Razred - Agencija Mori doo

More documents

Recommendations

Info

Iz dnevnika ...“Izdnevnikamilijonarja ...”“Tako, prvi led sva prebili. Silvana jih je posadilaza okroglo mizo in jim zaželela dobrodošlico inčestitala za sodelovanje z našo agencijo. “Petek: 10. 8. 2007Danica Bozi,članica Managemnetteama, Manager glavneagencijeNe moreš verjet, Beograd je bil že tu,v prvo smo ga našli. Lepi prostori vulici Stojana Aralice 93. Pričakajo nassodelavci: Buba, g. Mejač, Marjan, Jos,Kristjan. Prodajne razgovore delajo karna terasi, vzpostavljamo kontakte injemljemo številke kar na ulici.Ni še vsega, nekaj malega propagandnegamateriala, ponudbe, tarife, list –prodajni razgovor in to je vse. Začetek,kako smo začeli v Sloveniji in da sespomniš, da imaš doma vse, res vsein da te ne slišim več, da doma kajtarnaš.Vzameva taksi, da se dobiva v mestu sP. P. Pa Silvana ne bi bila Silvana, če nebi pričela trenirat srbščine: ste zadovoljnis poslom, bi še šta radili, došli smoiz Slovenije … in tako steče pogovor inže ima novega poslovnega partnerja vSrbiji.Sobota: 11. 8. 2007Bilo me je pošteno strah, prijavljenihje bilo 8 starih in 8 novih ljudi iz Niša.Nisva jih še videle v živo - samo po telefonuin preko maila.Preletavali so me mešani občutki alime bodo sprejeli za vodjo, mi zaupali… Naposled se prikažejo: Saša, Ankica,Nela, Jadranka … ko smo se videli, padlismo si v objem, kot da bi se poznali žeod nekdaj. Povem vam, počutila semse, kot da bi bila z menoj moja 200 in201.Tako, prvi led sva prebili. Silvana jih jeposadila za okroglo mizo in jim zaželeladobrodošlico in čestitala za sodelovanjez našo agencijo.Starim je razdelila mape, predstavilamene in našega in od sedaj njihovegadirektorja - Marjana Tinauerja.Vse čestitke, bila si prava asica! CeloMarjanu je zastal dih - saj ne vem odpresenečenja ali od sreče, da nas jetoliko naučil in dobil svoje naslednike.Tako se dela. Bravo Silvana!Začelo se je predavanje, seveda še tolikobolj vrhunsko, ker je bil z nami našpredsednik Smiljan <strong>Mori</strong>. Saj veste - nerabi nič reči, samo da je tam, pa dvoranapoka po šivih.A naš predsednik ničesar ne prepuščanaključju. Bil je malo tu, malo tam, preverjal,se čudil in iz oči mu je sijal po-14 / oktober 2007 / TOP agent /
Iz dnevnika ...nos, kakšen tim je ustvaril v devetihletih. Potem pa na avtobus za Niš. Sajne vem, če so nama naši sodelavciverjeli. Na njihovih obrazih je bilo videtigrenke nasmeške. Ravno vi dve bostašli. Ampak mi dve sva ŠLI!Ura je 23. 00 in smo v Nišu. Lepo kAnkici, kjer naju je že čakala soba, vsakasvojo sva imeli.Nedelja: 12. 8. 2007Vstajanje ob 8.00. Mi dve vsa prišlidelat hitro, hitro. »Polako«, kaže Ankica.Prvo kafo da popijemo onda rad. Silvanareče koga bova poklicali. Pa nemogu tako rano ura je 10, ludi spavaju,danas je nedelja, spremaju ručak, posleručka, da se malo legne imajo posete,izgovori, izgovori, isto vam povem kotpri nas. Silvana ne popušča, to imašsamo v glavi, daj dvigni telefon pa kliči.Ko je steklo, ni bilo več važno, koliko jesati, da se sprema ručak, ko je padlanot, je imela naenkrat nastavljene 4termine.Kličejo in ista vprašanja kot v Sloveniji.Niko neče da uzme, zašto se ide, kopa jim pove da sva iz Slovenije - a tadamože. Skoraj bi se stepli, katera gre skom. 20 terminov je bilo nastavljenihkot bi mignil. Že v nedeljo sva vedeli dane bova šli hitro domov, in res je bilotako.Ponedeljek: 13. 8. 2007Ob 12h se dobim z g. Danetom. Starejšigospod, ki ima edini avto. Zraven si jepripeljal še prijatelja istih let. In gremo.Vroče, vozimo se, vozimo se, gore dole,pozabil je pot. Pa nazaj, naprej, je li tu,pa nije, zovi kaže prijatelju, zaboraviotelefon, daču ti svojega, neznam brojna pamet, išao van, da traži, traži. Sprijateljem sediva v razbeljenem avtu inčakava in čakava … Končno pride nazajin že smo na dvorišču. Peljejo nasv garažo - 3 stoli 5 ljudi. Ne veš ali bišel naprej, ali bi bilo boljše ostati zunaj.Pogovor nekako steče, otac hodi venin not, posluša, grdo gleda, naenkrat:bože ženo, pa što to pričaš gluposti.Nema para, komaj da živi; a v pol urepokadi pol škatle cigaret. In tako je biloddelan termin.In že se odpeljemo na naslednji termin.Vroče, vrata od avta moraš tresnitida se zaprejo, potem pa jih ne morešodpret. Prijatelja odloživa in dalje na termin.Voziva se, zopet ne najde hiše. Pamogla bi biti negde tu, pa nije, zopet vdrugo ulico. Pa tu sva že bila! Škripa,poka, ne vidi več znakov, prevozi stop …trobi, ko sva se že 3 krat peljala naokrog!Samo, da še pridem živa, si rečem.Najdeva. Termin - ista priča: nema para,ne veruje … a posao – to može. Izpolnivaprijavnico in naju že čaka Jadrankaza novi termin. Termin lepo steče.Napiševa polico in že čakava na novostranko.Pridemo v stanovanje, zazvoni telefon.Od moje prijateljice oče želi, da jipokažem program.Ura je 10 ponoči. Silvana ne bila Silvana,pa gre. Ura je 12, a Silvane še ni. Nevem v katero smer je šla, ne javlja se natelefon; začenja me grabiti panika. Prvičse zavem, da sem 1000 km od doma.Pošteno sem se zjokala. Nem vem aliod strahu ali od sreče. Vse naenkrat jebilo pomešano. Silvana se je vrnila obpol tretji uri. In zopet je bil en dan zanama in velikanska preizkušnja.Torek: 14. 8. 2007Že hitimo vsak na svojo stran. Silva inAnkica na svojo, jaz na svojo. Čas naspreganja.Vmes me kliče Silvana, če lahko pridemv Trdjavo, da se zanima neka gospa zadelo, ki je nekoč delala v Sloveniji injo strašno zanima posel. Časa je malo,pa grem - seveda peš, ni daleč rečeAnkica, samo 5 min. Pa se vleče celepol ure. In vroče je in torba je težka.Gospa nas že čaka. Veliko vprašanj,dvomov, ali nama lahko verjame. Preudarnagospa. Bila bi dobra! Poslovimose in že v stisku roke vem, da se boodločila za sodelovanje z nami.Že se hitimo na policijsko postajo prijaviti,da ne bova imeli na meji težav.Čaka me že Nela čisto na drugemkoncu mesta. Oddelava termin, semalo pogovoriva o prejšnjih izkušnjahin pokaže mi mapo. Vauuuuuu!!! Takolepa je – ista kot jo imamo v Sloveniji.V mapi imam ponudbo, tarifikator inČarobno moč in to je tudi vse. Šelesedaj se komaj zavedam, kaj splohdelam in kaj zmorem. Neizmernosem hvaležna za vse kaj mi agencijadoma nudi. Bil pa je božanskiobčutek, da ji tudi jaz lahko nekajvrnem in prispevam.Martin me že čaka. Hodiva, hodiva,kje je to … ,čisto blizu, tri četrt ure hitrehoje, torba pa težka in vroče je. Peš- bla ,bla bla …Ob 12 uri sem že v stanovanju. Zlagampolice. 15 jih je že! Čutim mravljincein nekam potne roke začnemdobivati. Čutim utrip srca na glavi inčutim nepopisno radost! Ti fenomenalniobčutki! Od sreče bi me skorajkap.Pozno je že. Joj, jutri bo še potrebnona pošto in na banko. Še sama nevem kako bomo sprovedli plačila.Devizne račune bo treba odpret, dasploh lahko plačaš obrok. Jutri gremsama, da vidim kako to gre, da lahkodam nadaljnja navodila. Nič me nesme presenetiti.Nadaljevanje v naslednji številkiTop agenta./ TOP agent / oktober 2007 / 15
Page 2: Iz vsebine ...Managemant teamAgenci
Page 5 and 6: Motivacija ...Alenka Bračiččlani
Page 7: Motivacija ...“Srečnibomo ...”
Page 11 and 12: Tujina ...HrvaškaMarjan Rudnik, ma
Page 13: Novičke ...Nova članamanagementte

Razred - Agencija Mori doo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?