Modre strani 1/4 - Cinkarna Celje

odličnosti in sofinanciranje naložbe v raziskovalnorazvojno opremo. Lahko rečemo, da so centriodličnosti pomembnejši nosilci razvoja v obdobju2009– 2013, njihov poglavitni cilj pa je pridobivanjeidej, znanja, izkušenj, izdelkov, storitev in tehnologijza uporabo v Sloveniji ter večanje mobilnosti raziskovalcev.Kako v centrih odličnosti sodeluje Cinkarna Celje?Cinkarna Celje se je prijavila v 5 centrov odličnostiin uspela v dveh primerih. Sodelujemo v Centruodličnosti nanoznanosti in nanotehnologije CONIN (prijavitelj IJS) in Centru odličnosti nizkoogljičnihtehnologij CO NOT (prijavitelj KI) . Sodelovanjev centrih odličnosti je zamišljeno tako, da so predstavnikičlanov konzorcija delno zaposleni tudi vcentrih odličnosti. V CO NIN je delno zaposlen mag.Vladimir Vrečko (170 ur/leto), v CO NOT pa ing. TatjanaRožman (170 ur/leto), dr. Nika Veronovski (170ur/leto) in dr. Andrej Lubej (170 ur/leto).Slika 1:Shematski prikaz strukturiranosti programa CONOT (povzeto iz prijave CO NOT).CO NOTProgram CO NOTProgram CO NOT temelji na dveh stebrih A) Litijevihin B) Vodikovih tehnologijah. Usmerjen je v pridobivanjein izrabo energije na način, ki bo bistvenozmanjšal emisije ogljikovega dioksida in drugihogljikovih spojin. Osnova je sončna energija, ki jopretvorimo bodisi v A) električno energijo ali B) vodik.Pri pretvorbi sončne energije v električno stapredvidena dva načina, neposredna pretvorba s fotoelektrokemijskoGrätzl-ovo celico ali preko zbiralnikovtoplote, pridobivanje vodika pa je lahko neposrednoiz sončevega sevanja preko fotokatalizeali pa posredno s pomočjo elektrolize (horizontalnapovezava). Poleg dolgoročne vizije uporabe sončneenergije, so kot začasne rešitve predvidene tudiuporabe alternativnih virov tako električne energije(vodna, veterna, premog), kot tudi vodika (biomasa,nafta, plin). Ti viri so prehodni in predvidenipredvsem v obdobju, ko izraba sončne energije šene bo dovolj učinkovita in cenovno sprejemljiva,poudarek pa bo na tehnologijah z nizkim carbonfootprintom. Program obsega tudi razvoj zbiralnikovelektrične energije (steber A) in zbiralnikov zashranjevanje vodika (steber B). Prvi temeljijo na litijionskihbaterijah, pri drugih pa gre za razvoj učinkovitegakratkoročnega in dolgoročnega shranjevanjater možnosti varnega transporta. Pri stebruB bo raziskovanje zajemalo tudi temeljne raziskavena področju razvoja gorivnih celic. Oba stebra pase združita pri razvijanju učinkovitih modulov, sklopovin vodenja ter aplikacij.Kateri so naši partnerji v konzorciju?1) Kemijski inštitiut, Ljubljana.2) Inštitiut Jožef Stefan.3) Univerza v Ljubljan, Fakulteta za kemijo in kemijskotehnologijo.4) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo.5) Univerza v Novi Gorici.6) Domel, Elektromotorji in gospodinjski aparati,d. d.7) Holding, Slovenske elektrarne, d. o. o.8) INEA -informatizacija, energetika, avtomatizacija,d. o. o.9) ISKRA TELA, Proizvodnja anten, baterij industrijskeelektronike in galvanotehnika, d. d.10) Mebius d.o.o.11) Petrol, d.d., Ljubljana.12) Razvojni center za vodikove tehnologije.13) Silkem, d. o. o.14) Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o.Kje se v programu vidi Cinkarna Celje?Cinkarna Celje ima v svojem Strateškem planu2007– 2012 v poglavju »1.7. Možnost organskegarazvoja in rasti« predviden tudi razvoj fotonapetostnihmodulov na osnovi ultrafinega titanovegadioksida in razvoj ultrafinega titanovega dioksidaza raznovrstne aplikacije. Grätzlova celica,kot ena od dveh v programu CO NOT sprejetihalternativ pridobivanja električne energije stoodstotnosovpada z našo strateško usmeritvijo,poleg tega pa je ultrafini titanov dioksid zajet še vdrugih ciljih obeh stebrov. Je eden od temeljnihmaterialov pri shranjevanja električne energije vLi-ionskih baterijah in nastopa kot katalizator prineposredni fotokatalitični sintezi vodika.CO NINProgram CO NINProjekt se osredotoča na postavitev novih tehnologijza sintezo, procesiranje (nanofakturo) inkarakterizacijo snovi. Strategija CO v obdobju2008–13 je vzpostaviti konkurenčnost infrastrukturev svetovnem merilu na nekaterih ključnihpodročjih, kjer imajo slovenski raziskovalci inindustrija izkazane prednosti, kot so anorganskibrezogljični nanomateriali, predvsem oksidi inhalkohalogenidi, različne nanožice in nanocevketer magnetni materiali, razvoj nanolitografije zoptičnimi metodami ipd.