F9 prelom/3 - Modrijan

More documents

Recommendations

Info

Ko so Sonce, Zemlja in Luna na isti premici, nastopi Sončev ali Lunin mrk. Do Sončevega mrka pridetedaj, ko je Luna med Zemljo in Soncem ter Lunina senca pade na Zemljo (slika 3.24). Lunin mrknastopi, ko je Zemlja med Soncem in Luno ter Luna zaide v Zemljino senco (slika 3.25).3.243.25Ker je ravnina Luninega tiraglede na ekliptiko nagnjena,Sončev in Lunin mrk ne nastopitavsak mesec. V enemletu je teoretično možnih največsedem mrkov, najpogosteje panastopijo štirje – dva Sončevain dva Lunina. Sončev mrk lahkoopazujemo le z majhnegadela površja Zemlje. Zaporedjemrkov se ponavlja na približno18 let.3.26Popolni Lunin mrk3.27Tri zaporedne faze Sončevega mrka52
Ljudje so zvezde opazovali že v davnih časih. Metode opazovanja so razvijale že civilizacije predGrki – v Mezopotamiji, na Kitajskem, v Egiptu in Ameriki. Na podlagi svojih spoznanj so stari astronominapovedovali različne dogodke (na primer mrke), izdelali koledar in poimenovali zvezde terozvezdja. Grški pomorščaki so se po zvezdnem nebu orientirali.Jonski naravoslovec Tales(625–548 pr. n. š.) je znal napovedatiSončev mrk, filozof Aristotel(384–322 pr. n. š.) je trdil, da jeZemlja okrogla. Aleksandrijskiučenjaki so določili razmerjemed razdaljama Sonca do Lunein Sonca do Zemlje, astronomHiparh (190–120 pr. n. š.) pa jeglede na njihov sij zvezde razvrstilv razrede – magnitude. Aleksandrijskiučenjak Eratosten(276–194 pr. n. š.) je dal sočasnov dveh različnih krajih izmeritinaklon sončnih žarkov in izračunalpremer Zemlje. AstronomKlavdij Ptolemaj (ok.100–170n.š.)je razvil teorijo geocentričnegaSončevega sistema.3.28 3.29Geocentrični Sončev sistemHeliocentrični Sončev sistemNato se je astronomija do 12. stoletja razvijala predvsem v arabskem svetu. V 15. stoletju je NikolajKopernik (1473–1543) utemeljil heliocentrični Sončev sistem in astronomija se je v Evropi začelaponovno razvijati.Po odkritju daljnogleda se jezanimanje za opazovanja zvezdmočno povečalo. Galileo Galilei(1564–1642) je bil prvi, ki je z daljnogledomopazoval nebo.3.303.31Johannes Kepler (1571–1630) jegibanje planetov opisal s tremizakoni:1. Vsak planet se giblje okoliSonca po elipsi.2. Planet se giblje hitreje, ko jebliže Soncu, in počasneje,ko je od njega bolj oddaljen.3. Razmerje kvadrata obhodnegačasa in kuba njegove oddaljenostiod Sonca je za vseplanete enako.Galileiev daljnogledJohannes Kepler53
Page 2 and 3: 3.13.23.3FFKako je angleški fizik
Page 4: Nekaj ozvezdij in njihove najsvetle
Page 8 and 9: ZemljaOddaljenost od Sonca:150 mili
Page 10 and 11: Planetoidi (slika 3.18) ali asteroi
Page 14: Newtonov gravitacijski zakon inizpo

F9 prelom/3 - Modrijan

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?