sc (+) Sc (++)D Predelovalne dejavnosti 4,4 4,8 1,2 2,7 0,9 2,6DA Pro.hrane,pijač,tobačnih izd. -2,9 -1,2 1,1 2,6 1,1 3,1DB Pro. tekstilij;tekstilnih, krznenih izd. -2,0 -1,3 0,0 0,5 0,0 0,5DC Pro.usnja,usnjenih izd. -3,7 -0,9 -0,2 -0,1 -0,2 -0,1DD Obdelava in predelava lesa 1,1 0,7 -0,4 1,6 -0,4 2,5DE Pro.vlaknin,papirja;založništvo, tiskar. 2,3 2,0 1,5 2,0 1,0 1,2Papir 3,0 1,2 0,8 0,9 0,6 0,1Ostala proizvodnja DE 1,7 2,8 2,0 2,8 1,3 2,0DF Pro.koksa,naftnih deriv., jedrskegagoriva -20,6 -2,4 -1,1 -1,1 -1,4 -1,4DG Pro.kemikalij,kemič.izd.,umetnih vl. 7,3 4,8 0,6 2,1 -0,3 1,2DH Pro.izd.iz gume in plastičnih mas 4,9 4,2 1,3 2,9 0,9 2,3DI Pro.dr.nekovinskih mineralnih izd. 1,8 2,2 1,5 2,0 1,5 1,5DJ Pro.kovin in kovinskih izd. 6,3 5,4 1,1 2,8 0,6 2,2Pro.kovin 5,6 3,2 0,3 1,3 -0,2 0,8Jeklo 6,7 1,7 1,0 1,0Aluminij * 8,5 2,9 0,0 0,0Ostale kovine 3,3 4,6 2,2 1,0DJ minus proizv.kovin 6,6 6,3 1,4 3,4 0,9 2,7DK Pro.strojev in naprav 6,3 6,2 0,7 2,2 0,2 2,0DL Pro.električne,optične opreme 9,2 9,0 2,3 4,0 2,0 4,1DM Pro.vozil in plovil 5,1 5,0 0,6 2,6 0,6 2,4DN Pro.pohištva,dr.pred.dej.,reciklaža 1,9 1,6 2,6 3,7 3,1 5,3Opomba: Upoštevali smo razmerja med realno rastjo gross outputa in realno rastjo dodane vrednosti v obdobju1996-2004. Realna rast outputa izhaja iz deflacije nominalne rasti gross outputa z deflatorji dodane vrednosti.Uporabljen vir in metodologija EU KLEMS database za Slovenijo in primerjava z ostalimi državami. * Zaproizvodnjo aluminija je bil v obdobju 2008-2012 upoštevan visoki scenarij.Vir podatkov: EUKLEMS database.50

Tabela 28: Povprečna realna rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, v %Povprečna realna rast v %2001-2006 2007-2013 2014-2020 2021-2030Sc (+) Sc (++) Sc (+) Sc (++)D Predelovalne dejavnosti 4,6 4,8 1,5 3,0 1,1 2,7DA Pro.hrane,pijač,tobačnih izd. -2,6 -0,9 1,5 3,0 1,5 3,5DB Pro. tekstilij;tekstilnih, krznenih izd. -2,0 -1,3 0,0 0,5 0,0 0,5DC Pro.usnja,usnjenih izd. -3,5 -0,7 0,0 0,0 0,0 0,0DD Obdelava in predelava lesa 3,0 2,6 1,5 3,5 1,5 4,5DE Pro.vlaknin,papirja;založništvo, tiskar. 3,1 2,8 1,1 1,7 0,5 0,9Papir 3,9 2,2 2,1 2,2 1,9 1,4Ostala proizvodnja DE 2,6 2,9 0,8 1,6 0,1 0,8DF Pro.koksa,naftnih deriv., jedrskegagoriva -18,6 0,0 1,4 1,4 1,1 1,1DG Pro.kemikalij,kemič.izd.,umetnih vl. 8,8 6,2 1,9 3,5 1,0 2,5DH Pro.izd.iz gume in plastičnih mas 6,0 5,3 2,4 4,0 2,0 3,5DI Pro.dr.nekovinskih mineralnih izd. 2,6 2,2 1,5 2,0 1,5 1,5DJ Pro.kovin in kovinskih izd. 6,8 5,9 1,2 3,0 0,7 2,3Pro.kovin 6,3 3,9 1,0 2,0 0,5 1,5Jeklo 7,4 2,4 1,7 1,7Aluminij * 9,2 3,6 0,7 0,7Ostale kovine 4,0 5,3 2,9 1,7DJ minus proizv.kovin 6,9 6,4 1,2 3,2 0,7 2,5DK Pro.strojev in naprav 7,1 7,0 1,5 3,0 1,0 2,8DL Pro.električne,optične opreme 8,5 8,2 1,4 3,0 1,0 2,9DM Pro.vozil in plovil 6,0 5,9 1,5 3,5 1,5 3,3DN Pro.pohištva,dr.pred.dej.,reciklaža 1,3 0,9 2,0 3,0 2,5 4,6Opomba: Upoštevali smo razmerja med realno rastjo gross outputa in realno rastjo dodane vrednosti v obdobju1996-2004. Realna rast outputa izhaja iz deflacije nominalne rasti gross outputa z deflatorji dodane vrednosti.Uporabljen vir in metodologija EU KLEMS database za Slovenijo in primerjava z ostalimi državami.* Za proizvodnjo aluminija je bil v obdobju 2008-2012 upoštevan visoki scenarij.Vir podatkov: EUKLEMS database.51