Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica

Gospodarstvo in turizemsom, ki je prevažal misice, in dovolile somi, da grem lahko z njimi. A na avtobusje še pred odhodom prišel glavni organizator,me pogledal in dejal: »Edini moškipoleg voznika na tem avtobusu sem jaz.«Moral sem se zadovoljiti z enim od avtov,ki je prevažal spremljevalce in novinarje.Na zabavi sem potem plesal in se družilz nekaterimi udeleženkami tekmovanja.Bil sem vesel, da sem misice videl tako odblizu. Kako bi šele bil, če bi njih videl naplaži namesto krav.Velemesto sem nekoliko nerad zapustilin kolesaril proti notranjosti in jugu Tanzanije.Na začetku je bila dobrih 100 kmpot enaka kot pred dnevi, ko sem se bližalDar es Salaamu. Vmes sem spet srečalAdama, tokrat v drugi vasi kot prvič; bil jena obisku pri prijatelju. Zvečer je prišel zavtobusom do hotela, kjer sem bil nastanjen,in hotel nekaj denarja, a mu ga nisemdal. No, s pivom sem ga le pogostil. Vponedeljek, 26. aprila, na največji državnipraznik, sem kolesaril skozi nacionalnipark Mikumi in prvič na poti po črni celinividel slone. Srečanje ni bilo ravno prijetno,kajti slonica z mladičem je prečkalacesto in se napadalno napotila proti meni.Na srečo je naproti pripeljal avto in slonasta se umaknila, jaz pa sem mirno odkolesarilnaprej. Naslednjih nekaj dni me ječakalo veliko klancev in občasno nekolikoslabše ceste, ki so jih s pomočjo evropskihpodjetij prenavljali. Tudi vreme se je poslabšalo,bilo je veliko oblačnosti in vetra,sem in tja je deževalo in temperature sose drastično spustile, včasih je bilo le 17ali 18 stopinj. V četrtek so me domačini vvasi Ugimbano lepo sprejeli in vaški poglavarmi je organiziral prenočišče kar vbifeju na kavču.Petek, zadnji aprilski dan, je bil zamenesrečen, saj sem imel hudo okvaro kolesa.Potem ko se je dopoldansko deževjeumirilo in se je pot z visoke planote počasispuščala, se mi je zgodaj popoldne zlomilnosilec zadnjega menjalnika in tudi verigaje popustila. Nisem se mogel peljati nitimetra, zato sem približno pet kilometrovpešačil do najbližje vasi, kjer je bila policijskakontrola. Ženska, ki je skrbela zahrano policistov, me je povabila na kosilo,rekoč: »Ne skrbi, policisti bodo vse uredili.«Hiša je bila nekakšna cestarska bajta,kakršne so bile nekoč tudi pri nas. Komajsem dobro pojedel, so policisti ustavilitovornjak in voznik Paul s še dvema sopotnikomame je odpeljal do najbližjegamesta Mbeya 140 km daleč. Že v mraku jeustavil v predmestju in bil tako prijazen,da je šel z menoj poiskat kolesarski servisin hotel. Potreboval sem le nastavek zamenjalnik, verigo sem imel na zalogi. Biloje že pozno in nastavka niso imeli, zatosem se z Denisom, nekim drugim serviserjem,ki je imel svojo obrt na ulici, dogovoril,da greva zjutraj v središče mesta. SPaulom sva se prisrčno poslovila in odpeljalse je naprej v Zambijo. Z Denisom svase zjutraj z avtobusom odpeljala v središčeMbeye, kjer je bilo nekaj kolesarskih trgovinin servisov – vse skupaj je bilo na nižjemnivoju kot pri nas in pravega nastavkani bilo nikjer. Menjalnikov je sicer bilo nekaj,a vsi so bili daleč od idealnega oziromatakega, kot sem ga imel sam. Vzel semnajboljšega od tistih, ki so bili na voljo,pa še ta je bil bolj slab. Menjalnik je bilpoceni, a vseeno sem ga preplačal, polegtega sem tudi Denisu za pomoč in servisodštel precej denarja. Takoj ko smo uredilizadevo, sem se odpeljal naprej in čakal meje dolg in zahteven klanec do nadmorskevišine 2300 m, kar je bila najvišja točka napoti. Pripeljal sem do mesta Tukuyu blizumeje z Malavijem in se nastanil v katoliškemmladinskem centru proti majhnemuplačilu. V centru je bilo veliko mladine izvse Tanzanije, ker so imeli tisti konec tednasrečanje. Na gospodov dan sem se vbližnji cerkvi udeležil maše, ki jo je vodilškof iz Mbeye in je bila namenjena tanzanijskimladini. Zaradi tega je maša trajalakar štiri ure, a imel sem čas, kajti vzel semsi prost dan. Poleg tega je bilo vreme klavrno,z meglo in rahlim dežjem. Zamenjalsem le lokacijo nastanitve in se preselil vbližnji hotel …POKROVITELJI: TAO, KMETIJASLAVEC, CULT, ŽOLNA ŠPORT, SLS,NZS, KZS, KROVSTVO IN KLEPAR-STVO KOZLEVČAR, CANON, AD-DACOM, PROCOND, BTS COMPANY,RUJZ DESIGN, AVTOSTORITVE ZA-JEC, MIZARSTVO ZALAR, PICERIJAARKADA, GOSTILNA PETKOVŠEK,GOSTILNA STRAH, HOTEL GRAND-VID, EMONSKA KLET, FASADER-STVO DOLINŠEK, FS ŠPICA, FSALENKA, RADIO ORF – SLOVENSKISPORED, RADIO ZELENI VALAleš JuvancČe bi se radi sprostili, poskrbeli za svoje telo in svoj um se udeležiteJOGE NA PIJAVI GORICIob torkih ob 19. in ob četrtkih ob 20. uri. Začnemo v torek, 14. septembra.Odločite se lahko za obiskovanje enkrat ali dvakrat tedensko po eno uro. Potrebujete blazinoin udobna oblačila. Vadbo vodi priznana vaditeljica z dolgoletno prakso.Informacije po telefonu 041 611 009 (Tončka).Joga je vadba za krepko in zdravo telo ter bister um. Gibe se dela v povezavi z dihanjem, gibzlahka naredimo, če pravilno dihamo, ravno tako lahko osvojimo asane to je položaje telesa,ki nam najbolj ustrezajo. Razgibavanje in sproščanje s pomočjo pravilnega dihanja nam pomaga doseči notranji mir in zadovoljstvoter umiriti in obvladovati misli in čustva.Mnenje udeleženke: Če bi prej poskusila jogo, bi jo zagotovo začela vaditi že prej. Zato je potrebno poskusiti in se odločiti.40