1yj1RRs

Februar 2010Št.045Številka prodajalca:Časopis za brezdomstvoin sorodna socialna vprašanja1 EURPolovico dobi prodajalec.

04IDILAVsi impresionisti združite svoje cvetje.Ljubezen listov kličem do gora.Salomon, jaz pa Dalila,gledam v Višarje.Vzemi me v svoje višine,trobim iz votle kupe,kupe neločljivosti.Vzemi me k svojemu meču,meču pravičnosti.Spoj enega z drugim.Salomon, lase že imam,zberi le moč,izdaje ti ne dam.VEČERK njej namenjen izginem,čeprav pogum redko izgine,nekdaj ...Veselim se njega in gapričakujem vsak dan, vsebližje domenjenemu srečanju,vse bolj zaljubljena ...Zaljubljen ratujem, »redko«izginem ..., poguma ne zmanjkanikoli nama ... Vidim.In ko ga v snuzačutim, postanemv skušnjavi pričakovanja.Barbara JozeljOdlično začutim ... ježelja – ni sen?Joj, kdaj ga bom spet videla,kdaj bo prišel nazaj?Kmalu ta obljuba – in:lahko nikoli.In zopet sva skupajv polni skušnjavi čutilin ponovno ne odide, ker boponovno vprašal,kdaj prideš nazaj.PRIJETNA JE PRAZNINA MED NAMA,TISTI ČISTI ODMIK,KI DOVOLJUJE SVOBODO IN MISLI KRILA.NEZNOSNA JE PRAZNINA MED NAMA,TEŽKO RAZUMLJIVA– PRIDEVA DO BISTVA DOTIKA.PETER PITAMBAR PANGERCfoto: Matilda M. DobroSen ali sneg,cesta ali pot, smrt ali »luč«,sen ali ...?Sem, ker upam, obstajam,ker ne razumembesed, dejanj ni,vendar te še ni nazaj.Saj želja v genihpokopana ...,smeh, vzdih inostanek življenja ...s teboj.Finito, miochiaro, chiaro ...Naj te ne bo nazaj obratno:in kdaj konec.Alenka

ZIMSKI VEČERZimski večer pripleza v zgornje nadstropje študentskega doma.Razsvetljeni apartma je poln opojnih zvokov počasnih plesnihbalad. Lahko bi bil George Michael. Naključno poparčkani plešemov samih nogavicah po sijočem parketu. V prostoru odmevi vonjav, kijih je sem zanesel dan, nos prepozna parfume in šampon, prašek intobačni dim. Rahla, vznemirljiva, bogato zgovorna mešanica.Zapleševa. Počasi, sproščeno, vino že po malem govori iz gibov, izoči. Teles ne približava povsem, ne poznava se še tako dobro, kajvem. Vodim, pusti se mi voditi, začutim, da je tukaj, zbrana, breznapora usklajena z menoj. Po plesu smukneva mimo jedilnega kota,kjer se pretaka temno rdeče vino iz velike plastične kante v lonecza kuho, od koder ga zajemalka raznaša v številne, nenehno žejnekozarce. Sosedna soba naju pričaka prazna in tiha. Prstne blazinicemi šepetajo, da je prišel pravi trenutek, sam vrh občutljivosti čutnic,hrepenečih po izkustvih raskavosti in mehkobe. Iztegnjena leži natrebuhu, jaz pa previdno pokleknem s široko razmaknjenimi koleniob njena stegna, modrček razpet kot višnjev metulj omahne naodejo. Moji roki zaploveta po valovih njenih ramen, se zasanjanoustavljata sredi hrbta, ona leži nepremična, kot da bi spala. Toda nespi, v svoji notranjosti je obrnjena proti meni, čuti in razume vsakmoj gib in odgovarja z valovi in pljuski toplote, ki jo oddaja njenapolt. Še jaz se nalezem miru in zaupanja, ne nehava se pomenkovatiprisluškovaje eden drugemu, vrata se kdaj pa kdaj sunkovitoodprejo, pa spet tiho in naglo zaprejo, da zapihlja okrog glave,pustijo nama mir. Roki ima ob telesu, moja dlan se tre ob njeno, medprsti stiskam vsak njen noht, vsak prstni členek posebej, najini pestise spleteta v rahlem krču. Potem počasi iztegne roki predse, odpremi pot do pazduh, potujem skozi nizka strnišča dlak, ki poskušajozadržati radovedne prste, izmišljam si nove in nove pripovedke,prigode in junaštva, ona pa zavzeto posluša. Mine ura ali dve, počasise vračava v prejšnjo zgodbo. Zdaj se je obrnila na hrbet, presvetlime, da bi se poslovil od njenega telesa s poljubom zadrege sredirjavega žameta, pa me nekaj zadrži, zgodba ne sme prehitevati,zimski večeri se vlečejo in mnogo jih je. Vstaneva s postelje, ničveč neznanca, eden za drugim stopiva v bleščečo luč med glasboin vonjave sosednega prostora, neskončno mirna in ubrana, kot bispočita pripotovala od nekod daleč.Jure Kunaver05MOJ DOMPod mostom je moj dom,okna so brez čipkastih zaves,iz dimnika se ne kadi,na ilovci naplavljen les.Kdo sklatil zvezde je z neba,kdo ugasnil morje je luči,kako naj najdem svojo pot,ko mraz me grize do kosti?Povsod sta tema in tišina,prekletstvo vleče se kot megla,kadar obup me tlači k tlom,grem žicat za kozarček vina.Saj vam rečem, da bo prav,če kakšen cvenk mi še ostane,za šilce žganja, za črne rane,da zližem si jih s kačjo slino.Ko v temi vrnem se domov,ne iščem ključa, saj ni vrat,tudi okna si ne bom zaprl,med cunje se zavlečem spat,ponoči ne bi rad umrl.Katarina KalabaTjaša Žurga

REZULTATI VOLITEV ZA PREDSTAVNIKA PRODAJALCEV06V začetku leta so naši prodajalci in prodajalke ponovno izbirali svojega predstavnikaprodajalcev in tako že drugo leto zapored izbrali Marka Nakrića, ki mu iskreno čestitamo!Resda jih je med dobrimi dvesto prodajalci in prodajalkami zaradi različnih razlogovglasovala le peščica, to je približno petnajst odstotkov, kar pa rezultatov volitev prav nič nespremeni. Volitve kot volitve: eni jih častijo, drugi se jim izmikajo in jim bežijo.Sredi januarja je volilna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Dolenc, Mirjam Gostinčar,Žiga Novak, Nina Vareško in Anja Žnidaršič, odprla volilno skrinjo, preštela glasove terpripravila volilni zapisnik, ki je razkril, da so bili glasovi med kandidati za predstavnikaprodajalcev razdeljeni takole: Marko Nakrić je prejel deset glasov, Ferdinand Kosi sedem,Aleš Verhovnik šest, vsak po štiri glasove pa sta dobila Senad Halilagić in Darko Pešl.Kako rezultate volitev komentirajo nekateri izmed tistih, ki so glasovali, ter kakonovoizvoljeni predstavnik prodajalcev Marko Nakrić, pa preberite v nadaljevanju.Kako se počutiš, ko si že drugo leto zapored premagal svojevolilne nasprotnike in tako nastopil svoj drugi mandatpredstavnika prodajalcev časopisa Kralji ulice? Si pričakoval takrezultat?Moji občutki ob drugem osvojenem mandatu predstavnikaprodajalcev so mešani. Po eni strani sem zadovoljen, ker sempremagal – milo rečeno – nelojalno konkurenco. Ampak so tudislabe strani, saj sem slišal vse mogoče, od tega, da dobivam800 evrov na mesec kot predstavnik, do tega, da ne opravljamsvoje funkcije tako, kot bi bilo treba, ob tem, da je to izjavil mojprotikandidat, ki mu zapori niso tuji. Ampak kje je bil on, kosem se kregal z dvema odvisnikoma okoli rajona, kje je bil, kosem se še z eno zaposleno in lastnikom trgovine prepiral, kosta delala probleme enemu naših prodajalcev, kje je bil, ko semzaposlene na Kraljih dobesedno silil v to, da gremo na teren?Kje?In ja, glede na svojo konkurenco sem pričakoval tak rezultat. Vbistvu bi bilo čudno, če se to ne bi zgodilo.Kaj se je spremenilo na bolje v zadnjem letu, odkar zastopašprodajalce?Na to vprašanje bi ti najbolje odgovorili ostali prodajalci inprodajalke, samo dejstvo, da sem bil izvoljen drugič, govori otem, da sem verjetno delal dobro.S kakšnimi težavami si se srečeval ob opravljanju svoje funkcijedo danes?Težave so bile raznorazne. Kot sem že omenil, sem se srečeval sprepiranji s prodajalci, lastniki oziroma najemniki trgovin … Celozatežili so mi, češ, zakaj se ne grem prepirat na Ministrstvo zadelo, da bi bili vsi prodajalci zaposleni in pri tem še prodajaliKralje?!Kako se nameravaš spopasti s temi manj prijetnimi rečmi?V bistvu nimam veliko možnosti, kot to, da se skušamspoprijeti z njimi sporazumno in diplomatsko, saj se kotpredstavnik prodajalcev ne počutim v vlogi neke vrste policista.Kakšna je vizija predstavnika prodajalcev v letošnjem letu? Kajlahko prodajalci pričakujejo od tebe?Moja vizija je taka, da se bom še vedno trudil po svojihnajboljših močeh prizadevati za dobrobit prodajalcev inuspešno prodajo vsakega od nas.Pripravila Matilda M. Dobrofoto: Nonafoto: Nonafoto: NonaIZJAVE VOLILCEVSaša, 28 letVolitev sem se udeležila, ker se mizdi, da ima predstavnik prodajalcevpomembno vlogo. Želela sem si zlasti,da bi in da bo pomagal pri izboljšanjusituacije na terenu (pri prodaji).Z izbranim kandidatom sem zelozadovoljna.Tomi, 34 letVolil sem predvsem zato, ker sempričakoval spremembo, zato z izidomnisem zadovoljen. Vem tudi, da jeizbrani kandidat volivce nagovarjal, najvolijo zanj, zato se mi zdi, da se nisoodločili na podlagi njegovega minulegadela, kot bi bilo prav, ampak na podlaginjegovega prigovarjanja. Zdi se mi, daza prodajalce ni naredil dosti, z izjemopredvolilnega časa.Gašper, 23 letNa volitve sem šel v pričakovanju, dabo izvoljen nov kandidat, saj se mizdi, da bi morali dati šanso tudi komudrugemu. Poleg tega z delom izvoljenegakandidata, ki bo še enkrat predstavnik,nisem zadovoljen. Verjetno se vidi, dami rezultat ni po volji.foto: Matilda M. Dobro

NA CIRKUS!Pred dobrim letom in pol se je gledališkiskupini Odpisani pridružila nova članica, kise ukvarja s cirkusom. Gledališka srečanjaje obogatila s cirkuškimi elementi, ki jih dosedaj še nismo uspeli uporabiti v predstavi,vendar to nameravamo. V nadaljevanjuobjavljamo prispevek omenjene gledališke incirkuške umetnice, ki pojasnjuje svoje cirkuškoudejstvovanje.Včasih ko koga naključno srečam v sredopopoldne, ponavadi na svojem najljubšemprevoznem sredstvu – kolesu, se miobičajno rahlo mudi. Ponavadi me ta osebavpraša: »Kam pa greš?« Jaz pa veseloodgovorim nazaj: »Na cirkus!« Takrat seobičajno zgodi, da ta oseba izbulji oči, kotda ji ni jasno, kaj govorim, in da sem padlaz lune. Potem se začnejo razne asociacije,ki jih imate verjetno tudi vi ta trenutek ...Cirkuška karavana, živali iz daljnihpokrajin, klovni v prevelikih hlačah,ljudje-gumice in podobno. Takrat jaz malopovesim nos, razočarana, ker si ta drugisploh ne predstavlja, kaj grem počet, kerne morem deliti svojega veselja z njim,sploh pa se mi ne da truditi razlagati,ker nikoli ne najdem pravih besed. Povrhvsega se mi že mudi, ker kot po navadizamujam. Ker se mi to ves čas ponavlja,sem se iz jeze odločila, da vendarleskušam razložiti, kaj to sploh pomeni, dagrem na cirkus. Tako da lahko naslednjičnevednežu ponosno pomolim ta članekpod nos, pa še govoriti mi ne bo treba!Srede so zame in še za peščico pisanooblečenih ljudi cirkuške. Sem namreččlanica Združenja Cirkokrog, natančnejeSlovenskega združenja za cirkuškopedagogiko – Cirkokrog. Združuje nasto, da smo cirkuški navdušenci in takosvoje cirkuško navdušenje ter veščineuporabljamo pri delu z ljudmi.Pri cirkusu se igramo in učimo upravljanjaz različnimi cirkuški rekviziti, žongliranjaz žogicami, kiji, poi, diabolom, devil sticksin flower sticks, hoje po vrvi, vrtenjakrožnikov, palice, vožnje z monociklomin hoje na hoduljah. Iz balončkov znamozviti in ustvariti vse mogoče živali inumetnine ter okrasiti obraz in telo sprelepimi poslikavami. Poleg tega pasmo mojstri v grajenju skupinskihpiramid in partnerskih akrobacij, torej izčloveških teles sestavljamo razne figureali premikajoče se stvore s štirimi rokamiin štirimi nogami. Ob tem se varujemo,sodelujemo, zabavamo, premagujemofoto: Bojan Deklevastrahove in verjamemo v vsakega, dazmore, saj postane s skupnimi močmi vsepreprosto.V okviru združenja izvajamo različnedelavnice za otroke, mlade, pa tudi zaodrasle in starejše, tako rekoč za vsakogar.Delavnice izvajamo v šolah, vrtcih,mladinskih centrih, različnih taborih,festivalih, družabnih prireditvah, uličnihanimacijah, v okviru raznih stanovanjskihskupin, zavodov itd. Organiziramotudi cirkuške tabore in mladinskaizobraževanja.Zaenkrat pridemo tja, kamor nas povabijo,ker nimamo še svojega prostora. To, da biimeli svoj prostor, je naša velika želja, sajbi tako tudi mi lahko povabili k sebi druge,imeli prostor za izvajanje delavnic tudi zatiste, ki svojega prostora nimajo. Predvsempa bi tako svoje aktivnosti lahko razširili –lahko bi bile bolj kontinuirane ter dostopneza vsakogar.Zakaj to sploh počnemo? Ker nas cirkusnavdušuje, ker je nekaj posebnega,nenavadnega, pisanega, kar ti zbistripogled in raztegne usta v nasmeh.Ker je cirkus življenje – premagovanjestrahu, učenje vztrajnosti, sprejemanjerazličnosti, spoznavanje svojih meja,ustvarjanje medsebojnih vezi terprijateljstev ter še marsikaj.Vam še vedno nič ni jasno? Jah, vsega nimogoče opisati z besedami, slike povedoveč, doživetje pa največ! Za začetek si lahkoogledate našo spletno stran na naslovu:www.cirkokrog.com, in če vas navduši, naslahko pridete pogledat ali nas povabite, daprinesemo cirkus tudi k vam!Za Cirkokrog,Kristina Debenjakfoto: Bojan Dekleva07

MOJE ŽIVLJENJE08Ime mi je Saša M., poročena H., sem mati dveh prelepih punčk,prva je Laura, rojena leta 2002 v Ljubljani, druga pa Dunja,rojena leta 2007 v Postojni.Kot otrok sem imela dokaj skromno življenje. Mami, brat injaz smo živeli v Novih Jaršah. Živeli smo brez očeta, ker si jenašel drugo partnerico, s katero živi še danes. Moja mami je bilazaposlena na Pedagoški fakulteti kot čistilka. Naju z bratom jevzgojila, kakor je znala, saj je bila sama za vse. Bila nama je mamain oče hkrati. Danes se zelo pozna, da z bratom nisva imela stika zočetom, kajti oče v družini mora biti že zaradi vzgoje …Mama naju je prisilila, da končava osnovno šolo. Jaz imamle osnovno, več pa ne, ker nisem uspela dokončati srednjeskrajšane poklicne šole za slaščičarko. Ko sem imela 17 let, jemama zelo razbolela, bila je v sežanski bolnici. Takrat me jejezilo in prizadelo, ker sem živela samo z njo, bala sem se, da nebi umrla. Vsak dan sem bila pri njej na obisku …V Sežani sem nato spoznala svojega bivšega partnerja, skaterim sem živela šest let. Kljub vsemu z njim nisem bilasrečna, zato sem od njega odšla. Spoznala sem novegapartnerja, s katerim sem v zakonski zvezi že tri leta. Vendartudi z njim nisem srečna zaradi kreganja in ljubosumja. Slepo jeljubosumen na vse okoli sebe, vse življenje mi nekako ne gre odrok, vendar se borim naprej. V življenju si zelo želim biti srečnas svojima dvema hčerkama. Vse bom naredila, da bomo srečnene glede na materialne okoliščine, postavila ju bom na noge, dabosta srečni v življenju – če že sama nisem bila. Stala jima bomob strani, dokler bom živa, nikoli ju ne bom pustila v bolečini inda bi bili sami …Žal trenutno nista pri meni zaradi stanovanjske problematike.Ker nimam stanovanja, mi organi ne pustijo, da bi bili primeni, kar zelo težko prenašam. To je zame še en udarec več,a delam na tem, da se stvari rešujejo – vendar zelo počasi.Trenutno sem brez stanovanja, zato ju ne morem imeti obsebi. Hodim na Kralje ulice po pomoč in podporo, ki jo dobim.Mnogo mi pomeni družba, ki jo imam tukaj, poslušam zgodbe,ki so zelo podobne moji. Sedaj ko sem prišla iz Celja, sem sebolj poglobila vase in začela delati na sebi. Začela sem iskatizaposlitev, ki sem jo pred kratkim tudi dobila.Delam kot čistilka … V mislih pa imam samo svoji dve hčerki,in to, da ju čim prej dobim nazaj. Najbolj mi ob strani stojimoja babica in občasno tudi zaposleni na Kraljih ulice. Največ jeseveda odvisno od mene same, kaj in kako bom naredila, čepravpriznam, da me je zelo strah, kako se bom sama soočila z vsemtem, toda vidim le, da človek mora nekaj storiti sam, da uspe vživljenju.Saša H.foto: Matilda M. DobroTAUBI, 11. DELEkskluzivni intervju o problemu narkomanije s Taubijem, glavnim junakom knjige TomažaGoloba: Ponovno rojen. V nadaljevanjih. Gre za intervju s samim seboj.Lahko zaideš v drogo čisto mimogrede, tudi če nimaš osebnih težav?Današnji ritem življenja je na žalost tak, da ga ni človeka, ki ne bi imel težav. Pa naj boto otrok v vrtcu, osnovnošolec, študent ali delavec. Z modernizacijo in pehanjem zauspehom ter uveljavitvijo smo pač prišli v situacijo, ko smo vsi po vrsti izpostavljenistresom. Otroci trpijo zaradi problemov svojih staršev, ki želijo zagotoviti lastnimotrokom brezbrižno prihodnost in pozabljajo, da živijo v sedanjosti, ko je človekčloveku volk. Starši trpijo zaradi otrok, ker jim ne morejo te brezbrižne prihodnostistresti kar tako iz rokava, temveč se morajo mučiti do skrajnosti. Starši zaradi otrokin otroci zaradi staršev.Torej … kdo lahko reče, da je brez problemov?! Droga pa se tu pojavi kot lep izgovor zabeg pred problemi, odgovornostjo, realnostjo. Tako ni pred drogo varen nihče. Življenje jepostalo začaran krog, ki smo ga ustvarili sami. Naj bo jasno, da uživanje drog ni izgovor zabeg iz nemogočega življenja. Brez droge si ga lahko ustvarimo prav veselega – seveda posvojih zmožnostih. Žal se ne zavedamo več, da znajo biti malenkosti prav lepe in ljubeče.Naj tu navedem svoj primer. Sam sem krivil svoje starše, da so oni krivi, da sempostal narkoman, češ, da ni bilo dovolj ljubezni v mojem otroštvu. Imam sestro, kije preživela enako otroštvo kot jaz (s starši), vendar ni bila nikoli narkomanka. Kakoto?! Zakaj sem postal jaz in ne ona? So bili res krivi starši?!TaubiGREŠNE MISLI HITIJOČEZ NEBO,OBEŠENO LEPOTICOPOSILJUJE TROP PODGAN,SLINASTI STARCIGLEDAJO TA PRIZOR,STARE KURBESE PONUJAJO MRLIČEM,SESTRADANI OTROCIGLODAJO KOSTI,LJUBEZNI POLNI UDARCI,ŽENSKI JOK IN PIJAN MOŠKI:»TLE MAŠ, PRASICA!«TO NISO LAŽI,TO NAŠ JE VSAKDAN.TO JE RESNICA!A VAS BOLI?!DR.

Večina poslušalcev je ob njegovempripovedovanju otrpnila, vprašanja zanjso bila skoraj zašepetana. Nanje odgovorijedrnato, odločno, spontano, podkrepijih s kletvicami, ki so zvenele nenavadnoza šolski prostor, a dosegle sproščenostin vedrino, hkrati pa so v sebi nosilenajresnejše sporočilo o tem, kako trdnoje odločen, da jim z vso svojo pojavo inmočjo njemu lastne volje za večno zbrišeiz vročih mladih glav ideje o »čarobnemuličnem življenju«.foto: Karmen Fošnarič011Svoj cilj je dosegel. Mladini je nazornonaslikal krutost usode, ki bi jih čakalazaradi nepravih odločitev, opozoriljih je na drobne pasti, ki bi jih lahkopripeljale po njegovi poti, vse skupaj paje z dobršno mero črnega humorja inresnosti v besedah, drži in gestah začinilna način, ki je zagotovil, da so njegovinauki padli na plodna tla. Gogi jim jepostavil gromozansko oviro pred kažipotza stranski tir: naravnost v njihove glavein duše.Na koncu je potegnil iz zmahaneganahrbtnika zajeten kup izvodov Kraljevulice in jih razdelil med zbrane (ter ses tem odpovedal svojemu zaslužku, vsibralci Kraljev pa vemo, koliko litrčkov toznese), šolski knjižnici pa podaril izvodknjige z naslovom Klošar ter povabilučence k branju. Zaključil je z besedami:»Če mi bo uspelo postati opomin vsajenemu mlademu človeku, sem storil to,kar hočem: naj več ne stopi mlada noga vnapačno smer!«Gogi je tokrat šolo kot predavateljobiskal prvič, zagotovo pa ne zadnjič.Njegova »razredna ura« je bila le ena odoblik aktivnosti, s katerimi po šolah vSloveniji v tem letu izvajamo projektrušenja tabujev, razvijanja strpnosti insprejemanja drugačnosti med mladimiin jim tako širimo obzorja tudi izvenrednih šolskih programov. Prineselnam je nauke in spoznanja, ki jih lahkomladim na tako prepričljiv način prinesele človek, ki jih pooseblja.Gogiju se zahvaljujemo za njegovdragoceni prispevek in ga vabimo,da svoje poslanstvo ozaveščanja inusmerjanja mladih v pravo smer uspešnonadaljuje – ne le v naši šoli, temveč čimširše. Povabite ga še vi, ne bo vam žal.Za OŠ Martina Konšaka Maribor,Karmen FošnaričTakole pa so brezdomstvo doživele učenke z drugega konca Slovenije, in sicer iz Osnovne šole Antona Globočnika Postojna, ki so nas v okvirukrožka Unicef v prostorih društva obiskale v mesecu decembru:V društvu Kralji ulice mi je bilo zelo lepo. Najbolj všeč mi jebilo, ko nam je gospod Marjan pripovedoval o sebi. V dnevnemcentru za brezdomce so bili vsi zelo prijazni.Leonora, 6. bBrezdomci so bili zelo prijazni. Jezi me, ker ljudje ne spoštujejobrezdomcev, ki so zelo odkriti. Vsi imajo svoje žalostne zgodbe.Andreja, 7. aTi ljudje se mi smilijo. Imajo malo hrane, spijo v kleteh inzapuščenih hišah. Prosjačijo. Niso leni, se trudijo, pa ne uspejo.Merita, 7. aBrezdomci se mi smilijo, ker nimajo doma in jih večina ljudisodi le po zunanjosti. Čeprav se jih bojimo, a ko jih spoznamo,ugotovimo, da so takšni, kakor smo mi. Pogosto so bolj iskreni,kot smo mi.Res niso zelo urejeni, a so samo ljudje, ki so izgubili samozavestin dostojanstvo.Tamara, 7. aBrezdomci se mi smilijo. Še vedno me jih je strah. Strah meje, ko so pijani, ker se večina drogira, verjetno so bolni, nisoodgovorni in čudno izgledajo.Bojim se, da bi člani moje družine postali brezdomci, potem binas vsi sovražili in hecali.Zaposleni v društvu Kralji ulice morajo biti zelo potrpežljivi inprijazni.Brezdomci se lahko spremenijo, če imajo nekoga ob sebi.Mira, 7. bBrezdomci so se mi zdeli čudni. Strah me je bilo. Strah me je, dabi moji domači postali brezdomci.Nives, 7.a

012cestnihPOTPot je kratkain ni lahka,je pa zapletenain nevarna.Vsak potujoči,ki hodi po tej poti,še najraje videl bi,da po tej poti ne hodil bi.Pa vendarvsak prav dobro ve,da mu ni več pomoči,ko na to pot zašel je.In vsi,ki so zraven bili,ko po tej poti šel si,so veseli bili,da od tam naprej želiš si.AnčiBRAZGOTINECSpoštovani bralci in bralke, to jemoj vzdevek, ki so mi ga dali mojisotrpini že zaradi vizualnega videza:razštelanega obraza, ki že samveliko pove. Kaj vse se pa skriva zanjim, pa upam, z zanimanjem inobčudovanjem prebirate v mojihdelih, v mojih umotvorih.Že sam naslov je odbit kot avtor …in nenavaden. Brazgotine so vidnepo telesu, toda kaj se skriva v duši,pa lahko prebirate in se učite ternormalno veliko pomagate, kot sespodobi.Ranjena duša je stokrat hujša kotzlomljene kosti. Kakšna je vlogastaršev, vam ne mislim razlagati,saj vas nimam za bedake, saj bibili brez vas še bolj mrzli, kot smotrenutno. Skratka, zima pač. Mojnajboljši prijatelj in psihoterapevt,kot veste, je papir, na kateremsi olajšam dušo. Pišem ravno nadan, ko je začelo snežiti. Sranjena kubik, koliko naših bo šlo spetpod zemljo odrešitve, je pa zopetodvisno od vsakega posameznikain usode ter seveda vremena. Todatisti, ki preživimo, nadaljujemo zagonijo trpljenja življenja na cesti,kjer smo se znašli.Fak je mrzlo in še sneži kot odbito,torej ravno prav, da nas bo čimmanj, tako bo volk sit in državasrečna. Zopet moj sarkazem, ki sega ne morem rešit in se ga nikolitudi ne bom, toda: ali mi kdo splohlahko zameri? Uredništvo ne, sajdrugače ne bi bilo objavljeno …Preživel sem še eno novo leto insem zaradi tega kar žalosten. Lepoje namreč umreti in ne trpeti, kotsedaj živimo. Moj sarkazem prihajado končne meje in samo vi me šedržite pri življenju. Če ne bi bilovas, bi bil že pokojni. Hvala vamza razumevanje in podporo, ki si jočlovek globoko vtisne v zavest zavedno.Marko PavlinLJUBLJANSKA RAZGLEDNICAKar ni mogla verjeti svojim očem.Ustavila se je – kar tam na licumesta – na sredi Tromostovjakar naenkrat. Nekaj ljudi jezagodrnjalo, ko so se zaleteli vanjo.Ni jih slišala – vse je bil le nekšum – podoben je bil šumenjuLjubljanice, ki je tekla pod mostom.Široko je odprla oči in še boljostrmela.Sedel je na mrzlem kamnitempodstavku pod Prešernovimkipom. »Ja,« je pomislila, »tako jeostrmel Prešeren, ko je prvič videlsvojo Julijo v Trnovem.« Fant napodstavku je počasi obrnil glavoin jo pogledal. Gledal jo je z istimvprašujočim in hkrati osuplimpogledom, kot ona njega. Kotičkiustnic so se skorajda neopaznoprivzdignili navzgor.Med njima so zaplula čustva, ki sose nanadoma prikradla v njuni srci,ki sta nenamenoma začeli biti eno.Trenutek se je zazdel neskončen.Njena lica so zardela in sklonila jepogled, ko je ugotovila, da dejanskostrmi vanj.Bilo je težko, a vseeno je prisililasvoji nogi, da sta naredili korak. Innato še enega in še enega … In šla jemimo njega, mimo njej nepoznanegačudovitega bitja, oblečenega v črno,sedečega na podstavku pod kipomPrešerna, mimo tega fanta, in vedelaje, da ga ne bo videla nikoli več.AtmanPISMO TISTIM, KI MIGOSPODARIJOSpoštovane policistke in policisti!Spoštovane sodnice in sodniki!Prosim vas, pustite mi dihati.Pustite me v miru životariti, saj minormalno življenje tako ni usojeno.Prosim, nehajte me preganjatiz vsakovrstnimi kaznimi inpoložnicami, ki jim ne vem pomena.Razen tega, da izsesavate denar izmene. Gospe sodnice, od kod vamlogika, da je človeku dovolj petstoevrov letno za normalno življenje?Gospe policistke, če ne hodim ravnopokončno po ulici, to še ne pomeni,da sem pijan. Morda sem utrujen.Morda sem izmozgan. Morate tudive delati po deset do dvanajst urdnevno, da lahko plačate stanovanjein kupite nekaj malega hrane, da bipreživele? Gospodje sodniki, vestenisem ravno mentalno zavrt, vendarvašega pisanja ne znajo razvozlatiniti največji znanstveniki. Vse, kar seda razvozlati, je le to, da sicer nisemkriv, a kazen bom vseeno plačal.Denar pa ... za vas ni pomembno,če ga imam. Vi ga hočete in jazga moram dati, čeprav nedolžen.Gospodje policisti, prosim, neustavljajte me več z besedami: »Taubi,daj osebno.« Moje podatke poznatebolje od mene.Spoštovani vsi našteti, prosim vas,pustite mi še teh nekaj let življenja,kar mi ga je ostalo. Moja preteklost jezahtevala svoj davek. Rad bi le mirnoživotaril brez vaših nečloveškihpritiskov. Prosim, raje pritisnite tiste,ki imajo toliko, da ne vedo več kam biz vsem svojim premoženjem. Pustitepri miru mene in nas, ki nimamo nič.Nas, ki imamo manj od nič.Taubi

Dogodki:SILVESTROVANJE BREZDOMCEV V VINCENCIJEVEM DOMU NA TABORU014Za zaključek lanskega leta smo bili vaši brezdomčki povabljeni nasilvestrovanje, ki so ga tokrat že petnajstič zapored organiziraliprostovoljci Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote.Vse skupaj se je začelo ob sedmih, ko so omenjeni prostovoljcizačeli strašiti z nekimi narezki in brezalkoholnimi (?!) napitki.Vaš pisec je tam na svoje presenečenje preživel izredno lepvečer, čeprav po dolgem času brez prisotnosti svoje boljšepolovice, ki je potem na srečo že takoj prvega očitno ugotovila,da obstajajo samo bivše, bodoče in bodoče bivše ter se ažurnovrnila. Za dobro počutje kakšnih devetdesetih brezdomcevv tej nori noči v letu so po mojem skromnem prepričanjuv največji meri krivi kar vsi prostovoljci Vincencijeve zvezedobrote na čelu s predsednikom Petrom Žakljem. Kljub vsemu jepotrebno izpostaviti nekaj osebkov, ki so pozitivno presenetili:prostovoljec Blaž je z vrhunskim obvladovanjem harmonikeponudil dobrodošlo alternativo glasbenikom iz »lijepe njihove«,ki že nekaj let v režiji našega ljubega župana vsako leto strašijopo Ljubljani. Da študenti teologije niso od muh, je do koncapotrdil sicer vedno resnobni prostovoljec Tilen, nekakšenanimator, z vodenjem tombole, na kateri je baje vsak udeleženecnekaj dobil. Glavna nagrada: bicikel. In prvi komentar srečnegadobitnika Radenka: »Pedeset eura!«Za daleč najboljšega pevca med nadškofi se je izkazal gospodUran, ki nam je zelo lepo zapel kakšnih pet pesmi, med drugimtudi Sveto noč, ki jo je (ne boste verjeli) znal v celoti na pamet.Kar se tiče moje malenkosti, moram omeniti »Evropskegagenija«, ki je bil pripravljen z menoj deliti s seboj prinešen viski.foto: Tilen PrinčičVsa čast ti, »Evropski genij«, brez tebe bi, dokler niso prostovoljcizačeli skakati med mizami s polnimi rokami piva in kvazisilvestrske večerje, ostal s suhim grlom.Med večerom se je prišel slikat tudi že omenjeni Janković, boljali manj uspešno »odglumil« skrb za brezdomce in (hvala bogu)kmalu odšel novim delovnim obveznostim naproti. Mi smo okolipolnoči nazdravili še s penino, popili še nekaj piva, »popokali«darila in okoli ene zjutraj odšli: nekateri »domov«, drugi pana Tromostovje pogledat, kaj počno Italijani in Štajerci obspremljavi hrvaške muzike.TrierAKCIJA ZBIRANJA SPALNIH VREČ – OMOGOČITE KRALJEM ULICE TOPLEJŠO ZIMOfoto: Bojan KuljanacŠtudentke 2. letnika Fakultete zasocialno delo smo v okviru predmetaOrganizacija in upravljanje v socialnemdelu organizirale projekt z naslovomOmogočite Kraljem ulice toplejšo zimo.Zbrale smo približno sto spalnihvreč ter jih 14. 12. 2009 dostavile naDruštvo za pomoč in samopomoč Kraljiulice. Darovalci spalnih vreč, ki se jimzahvaljujemo, so: Vojašnica generalaMaistra, Vojašnica Baron Andrej Čehovin,Vojašnica Franca Rozmana - Staneta terprijatelji, sorodniki in sošolci.Nika Ernst, Petra Dolinšek , ŠpelaGodnič, Klavdija Balantič, IrenaBatič14. in 15. decembra 2009 je bila na Filozofski fakultetiv Ljubljani dobrodelna akcija študentov, ki so jo poimenovaliTeden dobrodelnosti. Donacije so zbirali dva dneva, zbrano panato podarili varni hišo in brezdomcem.Študentke in študenti so pridno darovali oba dneva. Mednjimi sem bil tudi jaz, vzdušje je bilo zelo prijetno, čas je hitromineval, prispevki pa so naraščali. Študentke in študente jetreba na tem mestu zelo pohvaliti! Tudi meni so zelo pomagalipri prodaji časopisa Kralji ulice, zato se jim iskreno zahvaljujem.TEDEN DOBRODELNOSTI NA FILOZOFSKI FAKULTETIRajkofoto: Miha Sagadin

SPET NA RADIUZ Bojanom sva v torek, 12. 1., ob desetih odrinila protiŠmarju pri Jelšah, kjer sva na Štajerskem valu predstavila naščasopis. Gostila naju je novinarka Zdenka Orač, ki naju je hitroseznanila z načinom snemanja predhodno posnete oddaje.Govorili smo o društvu, prodaji časopisa in poteh, ki so nas dotu pripeljale. Bojan je govoril o dejavnosti društva, sam pa semposlušalcem pričaral ulični vsakdan. Zadovoljna sva odšla še nakosilo in se vrnila v snežno belo Ljubljano.Tomislav Gruden - GTSfoto: Tomislav Gruden - GTSBREZDOMCI VOŠČIJO015foto: Monika PavlovičŠtudentke 3. letnika socialne pedagogike: Mateja Zupančič, MašaOzmec, Monika Pavlovič, Neža Dolžan, Natalija Mlakar in Lea Povšesmo pri vajah Osnove socialne pedagogike 3 zasnovale projekt zbrezdomci, in sicer pod naslovom Brezdomci voščijo. Naš namenje bil ta, da brezdomci voščijo mimoidočim, in sicer na ta način, dajim podelijo voščilnico oziroma skromno darilce (voščilnica plusbonbon) v zameno za pomoč, ki jo nekateri nudijo s tem, ko naPRAZNIKI – LEPI KAKOR ZA KOGAprimer kupujejo Kralje ulice ter nudijo še drugačne oblike pomoči.S podeljevanjem voščilnic in voščenjem veselih praznikov naj bibrezdomci na nek način povrnili drugim ljudem za njihovo pomoč inse predstavili v drugačni luči, kar pomeni, da niso vedno oni tisti, kinekaj prosijo, ampak tudi kaj dajo.Da pa je bila možna izvedba tega projekta, smo morale najprejorganizirati tri delavnice, kjer smo skupaj z brezdomci te voščilniceizdelali. Več kot sto jih je bilo na koncu, kar je preseglo našapričakovanja. Na voljo smo imele veliko različnega materiala, takoda so na račun prišli tako tisti z več kot tudi tisti z manj ustvarjalnežilice – vsaka ideja je bila dobrodošla, zato je bilo zanimanje še tolikovečje.Delavnice smo izvajale 14., 15. in 16. 12. 2009 v prostorih društvaKralji ulice, projekt pa zaključile 22. 12. 2009, ko smo se skupaj sštirimi brezdomci odpravile v središče Ljubljane, kjer so podeljevalivoščilnice mimoidočim. Za uspešno opravljeno delo in za zahvalo prisodelovanju smo jih za konec povabile še na čaj, kjer smo prijetnopoklepetali.Menimo, da je naš projekt dosegel svoj namen in marsikateremu sotako Kralji ulice s svojim voščilom in skromnim darilcem polepšalidan.Lea PovšePredprazničnemu vzdušju so se24. 12. 2009 na skromni brezplačnivečerji pridružili tudi brezdomci: golaž,malo kruha, drobcen košček peciva, šemalce vina ali soka … in po slabi uri –metanje ven.Namesto na nekaj kulturnega indostojnega, kar je bilo vsekakorpričakovati od gostiteljev takšnegadogodka, smo naleteli na nekajsramotnega in človeškemu dostojanstvuneprimernega. Česa takega nisem videlv svojem življenju niti v največji beznici.Malo starejši sivolasi natakar, ki se jesmukal med mizami, se je do brezdomcev(ki so, roko na srce, po mojem skromnemfoto: Lojze Smolemnenju tudi ljudje) obnašal takoarogantno in despotsko, da bi se mi tistisicer okusen golaž gladko vrnil na plan,ko ne bi bil že marsičesa vajen. Ampakres marsičesa. Vsa čast organizatorjem,kdor koli je že to bil, da so vsaj za nekajtrenutkov poskusili narediti brezdomcemnekaj veselja. Saj so ljudje, mar ne?Je danes res še mogoče kaj takega? Kotda se tudi najboljšemu ne more zgoditi,da je pahnjen na dno družbe. Na dnodružbe res, ni pa nujno, da tudi na dnočlovečnosti. To drugo je privilegij ta»normalnih«.Lojze Smole

LJUBLJANSKA KOLESARSKA MREŽA – LKM016Intervju s Klemenom Lahom, dolgoletnim aktivnim članom LKM-ja. Pogovor je opravilaŠpela Razpotnik.Se lahko predstavite našim bralcem?Sem Klemen Lah, po poklicu in dušiučitelj. LKM-ju sem se priključil leta2000, torej kmalu po ustanovitvi, insicer predvsem zaradi ene stvari: želelsem si (in si še vedno želim), da bivsakodnevno kolesarjenje po Ljubljanibilo nekaj varnega in udobnega, nepa adrenalinski šport. Želim si tudi,da bi razvoj mestnega kolesarjenja vLjubljano prinesel prijetno ozračje, vkaterem sem imel priložnost uživativ kolesarsko razvitih mestih. LKM jedruštvo za vzpodbujanje kolesarjenjain trajnostnega prometa v Ljubljani.Kolesarjenje vidimo kot hitro, ekološko,zdravo in demokratično obliko urbanemobilnosti, seveda pa nas to ne ovira, dane bi podpirali tudi drugih trajnostnihoblik prometa, predvsem javni prevoz inpešačenje. Z veseljem sprejemamo novečlane. Najbolj enostavna pot je, če grestena spletno stran: http://lkm.kolesarji.org,kjer se lahko včlanite v društvo.Kaj so bili do sedaj vaši osnovni projekti?Organizirali smo številne protestneakcije, s katerimi smo opozarjalina neenakopraven položaj mestnihkolesarjev, na številne neustreznerešitve pri načrtovanju kolesarskihstez, na ogroženost otrok, na potrebopo uvedbi tedna mobilnosti in takodalje. Mestni upravi in županstvu smovseskozi pošiljali predloge za izboljšavo,prevajali strokovna gradiva, zaradipogostih kraj smo stopili v stik tudi sPolicijsko upravo Ljubljana. Izpeljali smospletni projekt Črne točke, ki še danes– čeprav potrebuje osvežitev – opozarjana številne nevarne točke v Ljubljani innjeni okolici. Kar nekaj akcij je presegalokolesarjenje: medijsko najbolj odmevnista najbrž bili »Vrnimo sol!«, s katerosmo opozarjali na pretirano soljenjecest v zimskem času in škodljiv vplivsoli na mestno zelenje, drugo pa je bilonasprotovanje mestni vzpenjači, kateregradnja se nam je zdela neumestna,dokler se ne zgradi primerna kolesarskainfrastruktura in odpravi arhitektonskeovire za invalide v centru mesta.Kaj so vaši glavni cilji in kako jihposkušate dosegati?Zavzemamo se za širjenje zavesti, daje kolesarjenje poleg javnih prevoznihsredstev edini smiselni način hitregapremikanja v urbanih okoljih; za to,da je kolesarjenje vključeno v vserelevantne prometne in urbanističnenačrte; spremembo Zakona o varnosti vcestnem prometu, tako da bo prijaznejšiza kolesarje; pravno zaščito kolesarjevv primeru prometnih nezgod in nasiljas strani motoriziranega prometa terpolicije; izvajamo politični pritisk navplivne osebe na ravni občine, mestain države; skrbimo za razvoj kolesarskeinfrastrukture (kolesarske steze,parkirišča itd.).Kaj so glavne ovire pri doseganju ciljevvaše mreže?Glavna ovira je napačno razumevanjemobilnosti v Ljubljani in tudi Sloveniji.Pravico do mobilnosti namreč mnogiSlovenci razumejo kot pravico, da pridejoz avtomobilom kamor koli ob kateremkoli času, in to, če se le da, zastonj.Mislim, da nam je v zadnjih letih uspelozakoreninjenost te ideje malo zamajati,čeprav moram priznati, da nam je touspelo tudi zaradi nemogočih razmerna cestah. Ljudem se pač vseeno ne dazapravljati toliko časa v avtu, če vidijokakšno alternativo. Druga ovira je podobakolesa v javnosti. Ta naj bi bil sprejemljivpredvsem kot igrača za otroke, športnirekvizit, vikend rekreacija in prevoznosredstvo za tiste, ki si ne morejo privoščitiavtomobila ali pa so preprosto čudaki. To jedaleč od podobe in namena, ki ga ima kolov prometno razvitih okoljih (Skandinavija,Beneluks, mnoga severnoitalijanska,avstrijska in nemška mesta …), kjerpredstavlja resno alternativo osebnimvozilom in javnemu prevozu. Kolesarjenjetako marsikje presega 30 odstotkovdnevnih poti – v Ljubljani se že dolga letadosega zgolj nekaj odstotkov, pa čepravimamo zelo dobre geografske razmereza razvoj. Tretja ovira je pomanjkanjepolitične volje in vizije. To potrjuje tudiprometna strategija sedanjega župana, kiše vedno razmišlja o širitvi vpadnic, čepravbo to le povečalo število osebnih vozil vLjubljani, zelo malo pa je storjenega napodročju razvoja kolesarske infrastrukturein javnega prevoza.Kaj razumete kot dosedanji največjiuspeh LKM-ja?Največji uspeh LKM-ja vidim pravv dvigovanju zavesti o pomenutrajnostnega prometa. Je pa uspeh gledena količino vložene energije in časapravzaprav majhen. Najbolj aktualenproblem zame je nepovezanost in slabonačrtovanje ljubljanskih kolesarskih stez,zaradi česar je veliko nevarnih srečanj zavtomobili. Zelo slaba je tudi možnostkombiniranja kolesarjenja in javnegaprevoza: slovenske železnice so pri temrigidne, le s težavo omogočajo prevozkolesa in parkiranje pred železniškimipostajami, še slabši pa je LPP, ki – razen,da je postavil nekaj kolesarskih stojal nakončnih postajah – ni naredil še nič. Vsajen dober projekt bo morda kmalu zaživeltudi v Ljubljani. To je projekt mestnegakolesa, ki se ga bo dalo sposoditi zarelativno nizko ceno in s katerim se bodalo prevažati po Ljubljani. Podobenprojekt je dobro zaživel v Parizu.Kakšna je vaša vizija življenja vLjubljani?Želim si, da bi Ljubljana postala mestoza ljudi in ne za avtomobile, tako kot jeto mogoče videti v kolesarsko razvitihmestih. Pa ne zaradi kolesa samega,temveč vsega, kar razvoj kolesarskegaprometa prinese s seboj. Umikavtomobila namreč omogoči več zelenic,ki jih ni treba namenjati vedno novimparkiriščem in širitvam cest, zmanjšatase hrup in onesnaženost zraka, izboljšase zdravje ljudi, zaživijo manjše trgovinev centru, ki zaradi velikih trgovskihcentrov ob robu mesta izumirajo ...Skratka: izboljša se kakovost bivanja. Into ni malo.foto: Tomislav Gruden - GTS

foto: BibaSol in Koper:NA MLADIH SVET STOJImonika.buhancic@kraljiulice.orgfoto: osebni arhivŽe dolgo nisem bila tako prešerno nasmejana in vesela, kotsem te dni. Ne, nisem zadela sedmice in niti v Texas hold'emunisem obrala soigralcev za sedemmestno številko. Z menoj sonavezali stik mladi. Pravzaprav njihov ravnatelj, gospod AlešUšeničnik. Na kratko mi je povedal, da Osnovna šola AntonaUkmarja ponovno sodeluje pri mednarodnem projektu »Evropav šoli«, kjer so lansko leto poželi nemalo uspehov – tudi prvomesto na področju internetne delavnice. Vsako leto ima projektdrugačen naslov, letos je to: »Poiščimo nove priložnosti«; 2010– evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti.Ponovno so učenci zagnani in želijo sestaviti čimboljšeprispevke (literarne, likovne, internetna stran, foto itd.). Toje bil razlog, da so navezali stik z nami, torej koprskim delomKraljev ulice.Ob samem prihodu na šolo mi je bilo takoj jasno, da jeOsnovna šola Antona Ukmarja nekaj posebnega. Nič kajpodobna ni moji stari osnovni šoli, ki je bila tako zelodolgočasna. V prostorih e-učilnice, kjer je ducat osebnihračunalnikov, ki so v popoldanskem času dostopni vsemobčanom – in ne samo učencem šole, smo se v družbi še eneučiteljice prijetno razgovorili in naredili akcijski načrt, kakobomo tematiko brezdomstva predstavili učencem 7., 8. in9. razreda. Po prijetnem kramljanju smo se dogovorili, dase snidemo v torek, 26. januarja ob pol enajstih dopoldne,kjer bom imela predstavitev, in sicer dve šolski uri. Odprtostobeh sogovornikov do tematike brezdomstva me je navdajalaz velikanskim občutkom, da so vsaj otroci te osnovne šolev »dobrih rokah« in na odlični poti, da postanejo srčni inosveščeni s pravilnimi informacijami in minimalnimi – če že –predsodki, katerim se nihče od nas ne more izogniti ... Le upreti sejim je treba znati. In ravno te spretnosti jih bomo poskušali naučiti.Moje veselje je torej nepopisno, saj je velikanska odgovornost,ko dobiš v roke gmoto gline in jo lahko po mili volji oblikuješ.Ravno to se mi zdi pravilna prispodoba za otroke, saj sodejansko še neizoblikovani in v obdobju, ko informacije karpožirajo od vsepovsod. Na njihovo vsesplošno razmišljane inpogled na svet imamo odrasli ogromen vpliv – torej še tolikovečjo tudi odgovornost, kaj in kako jih bomo naučili, poučili.Brezdomstvo in vse socialne tematike so pa ravno takšne,da nas »naučijo« biti dober dober človek ali pa tudi ne. Svojonalogo sprejemam kot darilo in se je bom lotila zelo natančnoin profesionalno. Že danes sem prebrskala ogromno svetovnegaspleta in poiskala material za predstavitev. Seveda komajčakam, da vas o vsem obvestim v naslednji številki ljubega namčasopisa.Upam prav tako, da bo predstavitev le delček nečesa večjega ..., dase bo iz tega rodilo veliko novih stikov, mogoče tudi kakšnoresnejše prijateljevanje in pa, da bo to še ena osnovna šola,na kateri bomo »Kralji« poskušali prikazati večplastnostbrezdomstva. Gospod Aleš je vedel celo za stojnico, ki smojo imeli v Kopru leta 2008, ko smo časopis prvič javnopredstavljali prebivalcem in prebivalkam Obale, in omenil, dabi bilo dobro, če bi tudi na njihovi stojnici sodelovali skupaj.Skratka, rojeva se nekaj novega, svežega, mladega in samosrečna sem lahko, da sem del tega.Vaša Biba017PRP-TRGOVINAZačeli smo urejati dolgo pričakovano PRP-trgovino(posredovalnica rabljenih predmetov), ki bo delovala vprostorih, kjer je bil naš prejšnji, manjši dnevni center.Poljane so že skoraj zaspale in marsikdo je mislil, da kraljiveč ne obstajamo. Ne, le preselili smo se, naš duh pa bo ostalv prostorih na Poljanski 14, kjer bomo uredili trgovino –posredovalnico rabljenih predmetov.Do aprila, ko odpremo vrata, nas najdete na vsakomesečnistojnici pri Frančiškanih, če pa ste neučakani, preverite, kakonapredujemo na Poljanah. Ko boste brali te vrstice, bo trgovinaže skoraj urejena. Kupci ali radovedneži ste dobrodošli! Čakatavas dobro vzdušje in udoben kavč. Če pa imate prepolno klet,nas kar pokličite in radi jo bomo spraznili. Zakaj bi nekaj imeliza smeti, ko kdo pravi, da čez sedem let prav pride mi!Namen trgovine pa ne bo le recikliranje odsluženega,nerabljenega, bo tudi vir preživetja ducatu ljudi, ki bi sicerhodili od svetovalke do svetovalca. Tudi če ne po nakupih, stedobrodošli!Tomislav Gruden - GTS

PRIŽIGAM SVEČO ZAKONU V SVOJEM MESTU, V SVOJI DRŽAVI018Ko beseda je izgubila besedo,ustvarilo se je pravo,ki nikoli nadomestilo ne boizgubljeno besedo ta pravo.Mogoče je ravno pravi čas, da se maloposvetim Zakonu o prijavi prebivališča.Zima je v polnem zagonu, dnevi pavedno in še bolj mrzli. Tisti, ki imamostanovanjski problem, dobro vemo, kaj topomeni. Mraz je naš največji sovražnik.Čeprav je že februar, je vzdušje pravnovembrsko … Dan mrtvih. Enostavnose spomniš vseh pokojnih, ko gledašljudi, ki iz trgovine nosijo nagrobnesveče. Dobiš preblisk ljudi, s katerimisi delil slabe in lepe trenutke, a si jihvsaj delil. Zdaj jih ni več in v tišinipremlevaš, zakaj so tako hitro odšli. Nisovsi odšli tiho. Marsikdo je odšel zeloglasno. Slišim njihov odmev besed, ki soopozarjale, da ne zdržijo več, enostavnone zdržijo več. Kolikokrat me prevzameobup, ko še sama ne zdržim več, ko binajraje ugasnila. In nihče naj ne reče, dasem odšla tiho, ker to ne bo res. Moj glasgrmi venomer in opozarja, da so zadevev naši državi, razmere v Evropi in svetupostale absolutno nevzdržne.In tako so grmeli moji prijatelji. Ja,grmeli so, a jih nihče ni uslišal. In naj minihče ne omenja molitve, ker vem, da somarsikdaj molili, da se neha to sranje, aniso nič izmolili. Kdo bo molil v imenubodočih 90 milijonov ljudi in novih50 000 otroških trupel, ki bodo končalislabo zaradi »svetovne recesije«? Hkratiopozarjajo, da bodo izbruhnili socialninemiri in se zanetile nove vojne. Kateraje ta molitev, ki bo pomagala tem novimžrtvam pohlepnežev, ki bodo ojačalisamo vojsko, a pomagali nam ne bodo?Moji otroški strahovi, samo vojne ne, soiz dneva v dan vedno večji, vedno boljresnični. Ni to samo moj otroški bavbav, niso to sanje, te sanje so resničnosranje in resnično stanje. Ja, velikojih je pomrlo, ko niso vedeli, kje bodoprespali, kje se bodo prijavili, skrivaliso se pred poznanimi, sram jih je bilo innihče jih ni jemal resno. Vsi so končaliklavrno. Druga svetovna vojna ni vzelatoliko žrtev, kolikor jih napovedujejov tej recesiji. Je Hitler resnično takšenzločinec? Kdo bo kriv za te bodoče žrtve,ko so javno izpostavili ta podatek?Kdo bo ta naslednji Hitler na kubik?In kdo bo stal za bodočimi žrtvamizgrešenega sistema, ko bo naslednje letoše več brezposelnih, še več zaposlenihz minimalno plačo ali celo brez plače inupokojencev na robu preživetja? Nihče,nihče! Vendar Hitlerja ne bi bilo, če galjudje ne bi sami podprli. On je bil samozrcalna slika naroda, ki ga je izvolilo, semu priklonilo.In koga mi volimo, komu se mipriklanjamo, kakšen sistem v resnicičastimo? Glede na dogajanja pri nas,glede na Evropo in glede na Nato sesprašujem, kje je naš Hitler skrit. Je mednami ali celo v nas samih? In če smo pritem, kdo bi verjel izbrisanim in kdo meniverjame, da se kaj hitro lahko zgodi, dasmo tudi sami izbrisani …Sama se nimam kam prijavit. Staršiso se preselili in me ne želijo prijaviti.Center za socialno delo ima zapolnjenekapacitete. Pa tudi nič ti ne koristi, če siprijavljen na centru za socialno delo, kertja uradno ne moreš dobivati pošte. Čeodpreš poštno ležečo pošto, ne morešdobiti pošte, ki je poslana iz državnojavnih institucij. Se pravi, nimaš kamdobiti pomembne pošte. Že z izvidomzdravnika imam problem, kam mi gabodo poslali. Človek ne more verjeti,če ne doživi. Imam oklesteno pravicodo obveščanja, ki se tiče mene osebno.Smešno pa je, da vas za uklonilni zaporpolicija kaj hitro najde. Ene pošte nemoremo razrešiti, da bi se človek lahkobranil, če je slučajno kakšna položnica zaprekršek. Naenkrat pa srečate policiste,ki vas odpeljejo v uklonilni zapor ali pav zapor za prestajanje kazni. Naenkratsi kriv. Sploh ne veš, kdaj so te v imenuljudstva okrivili. Nimaš pravice do ugovora.Kje je vsa ta izgubljena pošta, kje je končalain kam so odšli moji prijatelji? In samoizvleček iz Zakona o prijavi prebivališča, 8.člen, zadnji odstavek, vam citiram:foto: Tomislav Gruden - GTS

Če pristojni organ podvomi, da posameznikstalno prebiva v naselju oziroma na naslovu,kjer je prijavil stalno prebivališče, oziromaje obveščen, da tam ne prebiva stalno, uvedepostopek za ugotavljanje dejanskega stalnegaprebivališča. Ta postopek uvede tudi vprimeru, da se je posameznik za stalno odselilz območja Republike Slovenije, ali da nimaprijavljenega stalnega prebivališča, čeprav vRepubliki Sloveniji dejansko živi.Pristojni organ je dolžan uvesti postopek zaugotavljanje dejanskega stalnega prebivališčana zahtevo lokalne skupnosti, na območjukatere je posameznik prijavil stalnoprebivališče ali na območju katere dejanskoživi.V primeru, ko se v postopku ugotovi, daposameznik dejansko stalno prebiva naobmočju drugega pristojnega organa, seugotavljanje stalnega prebivališča odstopipristojnemu organu, na območju kateregaposameznik stalno prebiva.Če posameznik nima prijavljenegastalnega prebivališča, po določbah tegazakona pa ga tudi ni mogoče prijaviti,se za njegovo stalno prebivališče štejenaslov organa ali organizacije, kjer dobivapomoč v materialni obliki, če na območjupristojnega organa tudi dejansko živi.Pristojni organ mora pred prijavo stalnegaprebivališča pridobiti pisno soglasje organa aliorganizacije, ki posamezniku daje pomoč. Čeorgan ali organizacija ne da pisnega soglasja,pristojni organ posameznika stalno prijavina naslovu tistega organa ali organizacije, kije posamezniku dal zadnji pomoč. Organi inorganizacije, ki posamezniku nudijo pomoč,morajo pri prijavi prebivališča sodelovati spristojnim organom.Pristojni organ mora obvestiti organ oziromaorganizacijo o prijavi stalnega prebivališčaposameznika iz prejšnjega odstavka nanjegovem naslovu.Na podlagi dokončne odločbe, s kateropristojni organ ugotovi dejansko stalnoprebivališče posameznika, vpiše v registerstalnega prebivalstva novo stalno prebivališče,oziroma odjavi stalno prebivališče v primerustalne odselitve z območja RepublikeSlovenije. Dokončna odločba velja kotpotrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnegaprebivališča.Če pristojni organ v postopku ne moreugotoviti, kje posameznik dejanskoprebiva in po določbi četrtega odstavkatega člena ne more prijaviti njegovegastalnega prebivališča, na podlagi dokončneodločbe posameznika iz registra stalnegaprebivalstva izbriše.In seveda citiram še 25. člen, kisankcionira take reveže kot smo jaz inmnogi med nami in še tiste reveže, kibodo to postali:Z globo od 400 do 1 200 evrov se kaznuje zaprekršek fizična oseba, ki:1. v predpisanem roku ne prijavi stalnegaprebivališča ali spremembe naslovastanovanja ali ne odjavi stalnega prebivališča;2. ne prijavi oziroma odjavi posameznika,mlajšega od 18 let, ter posameznika, ki niposlovno sposoben;3. ne prijavi oziroma odjavi otroka v primeruizvrševanja roditeljske pravice;4. se ne prijavi oziroma odjavi ali se vpredpisanem roku ne prijavi oziroma odjavipristojni policijski postaji;5. ne prijavi oziroma odjavi ali v predpisanemroku ne prijavi oziroma odjavi oziroma obnovizačasnega prebivališča;6. ne prijavi ali v predpisanem roku ne prijavizačasnega odhoda z območja RepublikeSlovenije oziroma vrnitve v RepublikoSlovenijo za več kot 60 dni ali z namenom, dabo tukaj stalno prebival.Verjemite mi, da organizacije nesodelujejo. In kaj je državljan RepublikeSlovenije, ki je izbrisan iz registrastalnega prebivališča, ki je osnovadržavljanstva? Je avtomatsko tudi brezdržavljanstva? In čigavi ste potem?V kateri državi živite? Katere so vašepravice? Kdo ste? Nihče ste. Še manjkot nič ste. Izbrisani ste. Ja, vedite, daste kot državljan lahko po naši veljavnizakonodaji izbrisani, če to želijo narediti,če ostanete brez stalnega prebivališča,kar se pa lahko zgodi marsikomu mednami, če malo bolj realno premislite.Slučajno se ločite, odselite od staršev,poročite z nekom, ko jo ali ga vaši nemarajo, vas razdedinijo, vam zmanjkaza najemnino ali stroške in vam groziizgon, ne morete odplačati kredita, nistedobili plače in naenkrat ugasnete kotdržavljan. In kakšna je naša zakonodaja?Kaj mislite o tem?Kaj pa recimo res črn scenarij? Najprejvas izbrišejo iz registra. Ker nimatekje prejemati pošte, tega tudi ne veste.Nato vas enostavno odstranijo in nihčene ve, da vas več ni. Nikjer obvestilao vas, saj enostavno ne obstajate. Leredki posamezniki se vprašajo: »Hja, čuj,Jožeta pa že dolgo nisem videl, je splohmed živimi?« In zavlada tišina. In Jožetani in ni, že leta in leta ga nihče ni mednami videl. Prižigam svečo Jožetu, ki gaže leta nisem videla, temu nevidnemuJožetu, ki je bil izbrisan ali pa je lahkoizbrisan. In prižigam svečo temu zakonu,ker ni vreden, da leži med našimiuradnimi listi.Decembra leta 2006 sem prejela naprošnjo, da se mi nekje uredi prijavaprebivališča v Ljubljani, kjer sem realnotakrat živela osem let, takšen odgovor sstrani centra za socialno delo.Spoštovana ga. A. O.!Opravičujem se vam za pozen in na žalostnegativen odgovor na vaše vprašanje. Nismovas pripravljeni prijaviti na naš naslov, ker zato ni niti formalnih niti vsebinskih razlogov. VLjubljani je na vseh petih CSD-jih prijavljenihpreko 300 občanov, kar presega vse razumneokvire, zato smo ljubljanski CSD-ji pobudnikiza spremembo zakonodaje, ki ureja prijavoprebivališča. Pri prijavah smo zelo restriktivniin dosledni in prijavljamo le osebe, ki v celotiizpolnjujejo tri kumulativne pogoje za prijavo,kar pri vas ni primer.Lepo pozdravljeni!M.Poslala sem pa tako prošnjo:Pozdravljeni, g. M.,sem A. O., rojena v Slovenj Gradcu leta1973. Imam en velik problem, in sicer mi jenujno potrebno, da uredim prijavo stalnegabivališča. Trenutno sem še prijavljenana naslovu K…, 3320 Velenje, ampak tostanovanje so moji starši prodali in se preseliliv drugo. Mene ne želijo prijaviti. Osem letsem že v Ljubljani. Od tega sem delala naRTV SLO kot samostojni podjetnik. Že osemlet bivam v Ljubljani na različnih lokacijah.Nimam nobene pogodbe o začasnembivališču, ker je pač nihče noče ne napisati inne podpisati. Trenutno živim pri prijateljih,ker so pač vrata mojega doma zaprta. Nisemprejemnik nobene socialne pomoči in ničesar.Preživljam se s priložnostnimi deli in nekakomi to zaenkrat še uspeva. Vendar me ob vsemtem zelo skrbi urejanje osnovnega statusa.Ker sem v Ljubljani že toliko let in semvključena v marsikatere projekte, ki so vezanina to področje, se mi zdi enostavno neumno,da bi morala urejati osnovno dokumentacijov Velenju, kar mi vzame ogromno časa inše po žepu me udari, ko se moram nenehnoobremenjevati s prevozi in podobno. Prebralasem Zakon o prijavi prebivališča. V stiski sem,ker nikakor ne morem ugotoviti, kako naj taproblem razrešim. To je na kratko, kar se tičeosnove mojega delovanja in problematike.Prosim, če mi lahko kako pomagate, da bi taproblem razrešila, da lahko grem naprej in sene ukvarjam z osnovo, ki me zelo zaustavljapri mojem delovanju.Lep pozdrav!A. O.In kaj naj sedaj?Anastasia Om019

Gostujoči kolumnist:Tomaž Z.020foto: osebni arhivMASKE DEMOKRACIJEMaske, karnevali in pustni čas. Dva tedna direndaja.Ljudskih veselic. Potem pa spet vse po starem. V ospredjeponovno stopi celoletni karneval demokracije. Političnegaboja za oblast oziroma vsaj dober rezultat na naslednjihlokalnih, parlamentarnih ali pač kakih drugih volitvah.Maske se spreminjajo. Včasih tudi padejo. Nato poberejoali zamenjajo. Za njimi so izvoljeni predstavniki ljudstva,sindikalne, študentske, invalidske ali pač katere koli že drugeorganiziranosti. Vsebina in ključni motiv pa ostajata ista.Neznosna lahkotnost bivanja pri oblastniškem koritu, zaradikatere se – razen za pusta – družbene razmere še zlepa ne bodospremenile.Ob primeru Erjavec je ponovno napočila tudi maska političnemodrosti predsednika vlade Boruta Pahorja. Zvijača z ustavnopresojo Zakona o računskem sodišču, ki bi naj pomirilapredsednika DESUS-a in strankarske upokojence obdržalav koaliciji ter vladi, se je namreč obrnila proti njemu. Pozivračunskega sodišča je predlog za izključitev. Je najresnejši javniopomin. Odločitev za ali proti pa stvar presoje in odgovornostipredsednika vlade. Toda če ustavne presoje ne bo, Erjavec inDESUS že napovedujeta ustavno obtožbo prav zoper lik indelo Boruta Pahorja. Z vložitvijo predloga za razrešitev postrankarskem ključu vsiljenega ministra za okolje in prostor najbi sprožil neustaven postopek.Pristna primera domačega demokratičnega karnevala stagotovo političen odstrel Karla Erjavca iz vladnih revirjev inpredlog zakona o povišanju minimalne plače na 563 evrovneto. Že tako ne najbolj prepričljiva maska demokrata in borcaza pravice upokojencev se je še nekoliko skrhala ministru zaokolje in prostor, ki je v postopku politične nevtralizacije. Netudi likvidacije, kajti Erjavec s selitvijo med poslance ostajana političnem površju. Voda mu sicer v grlo teče še zaradiveč drugih stvari. Predvsem nakupa oklepnikov Patria, sajga nevestnega dela na obrambnem ministrstvu v prejšnjemmandatu bremeni obtožni predlog skupine tožilcev za pregonorganiziranega kriminala. V tem mandatu pa ga je nevestnegadela, tokrat na Ministrstvu za okolje in prostor, s pozivompredsedniku vlade, da ga razreši, obdolžilo računsko sodišče.Politične barve menja sicer tudi celotna maska slovenskesocialdemokracije. Pravzaprav pa celotne samooklicaneparlamentarne levice. V brezčutnem uradniškem svetudržavnega aparata in njegove represivne vsemogočnostini socialnega čuta za vsakdanjo stisko ljudi. Ob rednemsofinanciranju iz državnega proračuna predvolilne potrebestrank zadovoljujejo tudi vsa velika domača podjetja. Povišanjez zakonom zagotovljene minimalne plače na 563 evrov neto jekorenček. Dokler ta znaša sedanjih 460, jo prejema okoli dvestotisoč še redno zaposlenih ljudi. Palica je paketna rešitev, da bi zdvigom minimalne plače spremenili tudi delovno zakonodajo.Zahtevajo jo delodajalci in meceni političnih potreb. Več tudiza maskami demokracije skrite izvoljene predstavnike ljudstvabo ostalo, če se bo v paketu med drugim odpravil dodatek nadelovno dobo in skrajšalo plačevanje bolniškega nadomestila ssedanjih 30 na 20 dni.Za maskami domače demokracije tako niso stranke, pač papolitična podjetja. Uvažamo denar, izvažamo ideje, podpiramosvoja podjetja in kot pustne šeme obračamo do sodelovanjana volitvah upravičene ljudi. Se pač splača. Pri sebi in svojihne bo varčevala niti ta vlada. Hvaležni naj bomo, da vsaj nezapravlja. Predlog obsega sofinanciranja političnih strank izdržavnega proračuna v letu 2010 ostaja enak kot v letu 2009.Skupaj 2,8 milijona se deli glede na število osvojenih glav obzadnjem preštevanju razpoloženja melanholičnega volilnegatelesa. Za največji dve stranki, vladne socialdemokrate inopozicijske slovenske demokrate, to pomeni okoli 800 tisočevrov stabilnega letnega prihodka. Vir tega so davki. Plačujejih delovno ljudstvo. Brezposelnost se veča, izterjani davki pamanjšajo. Zato bodo za začetek dvignili trošarine. Na bencinin naftne derivate še ne, že s 1. aprilom pa na cigarete. Uporazoper oblast od odvisnih od tobačne naslade res ni pričakovati.Marjan ČernigojOb pustu in pustnih karnevalih je posmehovanje razgaljenimmaskam demokratične oblasti legitimno. Gotovo sta vtokratnih pustnih načrtih še najbolj na udaru prav likaKarla Erjavca in Boruta Pahorja. Toda s pustom vred se vpozabo pokoplje tudi letni pregled najbolj očitnih političnihspodrsljajev, napak in zablod. Do naslednjega pusta pa sena sceno vrnejo maske in diktat demokratičnega karnevala.Politični boj za naslednji volilni rezultat.

foto: osebni arhivUPK Polje, Hrastovec, Idrija, Ormož itd. Se je kaj spremeniloglede na bivši sistem v totalnih ustanovah? Pacienti oziromauporabniki psihiatričnih storitev pravijo, da se je. Včasih sošopali z injekcijami na veliko kot po tekočem traku, dajalielektrošoke. Danes so v oblekah, ne več v »kacetarskih«haljah in na voljo je več psihofarmakov. Dobili pa so Zakono duševnem zdravju, ki zopet uvaja t. i. elektrokonvulzivnoterapijo. Korak nazaj v humaniziranju duševnih stanj. In celone boste verjeli, 11. člen pravi, da se lahko delajo »znanstveni«poskusi na ljudeh. Seveda se kršijo mednarodne norme. Kršitase evropski zakon in Ženevska konvencija in deklaracija očlovekovih pravicah. Res ne vem, če so zakon poslanci splohprebrali in jim je vseeno, če bo kdo tožil državo. Nova poglavja vprihodnosti duševnega zdravja?! Pozdravlja vas Josef Mengele!Hja, kje pa smo? Ali nismo že globoko v 21. stoletju, kaj sedogaja pri nas?!Črtomir ClonskyPamflet:PACIENTI SO MIPOVEDALIMali kralj Žigažagain Veliki kralj RomanKRALJ IN KRALJMALI KRALJKORAKAM ZDAJ V ARMIJO LJUBEZNI,KORAKAM SOLDATOM NAPROTI,PRIŠEL JE DAN,PRIŠLA JE NOČ,KO S TABO SEM SE SPREHAJAL VEDOČ,TI PA SI BIL TAM NAVZOČ, BLED IN MOKER.BOMBE SO LETELE, KO SI LIZAL MOJEGA PITONA,EKSPLOZIJA JE BILA MOČNA V TISTIH DIVJIH NOČEH.ODHAJAM ZDAJ NA SPOVED,SAJ GREŠIL SEM NA SVETO NOČ.VELIKI KRALJZh ZhVEDNO SEM MIREN,VEDNO SEM PRIDEN,VČASIH SAMOTEN,NIKAMOR NE HITIM,OB MISLI NA TEBE HITRO ZBEŽIM,DA OD TEBE KAJ NE DOBIM.NIKOLI SE NE BI TI PRIBLIŽAL,KAJ ŠELE DOTAKNIL,SAJ OD TEBE, KOT VEDO VSI,NIKOLI NIČ NI.NOBEN SI TE NE ŽELI.LE POJDI, KAMOR TVOJE SRCE ŽELI.IZPOVEJ SE SVOJIH GREHOV VSEH,PA BOŠ VIDEL, KAJ TI JE ŠE PREOSTALO …NAJ TVOJ PITON S TEBOJ MIRNO SPI,SAJ DRUGEGA OD NJEGA OB VSAKEM DOTIKU NIČ NI.

foto: Nonafoto: Matilda M. DobroKraljevi recenzor:FORUM »PO JAVNI RAZPRAVI O DRUŽINSKEM ZAKONIKU«9. 12. 2009, Cankarjev dom022Samo predavanje je bilo v večininamenjeno vprašanju, ali naj istospolnipartnerji imajo pravico do otrok ali ne.Večina slovenskega prebivalstva je protitemu, saj še vedno verjamejo v družinokot zvezo med moškim, žensko in otroci,medtem ko jim zamisel, da bi dva moškaali dve ženski imeli otroka, zdi milo rečenomorbidna. Kakor se je pošalil eden odpredavateljev:V vrtcu se pogovarjata dva otroka, pa pravieden: »Ti, a veš, da imam jaz dva očeta, dvemami in tri pse?«Pa mu drugi odgovori: »Kaj, tri pse?«Šalo na stran. V večini primerov bi otrociiz istospolnih razmerij prišli bolje skozikot tisti, ki imajo pijane očete ali mame inso vešči nepotrebnih vzgojnih ukrepov, tose pravi tepeža ... Bi pa tak otrok v svojemživljenju imel nemalo težav pri samemodraščanju, saj bi mu bilo zelo težkorazložiti, zakaj nima mame ali očeta, zakajni tak kot ostali? Na koncu smo se verjetnovsi prisotni strinjali, da bi bilo verjetnonajbolje tak zakonik sprejeti, ampak kakorsem slišal, bo verjetno predlog zakonapadel v vodo … Me je pa nedavno zmotilčlanek v Mladini, kjer je nekdo izjavil, dapriznava istospolna razmerja, ampak dajim otrok vseeno ne bi dal. Je pa taistiizjavil, da bi razdedinil svojega otroka, če bibil istospolno usmerjen. Toliko o skrbi zaotroka!Marko NakrićIF THE KIDS ARE UNITED – VII. BENEFIT FESTIVAL26. 12. 2009, Menza pri koritu, AKC MetelkovaNa Metelkovi se je odvijal koncert večrock-punk skupin. Nastopali so O. Đ. H.iz Umaga, Sensation iz Izole, Badaleiz Republike Nove Jarše, Ljubljana,Iamdisease iz Ajdovščine in Nove Goricein In-sane iz Gornje Radgone. Koncert jebil namenjen antifašistični borbi, saj jevečina komadov govorila ravno o tem.Izpostavil bi nastop skupine Sensation,saj ima pevec neizmeren dar spreminjanjaglasu iz sekunde v sekundo. Sam koncertje minil v prijetnem vzdušju in znovase je pokazalo, da borba še vedno traja,da mnogim še vedno ni vseeno. Živelaprotifašistična borba, pa če samo z zelodobrim koncertom, kot je bil ta!Marko NakrićLJUDSKA KUHNARecept za fižolov pire za eno osebo(hrana za odpravo impotence)Sestavine:- 3 kg rjavega fižola v konzervi,- 2 čebuli,- 1 glavica česna,- 1 vrečka parmezana,- ¼ kg mletih orehov.V posodo s fižolom naribamo čebuloin česen. Dodamo vrečko parmezanain orehe. Vse skupaj pretlačimo inpremešamo. Pogrejemo v mikrovalovnipečici in fižolov pire je pripravljen.Skupaj s svojo najljubšo solato bosteimeli odlično kosilo. Dame bodo zaznalespremembo ...KTM – Ceglar MareKraljeva večerjaPotrebujete nekaj listov radiča, endivje, nekaj listov mehke solate in ledenke terčesen, sol, kis in nekaj kapljic olja. Če nimate kruha, paše zraven polenta.Dober tek!Vaša Smiljana

foto: NonaIZMIŠLJENI PORTRETI MATEJA BANAPo dobrih dveh letih bomo – sedaj ko imamo končno na razpolago večzidov – spet uvedli oziroma nadaljevali s predstavljanjem različnihumetniško obrušenih oseb in predvsem njihovih stvaritev, ki bodo vsajen mesec razstavljene v prostorih našega društva. Odprtje razstavbo predvidoma vsakega petega v mesecu, če bo dovolj zainteresiranih,sicer pa se bo kakšna razstava razkazovala pač kak mesec dlje. Vse, kibi radi razstavljali v našem dnevnem centru na Pražakovi 6, vabimo,da se nam oglasijo na e-naslov: kraljiulice@gmail.com.Prvi razstavljalec svojih del na sveže prepleskanih stenah je MatejBan, ki se nam skozi intervju predstavlja v nadaljevanju.foto: NonaKoliko si star in kako se predstavljaš? Imaš morebiti umetniškoime?Star sem 30 let, lahko sem Matej, Ban – ali kar oboje skupaj.Koliko časa se že ukvarjaš z risanjem oziroma ustvarjanjem?Pravzaprav že vse življenje po malem, oče je bil namreč slikar inverjetno sem po njem podedoval ustvarjalno žilico.Si že kdaj razstavljal, ali je to tako imenovani debut?V bistvu rišem in slikam bolj iz potrebe, slike pa ponavadipodarim, tako da te izkušnje do sedaj še nisem imel.V kateri tehniki najraje ustvarjaš?Najraje slikam oljne slike.023Kaj so o razstavi povedali naši obiskovalci?Andro, 40 letRaje imam bogakot hudiča, zatomi razstava nivšeč oziroma jeprava têma. Izborobrazov, ki sonaslikani, v menivzbuja agresijo,neprijetne občutke– in ne glede nato, da je tehnika sslikarskega vidikav redu, mi torej nivšeč.Jože, 48 letRazstava se midopade že zato,ker stena ni praznain lahko gledaš vnekaj lepega. Slikese mi zdijo zaresumetniške.Davor, 43 letRazstava se mizdi v redu inimam o njej samopozitivno mnenje.Zakaj? Všeč mi jenačin, na kateregaso slike narisane,zdi se mi, daje avtor praviumetnik.Koliko časa traja ustvarjanje ene slike na primer?Povsem odvisno od navdiha. Kadar me prime, je slika narejenazelo hitro, za oljno je denimo treba čakati dlje, ker se pač oljnebarve sušijo več časa.Kje ponavadi dobiš idejo za sliko? Rišeš portrete resničnih ljudi,si jih izmisliš, jih prerisuješ ali se zadeve lotiš kako drugače?Kot že rečeno, pomembna je ideja. Ko jo dobim, vse steče. Je pares, da ponavadi rišem izmišljene podobe.Zdaj pa h konkretni razstavi. Kakšen naslov ima in v kakšnitehniki si ustvarjal tokrat?Gre predvsem za barvice in svinčnik, poimenoval pa sem joIzmišljeni portreti, z izjemo enega portreta, ki predstavljaprijatelja Nika.Nam za konec lahko zaupaš še tvoj življenjski moto?V moji družbi ni nikoli dolgčas, saj imam polno energije.Pogovor opravila Mirjam Gostinčarfoto: Nona

Izza rešetk:DNEVNIK024Drugič od tretjič11. 5. 2009V Ljubljani poznam štiri ljudi, ki so daličez podobne težke razmere. Darinko, kije sedela v Turčiji, ko sem bil jaz še mulec.Znanca Marjana, ki je sedel v Venezueli,in dva znanca, ki sta sedela v devetdesetihletih v Maroku, vendar v Tangerju, kjer jezapor mnogo bolj human. Če le pomislim,kakšno srečo sem imel vsa ta svoja noraleta na vseh svojih potovanjih po deželahtretjega sveta! V sebi sem vedel, da boprišel dan, ko bom moral plačati vse zanazaj. In se je zgodilo. Kmalu bom staršestinštirideset let; zdaj vidim, da moramostanek življenja potovati s tokom in neproti njemu, kot sem doslej.12. 5. 2009Jemljejo kri in pregledujejo za sifilis.Šele danes sem prvič slišal, da je vzaporu polno sifilisa. Zopet je dež, vsesmrdi, nizek pritisk, malo se je ohladilo.Drugače pa je vse po starem in spet se mije nabralo perilo, vendar danes ne bo ničs pranjem. Zaradi vremena nimam kjeposušiti. Spet eden tistih dni, ko zutrajsovražim sebe, popoldan pa ves preostalisvet. Z eno besedo »fuck« na celi črti.Popoldan se je vrnil z obiskov Đemal, vFranciji rojen Maročan. Obiskala ga jemama, ki je priletela iz Francije. Prineselje električno napravo, ki si jo pričvrstišna prsi kot neke vrste električno masažo.Šef sobe Grupi pa je prinesel sto gramovhašiša, tako da bom lahko spet kajzaslužil. Zdaj imam družbo iz Evrope– hvala bogu; z Đemalom govorimarabsko, ker on ne zna angleško, jaz pane francosko. Je zelo kul dečko, zvit ininteligenten. Dobili so ga s trinajstimikilami hašiša v avtu na meji, ko je hoteliz maroškega Tangerja v Španijo. Odsedelje že osem mesecev. Čaka ga še deset.Igorfoto: Bojan DeklevaČIKHAJKUČik u sneg zabit,čaka na moj srep pogled,pogorela sm.foto: Tomislav Gruden - GTSMirka

JAZ NISEM NANDI, JAZ SEM FERDINAND!2. delfoto: Matilda M. DobroUžival sem s prijatelji in bil vedno v družbi lepih deklet. Žuralismo noč in dan. Vse diskoteke so bile naše – od Turista doPalme, ob nedeljah pa K4. Poznal sem redarje, DJ-je, v glavnemvso Ljubljano s policaji vred.Pohat smo začeli že kot 16-letniki in pri tem tudi ostali. Imelismo najboljše avtomobile in noreli od žura do žura, samo dase je dogajalo … Denar ni bil nikoli problem, vsi smo ga bilipolni, še spat nam ni bilo treba, ker se je ves čas kaj dogajalo.Največkrat smo se zbudili v kakšnem fletu ali hiši pri tistemu,ki je bil sam doma. Stalno smo delali štale po zabavah, v mejahnormale sicer, vsaj takrat smo tako mislili. Viskiji in šampanjciso tekli v potokih, da o »žberlah« niti ne govorim. Vsega je bilov enormnih količinah. Prišle so tudi resne punce, s katerimismo ravnali kot s princeskami, samo da so bile zadovoljne. Vtujino smo hodili po garderobo in ostale stvari, ker v Jugi nibilo kaj dosti kupiti – razen domačih izdelkov. Počasi smo začelihoditi po Evropi, predvsem v Avstrijo, Italijo in Nemčijo. VJugoslavijo smo švercali vse mogoče, ker je bilo tukaj vse trikratdražje, nam pa je bilo to v veselje, pa še dober feder je bil.Čas je hitro tekel in naenkrat smo bili stari dvajset let. Začelismo hoditi v Holandijo in žurat po Rdeči četrti, tam je res noro.Zmeraj sem s sabo vzel pravo ekipo in žurali smo do nezavesti.V Holandijo sem začel hoditi tudi po dvakrat na mesec in resje bilo hudo. Začeli smo sklepati prave posle in spoznavatiprave ljudi po vsej Evropi. Bili so zlati časi v Jugi. Nič nam nibilo težko, skupaj smo bili sami dobri prijatelji, ki bi drug zadrugega naredili vse. Kmalu smo imeli resne punce, samo zato,da bi se malo umirili, ker je bilo vsega preveč. Punce so nas vsajmalo vlekle nazaj, če jih ne bi imeli, bi bili zdaj že dva metrapod zemljo … To so bili eni izmed najlepših trenutkov v mojemživljenju. Juga je bila zakon in zelo mi je žal, da se je zgodilo to,kar se je v devetdesetih. Gremo naprej. Kam?Ferdinandfoto: Matilda M. Dobro025KORAKI PO POROKI, 3. delSeveda se z ženo še vedno ubadavas stanovanjskim problemom, saj mina Javnem stanovanjskem skladuv Ljubljani še kar naprej in naprejobljubljajo to moje neprofitnostanovanje. To se vleče že kar nekaj letin zadevi ni ne konca ne kraja.Kadar koli jih kontaktiram, je stanje istoin se nikamor ne premakne.Ah, to moje čakanje. Zelo je neprijetno,sploh pa človeku, ki potrebuje bivališče.Pa tudi nisem več niti tako mlad, zato sez ženo sprašujeva, ali bo tudi za naju natem področju kdaj posijalo sonce. Zaraditega večkrat prideva tudi v kak spor,saj sva že skoraj čisto obupala nad temčudežem, ki naj bi se sedaj po novemzgodil nekje spomladi …Po tolikih letih čakanja in prilaganjaraznih dokumentov naj bi se človekale dalo na človeško prostorninostanovanja. Ali se pač motim?Nekateri mi potem še mečejo pod nos,da nisem edini in da je prosilcev vednoveč, a sam mislim, da v vsakem soduenkrat pridemo tudi do dna. Tu gakar ni in ni videt … Sedaj sva z ženo vbivalnem prostoru, ki meri komaj osemkvadratnih metrov …Lep pozdrav do prihodnjič! Upam, dabom lahko veselo najavil, da sva sekončno preselila v nov brlog.Toni MeškoMUČENIKV srce silitasreča in smeh.A življenjesiliv jok.Le ljubezen dvignevoljov plus.A kus, enpožirekhrane,si »otrok«, »otrok«v meniželi.Bosco

PRED 100 LETIV seriji prispevkov rubrike »Pred 100 leti« objavljamo različnečasopisne prispevke na teme brezdomstva, beračenja, revščine,socialnega varstva, stanovanjske problematike. Ti prispevkiso ponatisnjeni iz starih slovenskih časopisov, predvsem izSlovenskega naroda in Slovenca, pa tudi iz Jutra, Večera indrugih manj znanih časopisov.026SMS-KOMENTARNICA: 041 291 760DRAGE BRALKE IN BRALCI, KER VEMO, DA VČASIH KAKŠNO MNENJE ZBEŽI Z OBZORJA, ŠE PREDENPRIDEMO DO SVINČNIKA IN PAPIRJA OZIROMA STOLA PRED EKRANOM V VIRTUALNI SVET, IN KERJE MOBILNI TELEFON VEČINOMA NAŠ TESNEJŠI SODELAVEC, SMO ODPRLI SMS-KOMENTARNICO. VNJEJ OBJAVLJAMO VAŠE POHVALE, PRIPOMBE, PREDLOGE IN VTISE. V OBLIKI SMS-SPOROČIL JIH OBVSAKRŠNI URI LAHKO POŠLJETE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 041 291 760.VABLJENI K SODELOVANJU!

KRALJI ULICE ME JE REŠIL!Časopis namreč ... Že dolgo časa se nisem sprehajal po mestu. Medtržnico in Tromostovjem sem zaslutil, da bom tam morda srečalprodajalca Kraljev ulice. In čez sekundo sem res srečal prodajalko injo prijazno zavrnil. Tja, kamor sem šel, se namreč ne bi spodobiloimeti kaj takega v rokah. Naslednji trenutek sem se premislil. Kaj bime lahko bolje rešilo neprijetnega in nepredvidljivega druženja kotČasopis, ki ga lahko odpreš in prebiraš kjer koli?Vsak korak bližje sem bil bolj pomirjen, da imam pri sebi Časopis.Nisem pričakoval tako nenavadnih socialnih situacij, kot so sezgodile. Ob vstopu v mogočno stavbo sem – ne preveč urejen– prvi stik navezal z dvema zelo urejenima gospema, ki se obmojih šalah nista pustili motiti. No, povedali sta mi, da morampočakati v nekem prostoru in še prej odložiti garderobo, pa semjima odvrnil, da prtljage nimam s seboj. Ostali sta mrzlo hladnihobrazov, šale nista razumeli.Prazni kozarci, še nekaj zelo urejenih gospa in sterilen prostor.Zatekel sem se k oknu nasproti vrat in odprl Časopis. Zdelo se mije trapasto, da bom po toliko letih mučenja, za kar naj bi mi danesnekdo čestital, moral še čakati: si morete misliti? Naročili so nas 15minut prej, da bi bili vsi točni. Za koga? Sedem let sem nekaj delal– in zdaj mi bodo priznanje za to dali neki ljudje, ki jih sploh nepoznam, in še prej naj pridem, da jih bom lahko čakal? Še dobro,da sem imel s seboj Časopis, ker hec se je šele začenjal in namestojeze sem začutil ironijo.Po klepetu s kolegico se je težji del začel. Že prej vidno napetaženska nas je poklicala k vratom: »Nosilci listin, sem.«»Je to kletvica?« sem se želel pohecati, pa ni šlo skozi. Morali smostopiti v vrsto in zagrozila nam je, da se ne smemo premakniti.Prvim trem v vrsti je podala navodila, ki jih nisem slišal, njenton glasu pa me je vrnil v vrtec. Spomnil sem se strahu, ki semga doživel ob vzgojiteljici, ki je rekla, da moramo vse pojesti,in tako dobesedno sem jo tudi vzel ter pojedel še kost odpiščančjega stegna. No, danes sem imel pomoč, ki je kot otroknisem imel: družbeno kritično razmišljanje. Vem, da sem delovalneprilagojeno, ampak smeh je edino, kar sem takrat zmogel innisem ga mogel zadržati. Kolega zraven mi je namignil, da je šemalo pod vtisom prejšnje noči in da bi potreboval ta kratkega,da bi tole lahko preživel, na desni strani pa je luštna visoka damaprikrivala presenečenost, dokler se nisva srečala s pogledom in obadojela, da je situacija – ironična.Ja, ljudje se v družbi obnašamo po nekih vzorcih. Današnjega smolahko vsi videli že čez nekaj minut, ko je zdaj še bolj vidno napetagospodična začela z enakim glasom in prepričanjem, da dela prav,postavljati v vrsto tudi tiste gospe in gospoda, ki so nam potemizročili te listine. Spogledali smo se čez dvorano in se nasmehnili.Verjetno so se že predali, saj so delovali, kot da je ta procesijanekaj, česar so vajeni.V dvorani nas je čakalo nekaj podpornikov. Vstopili smo, za namitisti, ki nam bodo podelili listine, in se je začelo. Aha, zdaj mi jejasno. Dama, ki nas je postrojavala, je ustvarjala vzdušje, da setu nekaj resnega dogaja. Ker je bil program sila dolgočasen, nasje morala prepričati, da je naše obnašanje tisto, ki šteje. Torej, tamaša se je začela kot uvodni govor. Spomnil sem se, zakaj semnehal hoditi k maši: ker je bilo bolj pomembno, kako smo oblečeniin kako se obnašamo, kot pa to, kar slišimo in kar odgovorimo. Inbolj kot to, kako čutim in kaj mislim, je bilo pomembno to, kakonekaj izpade. In nenazadnje sem nehal obiskovati ta obred, kersem vsako nedeljo moral priznati svojo grešnost in si tako govoriti,da nisem OK. In tu je bilo podobno. Nisem imel svečane obleke,nisem poznal protokola, nezadržno sem se smejal in s tem pokazalsvojo neprilagojenost. Skratka, kljub temu, da sem se sedem letmučil za to listino, zaradi svoje neprilagojenosti pri obredu nisembil OK.No, efekt prenapete in stroge dame je očitno vžgal. Mi in našibližnji smo verjeli, da je to res nek dogodek, tisti, ki so nam dalilistino, so lahko pokazali svoje bralne sposobnosti. In po eni urismo lahko spili kozarec soka in pojedli mali sendvič. In potemse je začel spet neprijeten del druženja. Kaj si lahko rečemo,povemo? Sotrpin, ki sem ga videl prvič v življenju in sva se zaradineprijetnosti dogodka očitno hitro povezala proti skupnemusovražniku – prenapeti dami in obredu, ki je bil izven doseganajinih socialnih sposobnosti – mi je priznal, da so se mu poštenospotile dlani in da bi potreboval ta kratkega, da malo pride k sebi.Odvrnil sem mu, da je morda to zanj najtežji del celotnega dela.Ker smo demokratična družba, so tisti, ki so prej stali nasprotinas in nam potem v dolgi proceduri predali listine, zdaj hotelipokramljati z nami. Gospa, ki je imela prej čast podati nam listine,me je nagovorila, jaz pa sem ji v svoji nerodnosti odvrnil, da jepremalo sendvičev, ona pa, da naj ne bom preveč fin in naj si karvzamem več sendvičev, čeprav jih je zelo malo. A zdaj smo palahko barbarski? No, listino sem zavil v Kralje in odvihral nazaj čezLjubljano.Pravi hec je ta, da se v svojem profesionalnem delu velikoukvarjam z »učenjem socialnih veščin«. Če sem iskren, se vmnogih vsakodnevnih situacijah počutim izgubljenega. In takratse počutim izzvanega. Kot da me situacija pripelje do tega, daizpadem smešno. In ker sem kar pameten, potem pazim, da tehsmešnosti ne izpeljem, ampak mi le kaka uide. Vedno se mi zdi,kot da vsi vedo, kako se je treba obnašati, sam pa tega ne vem. Trikdružbene moči je preprost: družbeni rituali naj bi nam pomagali,da vemo, kako se obnašati. Torej: napredovanje po družbenilestvici je bolj napredovanje zaradi prilagojenega obnašanja(pogosto vezanega na prilizovanje in prikrivanje resnice, pravihčustev in pretvarjanje) kot pa stvar sposobnosti, marljivosti, dela.Višje kot si, manj obveznosti prinaša tvoja funkcija: tisti najvišji(se) le še podpisujejo. In tisti na dnu so le v krču, da ne bodo kajnarobe naredili. In ta krč je grozen. In da ne bi naredili kakšnenapake, so preventivno napizdeni.Tako nekako sem razmišljal, ko sem odhajal s te prireditve.Časopis mi je poleg zaščite, da sem imel nekaj v rokah in to lahkouporabil v najbolj kritičnih trenutkih, pomagali predvsem s tem,da sem to zoprno situacijo v mislih zapisoval v obliki tega članka.Včasih nam ob težkih občutkih, predvsem strahu, osamljenosti,izločenosti, lahko pomaga občutek, da je nekdo z nami. In tokratmi je – čeprav dogodek na videz in navzven ni bil nič groznega – kpravi zabavi pomagal Časopis. Hvala!JoliPISMO BRALKESo dnevi, ko se imamo preprosto radi. Ko je nekoga nujno objeti, mupomagati ter se mu nasmehniti, ga bodriti.Bistvo samozavestnega obnašanja je pozitivna samopodoba,odvisna od naše družinske naravnanosti, pričakovanja in miselneusmerjenosti, samospoštovanja. Današnji dan vodi v prepričljivostin spoštovanje sočloveka. Pomembno je, da se znamo pogajati,popustiti in vztrajati v dobro sebe in vseh nas.Ko tiho pada sneg, dež, me korak nese mimo kraljev ulice in očarajome grad, prijazen pozdrav in prijateljeva topla beseda. Takrat vamvsem iz srca želim zdravje, delo, srečo na vseh vaših poteh.Taja027

Tanja SanBREZPLAČNE PRIREDITVE028Fotografske razstaveKAJ: Pisma Maji – Petar DabacKJE: Cankarjev dom, Mala Galerija,LjubljanaKDAJ: do 14. 2.KAJ: Beton – Saša KosKJE: Cankarjev dom, Mala Galerija,LjubljanaKDAJ: 15. 2. (do 14. 3.)KAJ: We are dogs! – Jaka BabnikKJE: Galerija Fotografija, Mestni trg11/I, LjubljanaKDAJ: do 13. 2.PredavanjaKAJ: Potopisno predavanje o VenezueliKJE: STA Travel cafe, Trg Ajdovščina 1,LjubljanaKDAJ: 3. 2. ob 19hKAJ: Picasso in stari mojstri – dr. LevMenašeKJE: Mestni muzej Ljubljana, Gosposka15, LjubljanaKDAJ: 17. 2. ob 18hTečajiKAJ: Skupinsko svetovanje predregistracijo podjetjaKJE: Data, d. o. o., Dunajska 136,LjubljanaKDAJ: 3. 2. ob 15hKAJ: Študentje in dohodninaKJE: Data, d. o. o., Dunajska 136,LjubljanaKDAJ: 15. 2. ob 15hKAJ: Zaposlitev ali samozaposlitevKJE: Data, d. o. o., Dunajska 136,LjubljanaKDAJ: 23. 2. ob 15hFilmKAJ: Projekcije filmovKJE: Dvorana Mestnega muzejaLjubljana, Gosposka 15, LjubljanaKDAJ: vsak četrtek ob 19h (do 25. 3.)GlasbaKAJ: Tradicionalni tolkalni koncertob kulturnem prazniku v SlovenskifilharmonijiKJE: Slovenska filharmonija, Kongresnitrg 10, LjubljanaKDAJ: 8. 2. ob 10hKAJ: Jokari PlayersKJE: Gala hala, AKC Metelkova,LjubljanaKDAJ: 12. 2. ob 22hKAJ: Pustna GromkaKJE: Klub Gromka, AKC Metelkova,LjubljanaKDAJ: 13. 2. ob 22hKAJ: Fatal error party (DJ Pero-Fotar,Earblower in Vučko)KJE: Klub Gromka, AKC Metelkova,LjubljanaKDAJ: 26. 2. ob 22hRaznoKAJ: Škucove packarijeKJE: Galerija Škuc, Stari trg 21,LjubljanaKDAJ: vse sobote do 27. 2. ob 10hKAJ: Matere – Teodora DimovaKJE: Cankarjev dom, konferenčnedvorane M, LjubljanaKDAJ: 15. 2. ob 19hPrireditelji, vabljeni k objavljanju svojih brezplačnih prireditev!Pišite nam na e-naslov: kraljiulice@gmail.com.ULIČNI HOROSKOPGregor B. Hann,ilustracije Damjan MajkićNenadoma si bosteod nekoga, ki gaimate radi, zaželelinekoliko več bližinekot sicer. Partnervam bo ustregel stistim, kar premore.Tudi vi se mu morateodzvati in uspeh botukaj. Veselju ne bone konca ne kraja.Ob neki novici bostenekaj časa zelonervozni, saj bostekomaj čakali, da sebo tisto zgodilo pravkmalu. Življenje sevam bo uredilo tako,kot pričakujete, vašpartner pa vas boimenitno razvajal.Sprejmite ta izziv!Vi, ki ste rojeni v temznamenju, predvsemv prvi dekadi, seboste morali navaditina spremembe, kivas čakajo. Vendargre za zelo pozitivnespremembe, ki vasnavdajajo z nekimupanjem na boljšečase. Prejeli bostedarilo!Dobili boste pismo znenavadno vsebino!Prvotno vam ne bošlo v glavo, ali je tomogoče ali je vseskupaj le prevara.Brez skrbi in strahu!Tisto, kar bo pisalo vpismu, se bo zgodiloin ne bo vam žal, daste se nanj odzvali.Ponujala se vam bodorazna dela, ki pa vamne bodo všeč oziromaza katera nimatezanimanja. Nekolikokasneje boste dobilidelo, ki vas osrečujein zanima, zatoga boste uspešnoopravili in seveda tudinekaj zaslužili. Pazitena zdravje!Za tiste, ki so rojeniv tem znamenju,bo februar mordanekoliko boljnaporen, zato pa bov nadaljevanju tolikolepše. Potem bostepreživljali lepe inprijazne trenutke vslužbi, v okolici inseveda tudi doma vkrogu svoje družine.

OGLASNA DESKAZahvaljujem se gospema Ireni Romih inAndreji, ki sta mi pomagali glede mojihhčera. Hvala vama za vso podporo innasvete. Saša H.Zahvaljujem se tebi, babica MarijaPovirk, za vso skrb, ki mi jo posvečašže vse življenje. Ne vem, kako naj se tizahvalim za vse. Vem, da za to ni besed,ki bi ti jih lahko izrekla. Saša H.Zahvaljujem se Kriznemu centru vLjubljani, gospem Miši, Tjaši in Sabini zaveliko potrpljenja in pomoči, da ste miodprle oči, da se sedaj zavedam mnogihstvari. Saša H.Rabljen, a delujoč pralni stroj oddam,potreben je lasten prevoz (v Ljubljani).Janja Marolt, 041 905 491Potrebujem računalnik, vseeno je, kolikoje star, samo da dela.Barbara Jozelj, 041 799 563Stanovalci zavetišča brezdomcev naPoljanski cesti se zahvaljujemo TomažuReparju, Repar elektronika, d. o. o., zadobrovoljno in dobrosrčno pogostitev zrazličnimi izdelki ob minulih praznikih.Želimo mu veliko uspehov in čim večprijaznih dni v letu 2010.Spoštovani, na vas dragi bralci in bralkese obračam v želji vsaj malce omilitisvoje dejansko stanje. Zaradi trenutnestiske prosim vse ljudi odprtega srcain duha, ki bi bili pripravljeni odstopitisvoje tople rokavičke, volnene nogaviceter ženske škornje, gležnarje itd.številka 41–42. Nastanjena sem vzavetišču, Vošnjakova 7b, Ljubljana.Odpre se ob 21. uri vsakodnevno, medvikendi je odprto 24 ur na dan. Lahkotudi pokličete preko telefona na01 430 48 18 in rečete, da je za Tino.Hvala vsem ljudem dobre in pozitivnevolje! TinaAli mi kdo podari prenosni računalnik,DVD-predvajalnik, glasbeni stolp?Morda še nezazidljivo parcelo alistarejšo hišo? Brezdomec, 051 744 941V društvu Kralji ulice sprejemamo tudihrano za naše brezdomne pse. Bo zelodobrodošla! Hvala!PODARI PLOČEVINKOV našem dnevnem centru na Pražakovi6 (vhod z Miklošičeve) zbiramoaluminijaste pločevinke, zato vsebralke in bralce vabimo, da nam jihprinesete in na tak način prispevate kčistejšemu okolju.Projekt Podari pločevinko poleg tega,da ekološko osvešča, tudi z zbranimisredstvi podpira različne organizacije,med drugim tudi Kralje ulice.Več na: www.podari-plocevinko.si.IŠČEM PRIJATELJICOŽivim sam v hiši. Nimam nikogar.Sposoben sem ljubezni. Potrebujemfinančno neodvisno sostanovalko,ki lahko pri meni živi brezplačnoali za ceno do 10 evrov na dan.Pomaga mi lahko pri računalniškemprepisovanju knjige, ki sem jonapisal (duhovno-revolucionarnavsebina). Otroci me imajo zeloradi … Vzdržujem se le s socialnopomočjo. Potrebujem denarnopomoč in telesno toplino ženske.Punce še nisem imel. Sem zabaven,pameten, skrben, zelo zanimiv inposeben, z veliko ljubezni v sebi.Neresne naj ne kličejo. Nasvetov nepotrebujem. Sem estet, včasih sembil pevec in plesalec (velikokrat naTV). Bodi med 18 in 100. Čakam.Elvis, Trebnje, 031 226 411Potrebovala bi omaro za obleke,pisalno mizo ter posteljo. Hvala.Teja, 040 303 911Sem starejši gospod, ki ima zelo radpse. Ker imam veliko prostega časa,je ena izmed mojih želja sprehajatiin skrbeti za pse v času odsotnostinjihovih lastnikov. Vesel bi bilsimbolnega plačila.Jože L., 030 323 304029Sedaj je končnonapočil čas, da seposvetite le sebi. Marni že prišel čas, dakončno pridete dozaključka, da nistestroj, ampak človeškobitje, ki si želinekoliko več toplineter razumevanja?Je že tako, da od vasljudje pričakujejomnogo več, kot stesposobni napraviti,toda ne dajte sepreslepiti. Čas vseprinese, majhnanapaka vse ciljeodnese. Zato lepogumno naprej inuspehi se bodo karvrstili po tekočemtraku!Pred nedavnim stese spraševali, kaj terkako priti do rešitevraznih problemov,ki so se nakopičili dotega časa. Rešitev boprišla kar sama odsebe in takrat bostevideli, da ste ravnaliprav. Zopet bostetakšni, kot ste bilinekoč.Glede na to dejstvo,da ste ljudje v temznamenju včasih takozviti in pregnani, ničudno, da se ljudjesmejijo na vaš račun.Le taki ostanite, sajse vam bo obrestovalokot še nikoli do sedaj.Tudi na zdravjepazite, saj ga nistezadeli na loteriji!Vam, ki ste rojeni vznamenju vodnarja,pa se obeta nekopresenečenje, zakaterega bostezvedeli takrat, kose bo dejanskozgodilo. Vsekakorbo na vas vplivalozelo sproščujoče inblagodejno. Prišlabo zelo pomembnapošta!Vam se obetajomnoge izboljšavetako v ljubezni kotposlovno. Tistim,ki so rojeni v zadnjidekadi, pa celodediščina ali zadetekna loteriji. Boditepazljivi na svojezdravje ter boditepozorni na okolico,saj se nikoli ne ve, kajima kdo za bregom.

MAGIČNI LIKGregor B. HannVodoravno in navpično:(1) ime kravinega moža,(2) slovensko žensko ime,(3) srčna ali možganska.1231 2 3RAZVEDRILO030GUMPDraga. Po ljubil tebómna gump.Kaj Tina kóži jmaš smerdlive garje,góba stasiv sa ine jéšme sa.Ker si vegeterjan’c.KobrowskySLABA DRUŽBA»Tale brezdomec je že desetič pred vašim sodiščem, toda temuje kriva slaba družba, predvsem njegovi stari kvazi prijatelji,ki bi se jih moral znebiti,« je rekel zagovornik obdolženegabrezdomca, ki je obdolžen neprimernega vedenja na ulici.»Resnično, za vse je kriva njegova slaba družba! No, obdolženi,povejte sodniku, s kom se zadnja leta, od kar ste na ulici, največdružite?« nadaljuje zagovornik.»S policisti in sodniki!« pojasni brezdomec.Jože Galin iz TržičaPOZOR – NAGRADNA IGRAPravilno izpolnjen magični lik ali sudoku pošljite na naslov:Društvo Kralji ulice, Pražakova 6, 1000 Ljubljana – in se potegujteza zabavne nagrade: knjigo Franja Frančiča Meseno spoznanje,stripovski zvezek Stripnik III, DVD-trojček, zgoščenko »Odpetipesniki« – izbirate lahko med pesmimi Daneta Zajca, SrečkaKosovela in Nika Grafenauerja – ali zgoščenko Svetlane Makarovič»Kako postaneš glavni« v izvedbi Janje Mazelj.Med prispelimi odgovori na vprašanje novoletne nagradneigre, koliko je star fant z naslovnice, nismo prejeli nobenegapravilnega odgovora, zato denarna nagrada iz Ferdinandovegasklada žal ne bo podeljena. Pravilen odgovor se glasi: Ferdinandima 40 let.Nagrajenca pravilno rešene januarske križanke sta StojanNovak iz Ljubljane in Milena Piskar iz Laz v Tuhinju.Iskrene čestitke obema!Zakaj so nekateriklošarji začeliuživati napitekActimel?Ker so vsi klošarjinapihnjeni odrevščine!Gregor B. HannSUDOKUAFORIZMAKakšen vonj imagoreča grmadadigitalnih knjig?Jure KunaverImel sem dobromnenje, pa sem gapustil v vojski.JosipKalašnikov9 8 3 6 157 9 4 36 72 3 4 96 72 3 5 416 9 2 8 4

031

MARKOŽivljenje je lepo!