1yj1RRs

SPET NA RADIUZ Bojanom sva v torek, 12. 1., ob desetih odrinila protiŠmarju pri Jelšah, kjer sva na Štajerskem valu predstavila naščasopis. Gostila naju je novinarka Zdenka Orač, ki naju je hitroseznanila z načinom snemanja predhodno posnete oddaje.Govorili smo o društvu, prodaji časopisa in poteh, ki so nas dotu pripeljale. Bojan je govoril o dejavnosti društva, sam pa semposlušalcem pričaral ulični vsakdan. Zadovoljna sva odšla še nakosilo in se vrnila v snežno belo Ljubljano.Tomislav Gruden - GTSfoto: Tomislav Gruden - GTSBREZDOMCI VOŠČIJO015foto: Monika PavlovičŠtudentke 3. letnika socialne pedagogike: Mateja Zupančič, MašaOzmec, Monika Pavlovič, Neža Dolžan, Natalija Mlakar in Lea Povšesmo pri vajah Osnove socialne pedagogike 3 zasnovale projekt zbrezdomci, in sicer pod naslovom Brezdomci voščijo. Naš namenje bil ta, da brezdomci voščijo mimoidočim, in sicer na ta način, dajim podelijo voščilnico oziroma skromno darilce (voščilnica plusbonbon) v zameno za pomoč, ki jo nekateri nudijo s tem, ko naPRAZNIKI – LEPI KAKOR ZA KOGAprimer kupujejo Kralje ulice ter nudijo še drugačne oblike pomoči.S podeljevanjem voščilnic in voščenjem veselih praznikov naj bibrezdomci na nek način povrnili drugim ljudem za njihovo pomoč inse predstavili v drugačni luči, kar pomeni, da niso vedno oni tisti, kinekaj prosijo, ampak tudi kaj dajo.Da pa je bila možna izvedba tega projekta, smo morale najprejorganizirati tri delavnice, kjer smo skupaj z brezdomci te voščilniceizdelali. Več kot sto jih je bilo na koncu, kar je preseglo našapričakovanja. Na voljo smo imele veliko različnega materiala, takoda so na račun prišli tako tisti z več kot tudi tisti z manj ustvarjalnežilice – vsaka ideja je bila dobrodošla, zato je bilo zanimanje še tolikovečje.Delavnice smo izvajale 14., 15. in 16. 12. 2009 v prostorih društvaKralji ulice, projekt pa zaključile 22. 12. 2009, ko smo se skupaj sštirimi brezdomci odpravile v središče Ljubljane, kjer so podeljevalivoščilnice mimoidočim. Za uspešno opravljeno delo in za zahvalo prisodelovanju smo jih za konec povabile še na čaj, kjer smo prijetnopoklepetali.Menimo, da je naš projekt dosegel svoj namen in marsikateremu sotako Kralji ulice s svojim voščilom in skromnim darilcem polepšalidan.Lea PovšePredprazničnemu vzdušju so se24. 12. 2009 na skromni brezplačnivečerji pridružili tudi brezdomci: golaž,malo kruha, drobcen košček peciva, šemalce vina ali soka … in po slabi uri –metanje ven.Namesto na nekaj kulturnega indostojnega, kar je bilo vsekakorpričakovati od gostiteljev takšnegadogodka, smo naleteli na nekajsramotnega in človeškemu dostojanstvuneprimernega. Česa takega nisem videlv svojem življenju niti v največji beznici.Malo starejši sivolasi natakar, ki se jesmukal med mizami, se je do brezdomcev(ki so, roko na srce, po mojem skromnemfoto: Lojze Smolemnenju tudi ljudje) obnašal takoarogantno in despotsko, da bi se mi tistisicer okusen golaž gladko vrnil na plan,ko ne bi bil že marsičesa vajen. Ampakres marsičesa. Vsa čast organizatorjem,kdor koli je že to bil, da so vsaj za nekajtrenutkov poskusili narediti brezdomcemnekaj veselja. Saj so ljudje, mar ne?Je danes res še mogoče kaj takega? Kotda se tudi najboljšemu ne more zgoditi,da je pahnjen na dno družbe. Na dnodružbe res, ni pa nujno, da tudi na dnočlovečnosti. To drugo je privilegij ta»normalnih«.Lojze Smole