12.07.2015 Views

Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica

Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica

Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

AktualnoObčinske volitve <strong>2010</strong>. Zdaj!»In res je vredno premisleka!«Ali premislek o aktualnih občinskih volitvah <strong>2010</strong> v Občini <strong>Škofljica</strong>Volitve, kot pravi slovenska Ustava, sodejanje demokracije, svobode in predvsemmožnosti odločanja slovenskegadržavljana in občana, ženske in moškega,mladega in starejšega – splošno: vselej razumnegačloveka.Volitve so tudi izraz volje, zadovoljstvain nezadovoljenosti posameznika in družbenihsocialnih skupin. Volitve predstavljajo,kot se s političnim in novinarskimjezikom pogosto pove, praznik demokracije.In volitve predstavljajo slehernemusvobodo izbora njegovih predstavnikovter treznost presoje slehernega posameznegavolivca in izbor med ponujenimimožnostmi, danimi v izbor in izbranimi zanadaljnje odločanje o usodi in perspektivinaselja, kraja, občine ali lokalne skupine,torej vseh ljudi, njihovih interesov in željater ciljev, ki jih imajo kot posamezniki alidružbena celota. Volitve je razumeti kotposameznikovo opredelitev za programposameznika in skupnosti.Kar pa se treznosti presoje in izbora tiče,je ta pogosto vidna znova šele po štirih letih.Načeloma dolgo obdobje, mar ne?Pa poglejmo, kaj lahko izberemo instorimo na volitvah? Pretežno je izbor vezanna kandidate strank in na kandidatena hitro zbranih skupin – krajevnih list,vezanih na delne potrebe lokalnega značajain skupine ozko izraženih interesnihvsebin ter ozkega značaja, nemalokrattudi osebnega značaja in morda celo zasebnegainteresa. Te skupine se oblikujejokot liste za kraj, za naselje ipd. Načelomaso politične stranke znane in predstavljajov slovenskem prostoru jasno, deloma žeoblikovano, znano skupino levih in desnihpogledov. V zadnjem obdobju pa jepopularno razmišljati o ozkih, predvsemlokalnih skupinah in v njih je modernooblikovati tudi interesne krajevne ali lokalneliste. Tako ene kot druge so interesne,vendar se interes od skrajno lokalnegain individualiziranega interesa raztezana interes širšega ali na raven splošnejšega– občinskega značaja. In v tem je bistvolokalnih volitev. S tem se kaže bistvolokalnih interesov, odločanje ozkih skupinin oblikovanje lokalnih ciljev, ki jihlokalne skupine pogosto izražajo, včasihkar brez konca. Še več, tu se strankarskiinteresi in interesi neodvisnih list začnoin najpogosteje končajo, tj. v proračunskihin zakonskih ter računovodskih predpisih,kjer nemalokrat zatonejo.To preprosto pomeni, da zakoni ščitijotemeljne interese družbe (kot so: šola inšolanje ter vzgoja in vrtci), družbene dejavnostiin njihovo delovanje, zdravstvoin socialo in vsebine splošnega družbenegapomena ter komunalne investicije invzdrževanje občinske infrastrukture. Tuso še možni drobni posegi ipd. Od vsegafinančnega poslovanja pa se investicijskopričakuje najpogosteje velike naložbe invložke ter preobilne investicije.Vrnimo se od predvolilnih pričakovanjk volitvam.Vse na volitvah odločujoče skupine aliposamezniki se želijo izkazati z vladanjem,zato se praviloma volitev aktivnoudeležijo in v njih sodelujejo kot skupineali posamezniki. To je neizpodbitna injasna težnja udeleženih, za katero stojinačeloma majhen in oseben, redkeje širšidružbeni interes. Pogosto pa te skupinekot prevzem oblasti razumejo le cilj: 1.vidijo in zasledujejo vladanje, 2. s tem sepoistovetijo stranke kot zlasti strankarskiposamezniki in 3. vladati želijo z zadostitvijolastnih – osebnih ter tako imenovanihskupnih interesov.Vladanje si razlagajo kot splošno videnjeindividualnega, četudi lokalnega izobiljater vzpostavitev »razkošja« in s temželijo pokazati moč v odločanju in celopostavitvi pravičnosti, ki je pogosto vidnakot izpostavljanje ter zadovoljevanjeozkih, morda celo preveč lokalnih lastnihinteresov in prakse.Pa se vprašajmo dalje: katera odstrank in list je uspela izdelati splošenprogram občine in katera stranka ali listaga je v zadnjih letih uspela predstavitikot vizijo razvoja občine <strong>Škofljica</strong>?In zastavimo si v premislek vprašanje:kaj vse je bilo obljubljenega v preteklihvolilnih postopkih in volilnih kampanjah?In da smo v razmisleku še skrajnejši, sevprašajmo: kako kandidate stranke izbirajoin nabirajo? Pa si postavimo ševprašanje: kdo v tej občini od kandidatovje postavil jasno vizijo razvoja občine?Jasna vizija razvoja občine pa seveda še16ne pomeni, da je ta dogovorjena, niti če jeta na občinskem svetu bila sprejeta. Odgovorovzaradi nesugestibilnosti bralcemčlanka ne bom ponujal.Vseeno razmišljam dalje.Volitve kot formalen postopek imajozakonska pravila. Te velja spoštovati.Razmislimo o tem, kako je bilo v občinigospodarjeno? Kako so župani delovali,kakšna je bila njihova neposredna navzočnostmed krajani, kako so delovalistrankarski aparati in volilna telesa tekomvolitev, in potem si lahko preprosto odgovarjajmo.Razumljivo in razumno je, da vsega,kar so v občini izkazane potrebe, nimožno uresničiti. Nerazumno pa je, daje enakovreden in razpršen t. i. policentričnirazvoj občine županom in mnogimsvetnikom ni bil prioriteta. In tudi nerazumnoje, da so župani obljubili, da bododelovali profesionalno ves mandat, pa sose kmalu v mandatu odločili še za kakšnodrugo funkcijo in … potem odšli po političniliniji dalje v slovensko, kot se temureče: biznismensko prihodnost.Potem pa je <strong>Občina</strong> <strong>Škofljica</strong> ostajalavedno bolj na obrobju delovanja. Z navedenimni možno reči, da seje svetov nisopotekale, da niso bili angažirani svetniki,komisije in občinski aparat, toda ne greza obljubo, gre za skrb in delotvornostobčine. S tem malomarnim obnašanjempa niso pogojeni le delovanje in aktivnostter zaznavanje problemov, kajti vsi občaniobčine smo v tem prostoru, tudi sam kotsvetnik, nekaj izgubili. V tem primeru grepredvsem za zaupanje glasovalcev do zaupanjafunkcije in za zaupanje upravljanjaizvršne oblasti. Preprosto bi temu rekli vjeziku enega od pomembnih sotvorcevevropske demokracije, da so se pooblaščencizaupanemu pooblastilu izneverili.Vsled vsega navedenega in posebej zatovelja razmišljati v pričakovanju novih volitevtudi v tej smeri. In ta premislek veljanameniti izboru prihodnjega župana.Morda takšnega, ki je zaupanja vreden, kini od nekje kar pripeljan, ki ni že izkazankot nezaupanja vredna oseba in ki ima polegposlovne vsebine tudi etično, ki kažedostojen odnos do volilnega telesa – ljudstva,pa tudi do premoženja in sebe.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!