SPREGOVORIMO o samomoru - IVZ RS

Izogibanje jeziku, ki bi samomor predstavljal senzacionalističnoNovinarji se verjetno bolj kot kdorkoli drug zavedajo pomembnostijezika pri posredovanju različnih sporočil. Za osveščanje javnostije najbolj primerno o samomoru poročati kot o pomembnemjavnozdravstvenem problemu, pri tem pa se je potrebno izogibati jeziku,ki bi samomor predstavljal senzacionalistično. Namesto izrazov,kot je »epidemija samomora«, naj se uporabljajo izrazi, kot je »povišanastopnja samomorilnosti«, besedo samomor pa je treba zelo premišljenoin previdno uporabljati tudi v njeni umestitvi v glavni naslov.Izogibati se je potrebno jeziku, ki javnosti podaja napačno predstavoo samomoru ali ga prikazuje kot nekaj običajnega in sprejemljivega.Tudi uporaba besede samomor v drugačnih vsebinskih okvirjih, naprimer uporaba besedne zveze »politični samomor«, zmanjšuje takoobčutljivost javnosti na to temo in tudi težo problema. Besedne zveze,kot so »neuspešen samomor«, nakazujejo na to, da je smrt želeniizid, zato je ne uporabljamo; alternativna besedna zveza, ki je boljnatančna in dopušča manj možnosti za napačne interpretacije, je naprimer besedna zveza »poskus samomora«. Besedna zveza »zagrešitisamomor«, ki se v slovenščini sicer zelo redko uporablja, je prav takoneustrezna, ker implicira na kriminalno dejanje, s tem pa povečastigmo tistih, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega. Namesto tegaje bolj primeren izraz »storiti samomor« (Tabela 1).5 Izrazi, ki se pogosto uporabljajo za označevanje oseb z duševnimimotnjami, npr. »samomorilec«, »depresivec«, »obupanec« itd., nisoustrezni, saj osebo stigmatizirajo in jo opredelijo zgolj z boleznijo.Podobno, kot ne bi bilo ustrezno, da bi nekoga s sladkorno boleznijooznačili samo kot diabetika. Bolj primerno je zato uporabiti izrazoseba z diabetesom. Prav tako so ustreznejši izrazi, ki nakažejo, dadepresija, samomorilno vedenje in obup predstavljajo le en vidik doživljanjaoziroma vedenja določene osebe (npr. oseba, ki imadepresijo) (Tabela 1).5 Uredniški dodatek.20