Številka 2/314 - Cinkarna Celje

Poštnina plačanapri pošti 3102 CeljeLetnik LVII december 2011 številka 2 314Rekordno leto 2011 bo težko ponoviti

IZ VSEBINELetnik LVII december 2011 številka 2 3141 stran: Cinkarnar 314Poštnina plačanapri pošti 3102 CeljeLetnik LVII december 2011 številka 2 314Rekordno leto 2011 bo težko ponovitiNaslovnica:Protestni shod v Ljubljani,Foto: Leni OzisDrage Cinkarnarke in dragi Cinkarnarji!Leto 2011 se vse prehitro približuje svojemu koncu, zato menim, da je nastopilpravi trenutek, da vam člani nadzornega sveta izrečemo vse tiste lepe misli inželje, ki jih nosimo v svojih srcih in bi jih radi delili z vami.Čutimo prijetno dolžnost, da se vam zahvalimo za vaše zaupanje in sodelovanje.Hvala tudi za vaše potrpljenje, če se nismo zmeraj odzvali tako, kot ste od naspričakovali.Poslovno leto 2011 si bomo vsi skupaj zapomnili po izredno dobrih rezultatih, kipresegajo vse dosedanje rezultate Cinkarne Celje, d. d., v njeni skoraj 140 letnizgodovini.Tudi v prihodnje se nahajajo med zastavljenimi cilji uprave družbe Cinkarne Celje,d. d. naslednje pomembne točke: osredotočenost strategije na povečanje tržnihdeležev, koncentracijo aktivnosti na najdonosnejših trgih, razvoj dolgoročnihtrženjskih partnerstev ter optimiranje surovinskih virov. Takšno politiko je družbazasledovala tudi doslej in lahko potrdimo, da se je le-ta, ob konzervativni politikifinanciranja, pozitivno udejanjila v vrhunskih rezultatih oziroma donosih. Čestitkeupravi in zaposlenim v Cinkarni Celje!!!Ne smemo pa se slepiti z dejstvom, da so razmere v globalnem poslovnem okoljutrenutno mejne, gospodarska aktivnost se ohlaja in pot naprej je nejasna, karpomeni, da postaja splošna gospodarska kriza na hrbtu dolžniške krize v EU vseresnejša možnost.Zaključila bom z naslednjo mislijo:»Novo leto je kot bel list v knjigi tisočletja. Želim vam, da bi ta list popisali s čimlepšimi spomini in željami!Srečno in uspešno leto 2012!mag. Mateja VIDNARPredsednica nadzornega svetaCinkarna Celje d. d.Časopis Cinkarne Celje, d. d.Letnik: LVII, december 2011,številka 2/31444 Proizvodnja ultrafinegatitanovega dioksida je nazačetkuGlavna in odgovorna urednica:Mira Gorenšek7 Uspešno odpravili okvare vValjarniLektor:Mag. Zoran PevecIzdajatelj, naslov uredništva in tisk:Cinkarna Celje, d. d.,Kidričeva 26,p. p. 1032, 3001 Celje,telefon: ++386(0)3 4276144,faks: ++386(0)3 4276172,el.pošta: info@cinkarna.siOblikovanje:Lea GorenšekFilmi in tisk:Cinkarna Celje2Cinkarnar 2/314112812 Predstavljamo kakovosttitanovega dioksida16 Predstavljamo dva mladastrokovnjaka Lidijo inAndraža21 Kako opravljamo nadzornad emisijami snovi v okolje28 Potopis iz izletov obehsindikatov32 Tokrat tudi nekaj zaugankarje

NOVOLETNA POSLANICARekordno leto 2011bo težko ponovitiZa nami je poslovno leto, ki je bilo doslej najboljše v vsej zgodoviniCinkarne. V jesenskih in zimskih mesecih se žal kaže umirjanje rastiprodaje, v letu 2012 je zaradi negotovosti v gospodarstvu mogočepričakovati slabši tržni položaj.S ponosom lahko ugotavljam, da smo v letu 2011poslovali izjemno uspešno. Pokazala se je pravilnost našeusmerjenosti k strategiji povečevanja tržnih deležev nanajdonosnejših trgih, ohranjanja oskrbe dosedanjih kupcevin optimalnost pri surovinskih virih. Pri tem je pomembno,da smo se kljub dobrim rezultatom obnašali varčno ingospodarno. Zastavljene cilje v poslovnem načrtu 2011 smodosegli in tudi presegli.Nadpovprečni rezultati na mednarodnem trgu pigmentatitanovega dioksida so posledica povečanja povpraševanjazaradi primanjkljaja tega proizvoda in doseganja boljšihprodajnih cen. Največji vpliv na uspešnost programa so imelenabavne pogodbe za surovine, sklenjene pred zvišanjemprodajnih cen. V zadnjem trimesečju se je tržni deficitzmanjšal, obseg naročil se je prepolovil in zviševanje cen seje ustavilo. Kljub nekaj nižji proizvodnji so pred koncem letazaloge narasle.Pri prodaji titancinkove pločevine so bile razmere zapletene,saj je kriza gradbenega sektorja prisotna na vseh tržiščih.Odločili smo se za politiko povečevanja tržnega deleža kljubzniževanju marž in negativni donosnosti. Veliko pričakujemood investicije v opremo za čiščenje in oslojevanje titancikovepločevine, kar bo izboljšalo njen videz in kakovost. V letu2011 je program cinkove žice uspel, po več letih upadanja,polno izkoristiti kapacitete. Povečan obseg dela moramosprejeti z odprtimi rokami in vedno stremeti k novim inboljšim rešitvam.Položaj grafičnega programa je še vedno zelo težak.Verjamem, da se bo vrsta ukrepov, ki smo jih zastavili zapovečanje tržnega deleža in organizacije proizvodnje,vendarle obrestovala, in da bo trud pri uvajanju nove ploščepoplačan.Zaradi razmer v slovenskem gradbenem sektorju je položajnašega gradbenega programa kritičen. Izboljšanja razmerv kratkem ni pričakovati, oziroma šele, ko se bo ta sektorpobral in se bodo znova začele gradbene aktivnosti. Nekolikobolje gre programu premazov. Izboljšanje je posledicadobrih razmer v industriji plastike in uvajanja novih kupcev.Tudi prodaja agro-programa kaže pozitiven trend, saj smos pridobitvijo dovoljenj uspeli razširiti prodajo Cuprablauana trge, kjer v preteklosti nismo bili prisotni. Prav tako smolahko zadovoljni s programom Veflona, žveplove kisline inCegipsa.Dejavnosti na področju investiranja so bile intenzivnejše kotv preteklih dveh letih. Dokončali smo pilotno postrojenje zaultrafini titanov dioksid. Ob koncu leta je že stekla poskusnaproizvodnja. Dokončali smo rezervoar za tekoče žveplo, vteku je prenova pakirnice titanovega dioksida, obnovili smolovilne ploščadi, kupili nove kompresorje za zrak, obnovilienergetski most, zgradili proizvodno-energetski informacijskisistem, prenovili smo tudi IT podatkovni center v Službiinformatike. Precej smo naredili tudi na področju delovnegaokolja in zunanje podobe podjetja, česar v preteklosti, zaradizaostrenih razmer, nismo bili zmožni. Naložbe so bile tudiv obnovo na področju ravnanja z okoljem in varnostjo terzdravjem zaposlenih. Postopoma zmanjšujemo količinoodloženih nenevarnih odpadkov in emisijo prahu. Pri temnaj omenim, da smo uspešno prestali zunanjo presojo postandardu ISO 14001 in uredbi EMAS ter s tem podaljšalinaš vpis v register EMAS na Ministrstvu za okolje.Za uspešnost podjetja smo odgovorni vsi zaposleni. Gledena pričakovano poslabšanje razmer bomo morali vodilni inzaposleni prevzeti še več bremen in se nenehno truditi iskatioptimalne rešitve. Zahvaljujoč dobrim razmeram, smo bilisposobni dodatno nagrajevati vse zaposlene. Realnostikrize se moramo z vso resnostjo zavedati na vsakem koraku,saj preko svojih možnosti pač ne moremo živeti.Leto so zaznamovala tudi vse bolj burna dogajanja v zvezis spremembo lastništva. Kriza finančnih institucij se jeodrazila tudi v našem primeru. Razmere v družbi in na trguse spreminjajo iz dneva v dan, zasuki so hitri in negotovost semočno razrašča. Napovedani skoki cen surovin bodo v bližnjiprihodnosti zagotovo močno vplivali na uspešnost podjetja.Zato je toliko pomembneje, da vsi svoje delo opravimovestno. Želja, da prav vse enote poslujejo z dobičkom, boše naprej osnovna naloga vodilnih. Razmere v svetu nasopozarjajo, da moramo biti tudi v prihodnje zelo previdni.Spričo ekonomske in finančne krize v Evropi, je pot v leto2012 zato docela nejasna.Pred nami so božični in novoletni prazniki. Želim, da jihpreživite prijetno in si naberete novih moči za izzive, ki sopred nami.Vam in vašim bližnjim želim uspešno, zdravo in mirno leto2012.•Predsednik Uprave - generalni direktorTomaž BENČINACinkarnar 2/314 3

Proizvodnja ultrafinegatitanovega dioksidaPostavitev polindustrijskelinijeŠe se spomnim dne, ko me je direktornaše poslovne enote vprašal, če bivodila projekt ultra finega titanovegadioksida in moja prva misel je bila: »Ja.Zakaj pa ne? Saj sem že vodila nekajmanjših projektov, bom pa tega tudi«.Tako se je začelo.Ko smo dobili potrditev, da bo izvedboprojekta financirala država oziromaTehnološko razvojna agencija, inje projekt časovno omejen, se jeprava dirka s časom šele začela. Odiskanja prave tehnologije pripravetako anatasnega kot tudi rutilnegaultra finega titanovega dioksida,preko priprave variant idejnihprojektov, priprave tehnološkegaprojekta, iskanja izvajalcev, pripravza izvedbo del, same izvedbe del,čakanja na izbrano opremo, postavitvedimenzijsko »miniaturnih« cevovodov,MRI in elektroopreme, pa do lovljenjazastavljenih rokov in končnega izdelka,je preteklo kar precej ur in dni in sezvrstilo nemalo skrbi.Vsekakor projekt ni bil »mala malica« kotsem si na začetku predstavljala, ampakres zahtevno delo – skupek aktivnosti,od osnovnih laboratorijskih raziskav inprenosa le-teh v nastajajoči tehnološkiprojekt, ki se je ves čas dopolnjeval znovimi izsledki, pa do načrtovanja inNajmlajši del ekipe Uroš Pečnik in Aljaž Selišnikpostavitve v proizvodnji, planiranjakontrole kakovosti, načrtovanjapolnilnice (kar v PE Titanov dioksidše nismo imeli), odpiranja potrebnedokumentacije za nove produkte, dabi ti zaživeli v našem sistemu, izbireustrezne embalaže, izdelave oznak naembalaži in vse administracije, ki ješe potrebna, da lahko proizvodno delonormalno teče.V življenju je tako, da če gre lahkokaj narobe, potem tudi gre, zato tuditežave pri tem projektu niso bile izjema.Ampak te smo sproti večinoma uspešnoodpravljali. In zato sta zadovoljstvo inponos ob končanju naloge toliko večja.In zdaj lahko z veseljem oznanimo,Avtoklav za površinsko obdelavoda imamo v PE Titanov dioksidpolindustrijsko, ali če hočete, pilotnorazvojno opremo, na kateri lahkopripravimo številne nove produkte naosnovi ultrafinega TiO 2. Na njej bo vprihodnosti še potekalo razvojno deloin optimizacija naših končnih izdelkov,ki jih bomo seveda v nadaljevanju tudi,tako trdno verjamemo, uspešno tržili.Za konec lahko zapišem, da je bilos tako delovno in prizadevno ekipo,kot sem jo imela pri tem projektu, zveseljem delati in se že veselim novihizzivov, saj sem oborožena še z novimiizkušnjami.•Zapisala: Tatjana ROŽMANFoto: Vito Pevec4 Cinkarnar 2/314

USPEHIOdprava okvare napredvaljčni progiNaš poškodovan motor pred prevozom na popraviloNa to, da ima vsaka naprava svojo življenjsko dobo, nas jeopozoril dogodek, ki se je zgodil v nedeljo dne 23. 10. 2011v obratu valjarna. Dobili smo sporočilo, da je v valjarni napredvaljčni progi B1 poz. 04.01 verjetno pregorel motor.Novica je bila zelo zaskrbljujoča, saj nadomestnega motorjaza to progo nismo imeli.Po ogledu motorja in narejenihmeritvah so se na žalost potrdilenaše slutnje o težki okvari na stroju,kar je pomenilo, da valjarniška progain posledično celotna proizvodnjatitancinkove pločevine ne bo moglaobratovati, dokler motor ne bopopravljen. Popravilo pa bi lahkotrajalo več tednov. In to se je zgodiloravno takrat, ko so v valjarni imelinajveč naročil za izdelavo titancinkovepločevine. Kaj storiti, da zastoj ne botako dolg?Že veliko pred tem dogodkom smov poslovni enoti Vzdrževanje inenergetika skupaj z PE Metalurgijasprejeli odločitev, da preverimoali obstaja na trgu kakšen namodgovarjajoč rabljen motor, ki bi namslužil kot rezerva. Zato smo vzpostavilistike s podjetji, ki bi nam o tem lahkodala koristne informacije, kje bi bilomožno takšen motor nabaviti. To pani bilo enostavno, saj je bilo trebanajti nadomestno rezervo za naš čistoposeben robusten valjarniški motor.Le-tega so naredili v tovarni SiemensSchuckert takoj po drugi svetovni vojni.Takrat so delali veliko bolj masivnein robustne stroje, kot pa sedaj, kozaradi nižje cene vgradijo minimalnomateriala. Zahvaljujoč rednemupreventivnemu vzdrževanju, je motorvse obdobje obratovanja odličnoopravljal svojo nalogo. Vendar, enkratpa vsaka stvar dotraja ... .Razpolagali smo z informacijo, da semotor, ki bi nam približno odgovarjal,nahaja v naši neposredni bližini.Vendar je bila pripravljenost za posojodokaj zadržana: »Ga še potrebujemoin vam ga ne moremo posoditi«. Ziskanjem smo še bolj intenzivnonadaljevali. Še isti dan, ko se je okvarazgodila smo pozno zvečer dobiliinformacijo, da imajo ustrezen rezervnimotor v tovarni IMPOL v SlovenskiBistrici. Cinkarna odlično sodelujez njimi na valjarniškem področju ževrsto let. Ko so izvedeli za naše težave,so nam bili takoj pripravljeni posoditimotor. Dogodki so se nato vrstili hitro.V torek je bil ta motor že v Cinkarni.Sledila je zahtevna demontaža našegamotorja ter njegov odvoz na popravilo.Nato je bilo potrebno prilagoditi temelj,da bi rezervni motor sploh lahko spojiliz reduktorjem valjarniške proge. Novmotor je namreč dimenzijsko precejdrugačen od našega. Prav tako smopotrebovali novo sklopko, ki smojo našli v Hamburgu v Nemčiji. VCinkarno smo jo dobili v enem dnevu.Ko so potekala gradbena dela, so vkonstrukciji izdelali načrt podstavka inpritrditve motorja, v strojni obdelavi paso obdelovali sklopko na osno mero.Ker je motor izredno težek (17 t) jebilo potrebno najti nekoga, ki bi motorlahko postavil na svoje mesto. Imeti bimoral ustrezno transportno tehnikoz upoštevanjem, da pa je prostor zatransport zelo omejen. Takšno podjetjesmo našli v Mariboru. V soboto jebilo vse pripravljeno za vgradnjomotorja. Transport in postavitevmotorja na svoje mesto sta potekalahitreje, kot smo pričakovali. Nato sose izkazali strojniki s centriranjemsklopa motor – reduktor. Sledilo ješe urejanje hlajenja motorja. Vsata dela so se zavlekla pozno v noč,vendar je bilo končno vse pripravljenoza priklop na električno omrežje in zaposkusno vrtenje. Elektrovzdrževanjeje skupaj s podjetjem ETRA pristopilok nastavljanju regulatorja in v nedeljodne 30. 10. 2011 okoli 12. ure se jemotor že zavrtel. Nato se je začelo sposkusnim valjanjem. Videlo se je, daupravljalci na progi že težko čakajo,kdaj bodo lahko končno potisniliprvi kovinski blok med valje. Dovečera smo končali s fino nastavitvijoNadomestni Impolov motor v obratovanjuregulacije motorja in nato so valjačizačeli z rednim valjanjem, saj sodrugi zaposleni v valjarni že nestrpnočakali, kdaj bodo prve zvaljane platineiz te proge prispele do njih v nadaljnjoobdelavo.Z usklajenim sodelovanjem službv PE Vzdrževanju in energetika inodličnim sodelovanjem s sodelavci izPE Metalurgija ter z zunanjimi podjetji(posebna pohvala gre seveda podjetjuIMPOL), nam je, če upoštevamozahtevnost izvedenih del, uspelousposobiti delovanje proge v relativnokratkem času.Vsi skupaj smo bili ponosni naopravljeno delo. Veseli pa smo bilitudi pohvale direktorja PE MetalurgijaFranca Gutenbergerja, ki nas je javnopohvalil na širšem strokovnem kolegijuuprave z naslednjimi besedami:«Vimenu PE se želim zahvalitistrokovnjakom iz PE Vzdrževanjain energetike, ki so izredno hitroin uspešno odpravili posledicestrojeloma pogonskega motorjana predvaljčni progi. Kljub izrednozahtevnemu posegu je bila zamenjavamotorja izvedena uspešno nad vsemipričakovanji.«Opravljeno delo je še en dokaz, kakose da z usklajenim delom in dobrimmedsebojnim sodelovanjem rešiti tudisituacije, ki so v prvem trenutku videtinerešljive. Ob tem posegu se je zopetpokazalo, da se vsi Cinkarnarji, naj sibo v proizvodnji ali pa v vzdrževanju,zavedamo dejstva, kako pomembnoje, da proizvodnja teče. Vsi vemo, dadanašnje razmere na trgu zahtevajodobavo izdelka pravočasno, drugačekupec odide drugam. Tako nikomurni bilo težko delati tudi pozno v noč,važno je bilo eno: čim prej vzpostavitiproizvodnjo.•Tekst in fotografije, Alojz ULAGACinkarnar 2/314 7

POSODOBITEVEnergetski mostv novi oblekiIzgled novega energetskega mostus parovodom med Valjarno inskladiščem žveplaStari energetski most s parovodom, ki je potekal obnekdanji »fero« in »piritni« liniji žveplene kislineVsako podjetje potrebuje za svoje obratovanje različne oblikeenergije in razne procesne medije. Za dovod le-teh do porabnikov seuporabljajo razni energetski mostovi. Na območju Cinkarne potekaomrežje energetskih mostov za razvod pare, plina, tehnološke vode indrugih procesnih medijev med proizvajalci in porabniki. Za nemotenoin varno uporabo je potrebno energetske mostove in cevovode rednopregledovati in vzdrževati.Leta 2009 je pričel veljati nov»Pravilnik o pregledovanju inpreizkušanju opreme pod tlakom«.Ob uvodnem zunanjem pregledu naglavnem parovodu so bile ugotovljeneposamezne pomanjkljivosti, ki vplivajona obratovalno sposobnost delaparovoda. Ugotovljene pomanjkljivostije bilo potrebno odpraviti vpredpisanem roku, za katerega smo šeprejeli obratovalno dovoljenje.obliki črke L, celotne dolžine pribl.300 metrov. Na delu trase od objekta»S«-kisline do objekta skladiščažvepla se je izvedla rekonstrukcija pože obstoječem, nekoliko ojačanemmostu. Za drugi del pa je bilo potrebnozgraditi popolnoma nov energetskimost. Sprememba trase je pomenilatudi potrebo po pridobitvi gradbenegadovoljenja za postavitev novegaenergetskega mostu.Pogledna rekonstruiran energetski most sparovodom med skladiščem žvepla in »S« kislinoNa odseku energetskega mostu sparovodom, ki povezuje proizvodnjo»S« kisline in kotlarno v Energetiki, jebilo ugotovljeno, da je v zelo slabemstanju. Ta odsek je bil zgrajen leta1982 in poteka po trasi ob nekdanji»fero« in »piritni« liniji žveplove kisline,ki pa jih že nekaj časa ni več. Na njemse nahaja še nekaj cevovodov, ki nisoveč v funkciji, pa tudi obstoječa trasa jemoteča. Zaradi sprostitve omenjenegaprostora smo se ob rekonstrukcijienergetskega mostu odločili za novotraso, ki poteka od »S« kisline mimoskladišča žvepla in ob cesti do valjarne,kjer se združi s staro traso. Trasa je vZa izvedbo smo iskali pomoč prizunanjih izvajalcih. Po pridobljenihponudbah smo za izvedbo izbralinajugodnejše izvajalce. Izdelati je bilopotrebno vse projekte za izdelavo inizdelati energetski most s parovodom.Pripraviti je bilo potrebno vsa dokazilao upoštevanju tehničnih in varnostnihnormativov, opraviti tehnični pregled inna osnovi naštetega pridobiti uporabnodovoljenje. Med štirimi ponudniki jebila kot glavna in odgovorni izvajalecizbrana firma Simes, d. o. o., iz Celja.Za geodetske meritve, pridobitevsoglasij in dovoljenj, pa je sodelovalafirma Vizura, d. o. o., iz Celja.8 Cinkarnar 2/314Dela so se pričela izvajati v mesecumaju letošnjega leta, zaključiti pasmo jih morali do konca mesecaseptembra, ko so se zaključila dela naremontu »S« kisline. V planiranem časusmo opravili vsa dela, uspešno opravilitlačni preizkus, tehnični pregled in doplaniranega roka predali v obratovanjenov parovod. Od upravne enote pasmo že pridobili uporabno dovoljenjeza rekonstruirani energetski most.•Marjan REJC

OBNOVITEVRemonti in izboljšavev EnergetikiZ željo po neprekinjeneni in kvalitetnienergetski oskrbe tovarne smotudi letošnje leto v Energetiki polegkorektivnega, prilagojevalnega,perfektivnega in preventivnegavzdrževanja izvedli zanimive aktivnosti.Razmuljevanje bazenov pod filtriRemont parnega kotla PK 401 vkotlarni EnergetikeOpravili smo redni notranji pregledparnega kotla, ki je po Energetskemzakonu predpisan vsako tretje leto.Avgusta smo sodelavci PE Vzdrževanjein energetika opravili temeljit remontparnega kotla, kot pripravo naomenjeni pregled, ki je potekal vseptembru. Zaradi dotrajanosti kotla(letnik izdelave je 1971) smo morali nazahtevo inšpektorja opraviti še: meritvedebeline sten bobna na mestih zajed,sanacijo šamotnih oblog, nastavitvevarnostnega ventila, hladni tlačnipreizkus in po njem sanacijo netesnostibobna. Mogoče, kot zanimivostpovejmo, da je to kotel, ki ima prigrajenoogrevanje z odpadno paro iz žveplovekisline, kar pomeni, da več kot desetmesecev v letu stoji. To pomeni, da zastanje tople pripravljenosti kotel ne rabizemeljskega plina in s tem govorimo opribližno 1.500 evrih prihranka na dan.Remont kompresorjev zamikronizacijo v PD1 in PD2Brezoljni turbo-kompresorji zapridobivanje vročega komprimiranegazraka za operacijo mletja v zračnihmlinih pri proizvodnji titanovegadioksida so stari že dobro desetletjein dotrajani do tako mere, da jepotreben generalni remont pri treh odštirih. Najprej smo izvedli remonte, kiobsegajo vsa dela vključno z defektažo,ki niso predvidena v generalnemremontu. Dejansko gre poleg defektažecelotnega kompresorja za zamenjavodotrajanih delov, ki niso povezani spogonskim sklopom kompresorja(nepovratna, razbremenilna in sesalnaloputa z regulacijskimi elementi, filtriza zrak). Glede na to, da se zaradivarnosti obratovanja ne moremoprivoščiti dolgotrajnega zastoja (večkot en mesec) enega od kompresorjev,ki je v generalnem remontu bomo vnaslednejem letu pristopili k sistemunabave kita za posamezni kompresor.Tak način omogoča zamenjavoobrabnih delov z novimi; namestoobnove dotrajanih; v samo dvehdelovnih dneh.Remont sušilnikov in nov sušilnik za7,5-barski zrakTa zrak pripravljamo s stopnjo filtracije4 po standardu ISO 8573-1. Letošnjepoletje sta zaradi dotrajanosti inpreobremenjenosti izpadala obahladilniška sušilnika. Nabavili smonov sušilnik in obnovili stara, takoda obratujeta novi in obnovljensušilnik, drugi obnovljen sušilnik paje v rezervi. Poleg tega smo urediliodvajanje kondenzata po sušenjuzraka, kar pomeni, da se voda izloči žev kompresorski postaji in ne povzročatežav pri uporabnikih vse doklertemperatura ne pade pod +3 oC.Nov kompresor za izpraznjevanjecistern apnaPraznjenje avtocistern se izvajo tako,da se v cisterno dovaja komprimiranzrak pod natlakom. Apno pomešamoz zrakom in ga pod pritiskomtransportiramo v silos za nadaljnouporabo. Za pridobivanja nadtlaka seuporablja kompresor, ki je lahko navozilu in je gnan z motorjem kamiona alistacionarni kompresor, ki ga poganjaelektromotor. Po analizi stroškov smougotovili, da je praznjenje z našimzrakom skoraj trikrat cenejše, kot daCinkarnar 2/314 9Nov kompresor zapraznjenje avtocistern apnato opravljajo avtoprevozniki. Zato smospomladi letos tudi za praznjenje apnanapravili rešitev z novim elektromotornognanim brezoljnim kompresorjem.Tako imamo izvedene lastne aplikacijeza praznjenje dveh avtocistern kalcitain eno avtocisterno apna istočasno.Optimizacija hlajenja 7,5-barskekompresorske postajeObstoječa dva ločena sistema smozdružili tako, da se za hlajenje lahkouporablja filtrirana, hladilna alidekarbonatizirana voda. Dejansko sesedaj 99 odstotkov časa hladi samoz dekarbonatizirano vodo, kar pomenivečjo energetsko učinkovitost zaradi:predgrevanja vode za proces pripravevode, nepotrebnega obratovanjaobtočnih črpalk, izboljšanjahlajenja kompresorjev. Ker namdekarbonatizirana voda očisti tudi zoblogami iz filtrirane ali hladilne vodezamašene izmenjevalce, tako tudiprihranimo pri čiščenju in zamenjaviizmenjevalcev.Razmuljevanje bazena pod filtriZaradi težav z nabiranjem blata, ki jepovzročalo motnje pri zaustavitvahsistema in velike stroške za ročnoodstranjevanje, smo izdelali mešanjeodpadne vode s stisnjenim zrakom.Zrak vpihujemo po ceveh preko šob, kismo jih položili po tleh bazena in takoz vodo pomešano blato enakomernočrpamo v bistrilnike. Poleg že omenjenihprednosti imamo sedaj enakomernejšiin s tem kvalitetnejši proces bistrenjavpripravi vode.•Tekst in foto: Branko Starič

UČINKOVITOOgrevanje priprave vode zodpadno toploto kompresorjevKoristna raba toploteiz kompresorjevUkrepi učinkovite rabe energije so bili upoštevani že pri načrtovanjukompresorske postaje z novimi K-turbo brezoljnimi frekvenčnoreguliranimi kompresorji za potrebe proizvodnje razklopnega zraka.Pri stiskanju zraka samo 4 odstotke energije ostane v stisnjenemzraku, 2 odstotka energije pa se izseva kot toplotna energija vokolico. Vseh ostalih 94 odstotkov energije pa je na voljo za uporabov izmenjevalcih toplote. Predvsem zaradi tega dejstva smo se tudiodločili za zračno hlajene kompresorje, ker smo videli možnostnajenostavnejše rabe odpadne toplote brez izgub zaradi pretvorb.Rekuperacija toplote pri kompresorjihTa toplota je sicer na voljo na nizkemtemperaturnem nivoju, pa vendarprimerna za ogrevanje s toplim zrakom.Pri ogrevanju z zrakom kanali dovajajotopel zrak na mesto, kjer je potrebapo ogrevanju. Poleg tega je v našemprimeru zadeva še enostavnejša,ker v omenjenem prostoru ni stalnihdelovnih mest. Hrup iz ventilatorjevkompresorjev in prepih, ki ga povzročatok zraka, v tem primeru ne povzročadodatnih težav in poenostavljainvesticijo.Tako je mogoče proces bistrenjaogrevati s toploto, ki nastane pristiskanju zraka. Če potrebe po toplemzraku ni, se odvečna toplota skoziodprto loputo odvaja na prosto. Našinovi K-turbo kompresorji, ki so sicerzelo varčni, porabijo samo ≈ 300kilovatov elektrike, kar je kar 30odstotkov manj kot so jo prej dotrajaniin energetsko potratni IR-kompresorji.To pomeni, da je na voljo do 282kilovatov toplote, kar je ekvivalentzmanjšanju emisij oglikovega dioksidado 141 kilogramov.Opisani način koristne rabe toplote jeizvedbeno zelo poceni in enostaven,in je priporočljiv za mesta, kjer nipotrebe ali možnosti izrabe toploteza segrevanje ogrevalne ali sanitarnevode.Takšen sistem izrabe toplote bo sicerprimeren za segrevanje ogrevalne alisanitarne vode pri novem kompresorjuv PE Kemija. Tu lahko govorimo okoristni uporabi ≈ 72 odstotkovenergije, ki je dovedena kompresorju.Tak primer dobre prakse v PE Kemijaje lahko, poleg v članku navedenega,koristen tudi drugje po Cinkarni, kjerimamo opraviti s takšnimi možnostmiizrabe odpadne toplote.•Tekst in foto: Branko STARIČ10 Cinkarnar 2/314

PROJEKTIzvajanje meritevobremenitveV proizvodnih objektih, ki sosestavni deli našega podjetja sepogosto srečujemo z določanjemobremenitve posameznihpogonov. To je še posebejproblematično pri elektro,razdelilnih postrojenjih, kjer seelektrična energija meri samona dovodu v to postrojenje, zaposamezne odcepe, pogone, kiso napajani iz le-tega pa števcevelektrične energije ni. To meritevin analizo kvalitete dobavljeneelektrične energije omogočatrifazni analizator kvaliteteelektrične moči.Razvojna naloga (RN: 006.001.10) jebila razpisana in je v tem letu tudizaključena, (PE Vzdrževanje in energetika;nosilec Mitja Lamper) zaradi osvojitvemeritev obremenitev električnih naprav(transformatorjev, elektromotorjev,elektroinstalacij). Vse te meritve innjihove analize nam omogoča nabavljeniinstrument FLUKE 435.Za izvedbo razvojne naloge jebilo potrebno nabaviti ustrezeninstrument. Izbrali in nabavili smoinstrument priznanega proizvajalcamerilnih instrumentov FLUKE 435.Instrument omogoča trenutni prikazvseh električnih veličin (npr. tok,napetost, frekvenco, moč, energijo),kot tudi snemanje na daljši rok, teranalizo tako pridobljenih rezultatov.El. meritve lahko izvajamo neposrednona elektronapravi (npr. elektromotor)ali v električni razdelilni postaji nadovodnih vodnikih do elektro naprave(npr. elektromotorja), na kateri želimoizvesti električne meritve, odvisnopač, kje je lažji dostop. V večini našihprimerov je to elektro razdelilnapostaja.Instrument pripravimo za električnomeritev, nastavimo konfiguracijo (poproizvajalčevih navodilih za delo) inga umestimo v električni tokokrogmerjene elektronaprave (npr. elektromotorja). Po končani meritvi dobljenerezultate shranimo. (instrumentima 16 MB lastnega spomina) Tepodatke lahko prenesemo na prenosniračunalnik in jih s pomočjo programaPower Log analiziramo.Ko so podatki preneseni na prenosniračunalnik, jih z instrumenta izbrišemoin le-ta je pripravljen na nove električnemeritve.Z instrumentom FLUKE 435 se hitroin enostavno izmeri želene električneveličine. Z dobljenimi rezultati lahkosklepamo o kondiciji elektronaprave,kot tudi o obremenitvi in porabljenielektrični energiji. Dobimo tudi podatkeo kvaliteti dobavljene električneenergije (npr. padci napetosti, prehodnipojavi, harmoniki itd.).Pri merjenju električne moči (npr.elektromotorja) je pomembnoomeniti, da lahko v vsakem trenutkuizvemo s kolikšno močjo ta obratujein kolikšen je delež delovne in jalovemoči. Tako izvemo ali je napravanazivno obremenjena. Če ni, lahkorazmišljamo o menjavi le te s šibkejšo,kar se odraža pri prihranku električneenergije in s tem denarja.•Mitja LAMPERCinkarnar 2/314 11

PREDSTAVITEVKakovost in množinapigmentnega titanovegadioksida z roko v rokiNamen prispevka je predstaviti kakovost pigmentnega titanovegadioksida proizvedenega v naši tovarni. Pogostokrat se na »dvorišču« sliši,da ne znamo delati kakovostnega pigmenta, da se ga ne da prodati, ker niustrezne kakovosti, da bi lahko dosegli višjo ceno, če bi bil kakovostnejši inše in še …PredstavitevV izogib kritični presoji posameznikovin največkrat govorjenja »na pamet«ter seznanitvijo sodelavcev v PE izvenPE Titanov dioksid bom, zaradi lažjegarazumevanja, predstavila nekaj ključnihpojmov povezanih s kakovostjo, doseganjakakovosti in množine pigmentnegatitanovega dioksida proizvedenega vnaši proizvodnji od leta 2006 do vključnonovembra 2011 in primerjavo našihproizvodov s konkurenčnimi proizvodi.Za primerjavo s konkurenčnimi proizvodinisem izbrala vzorcev, ki so po izbranihkakovostnih karakteristikah slabši od našihproizvodov, ne tistih, ki so boljši. Preprosto:Primerjave so izdelane na podlagimeritev naših vzorcev za kupce in vzorcevkonkurenčnih proizvajalcev, ki smo jih imelina razpolago, da bi »nalili si čisto vino« okakovosti našega pigmenta. Podatkemeritev sem pridobila iz zbirnika primerjavkonkurenčnih pigmentnih titanovihdioksidov, za katerega skrbi Igor Kolenc.Meritve izvajajo v Pigmentnem laboratorijuSlužbe kakovosti, ki ga vodi Vida Planinšek.Za pomoč se jima zahvaljujem.Kaj je kakovost?Napačna predpostavka je, da kakovostpomeni nekaj zelo dobrega. Besedakakovost se uporablja za označevanjerelativne vrednosti stvari v pojmovnihzvezah, kot so »dobra kakovost« ali »slabakakovost«, pa tudi v novejši drzni trditvi»kakovost življenja«. »Kakovost življenja«je obrabljena fraza, s katero poslušalecali poslušalka mislita, da govornikupomeni točno tisto, kar si sam ali samapredstavljata, da ta fraza pomeni. To jepoložaj, v katerem posamezniki govorijokot v sanjah o nečem, česar nikoli neposkušajo niti opredeliti. Prav zaradi tegamoramo opredeliti kakovost kot »skladnostz zahtevami«. Zahteve morajo biti jasnoizražene, da jih ni mogoče napačnorazumeti. Na osnovi stalnih merjenj seugotavlja skladnost z zahtevami.Poznamo več vrst karakteristik kakovosti,med katerimi niso vse enako pomembne.Delimo jih v dve skupini in sicer notranje(karakteristike merjene v procesuproizvodnje) ter zunanje (karakteristike, kijih zahtevajo kupci v procesu uporabe inso karakteristike proizvoda). Dejstvo je, dakupca zanimajo karakteristike kakovostiproizvoda, ne zanima ga proces nastanka.Proizvajalca pa mora zanimati vse karzanima kupca, hkrati pa mora razmišljati opoti, kako doseči vse značilnosti kakovostiproizvoda.Poleg tehničnih karakteristik kakovostiproizvoda, se da kakovost za isti proizvodnatančno izmeriti z najstarejšim in najboljspoštovanim merilom – denarjem. Enakatehnična kakovost proizvoda je v časukonjukture »najboljša« in prinaša največdenarja, v času recesije pa »najslabša«in lahko prinaša celo izgube in v skrajnihprimerih privede do propada podjetja.Kaj je množina pigmentnegatitanovega dioksida?Prepričana sem, da tega pojma ni potrebnoposebej razlagati, ker ga razumemo vsi.Pomembnejše lastnostipigmentnega titanovega dioksidaTitanov dioksid je najpomembnejši belipigment zaradi svojih odličnih pigmentnihlastnosti: pokrivne moči (hiding power),moči posvetlitve (lightening power) terbarvne moči (tinting strength).Odličnepigmentne lastnosti so posledicavelike zmožnosti razprševanja svetlobepigmentnega titanovega dioksida, njegovestopnje beline (W 10) in njegovega barvnegatona (b*), ki izhajajo iz visokih vrednostilomnih količnikov pigmenta. Naštetepigmentne lastnosti so v glavnem odvisneod velikosti in porazdelitve delcev. Zelopomembna lastnost pigmenta v premazuje tudi svetlobna obstojnost, ki jo opišemos skupno barvno razliko (ΔE).12 Cinkarnar 2/314Belina (W 10), Svetlost (L*) in barvniton(b*) belega pigmentaPigmentni titanov dioksid je bele barve,ki lahko ima določen odtenek in večjo alimanjšo svetlost. Belo barvo numeričnoovrednotimo z določitvijo stopnje beline.Običajno uporabimo za določitev stopnjebeline različne formule (W 10), v katerihso upoštevani vsi faktorji, ki vplivajo nazaznavo barve (spektralna občutljivostočesa, vir svetlobe in fizikalno-kemijskelastnosti vzorca).Svetlost (L*) je ena izmed dimenzijbele barve. S pojmom svetlosti barverazumemo, kako svetla ali temna je barva,to pomeni podobna beli barvi. Svetlost jezaporedje svetlostnih stopenj od bele dočrne in ima vrednosti od 0 (črna) do 100(bela).Bele barve imajo lahko modrikast,rumenkast ali zelenkast barvni ton (b*).Barvni ton, podton, opišemo z izrazirumenkast, modrikast, sivkast … Barvniton numerično označimo z a* in b*, kjerpomeni +b* rumen podton , –b* moderpodton in +a* rdeč podton, -a* zelenpodton.Pokrivna moč pigmentaPokrivno moč pigmenta je sposobnostpigmenta pokriti črno podlago. Določase v belih premazih na črno beli podlagi,odvisno od tipa pigmenta in namenauporabe. Za izbrano premazno sredstvoiščemo debelino plasti, pri kateri ne vidimoveč razlike med premazom na belem inčrnem delu podlage. Rezultat meritve jepodatek, ki pove koliko m 2 /liter premazazakrije črno podlago.Moč posvetlitve (L*) pigmentaMoč posvetlitve (L*) belih pigmentov jeenaka barvani moči le-teh. Je sposobnostpigmenta, da poveča svetlost obarvanega,sivega ali pa črnega medija (barve).Običajno moč posvetlitve določamo sprimerjanjem dveh vzorcev. Enaki masi

standardnega in testnega pigmentadodamo enako maso črne barve. Obemavzorcema izmerimo L*. Pigment z višjovrednostjo L* ima večjo sposobnostposvetlitve. Istočasno lahko izmerimotudi b*, ki nam pove kakšen podton imapigment.Barvna razlika (ΔE)Če želimo določiti enakost dveh podobnihbarv, to enakost opredelimo z barvnorazliko. Čim manjša je barvna razlika,tem bolj sta si barvi podobni. Barvnorazliko vedno določamo med barvo, ki jooznačimo kot standard in testirano barvo,ki jo imenujemo testni vzorec. Z barvnorazliko lahko ovrednotimo svetlobnoobstojnost premaza, ki vsebuje pigment.Med sabo primerjamo premaz, ki je bilizpostavljen vplivom svetlobe in tistega, kini bil izpostavljen vplivom svetlobe. Barvnarazlika nam govori o svetlobni obstojnostipremaza, ki je v največji meri odvisna odpigmenta v premazu.Velikost in porazdelitev pigmentnihdelcevVelikost in porazdelitev pigmentnih delcevlahko določimo z različnimi postopkimerjenja in meritve predstavimo narazlične načine. Običajno ovrednotimovelikost in porazdelitev delcev z D (v.,0,5).D (v.,0,5) pomeni vrednost, pri kateri se50% volumsko porazdeljenih delcev nahajapod to vrednostjo.V svetu se proizvaja pigmentni titanovdioksid po dveh postopkih: sulfatnemin kloridnem. Pigment, proizveden pokloridnem postopku, ima zaradi naravepostopka ugodnejšo velikost in porazdelitevdelcev in zaradi tega višjo sposobnotpokrivanja, višjo moč posvetlitve, višjostopnjo beline in bolj moder ton kot pigmentproizveden po sulfatnem postopku.Za nas, kot proizvajalca pigmenta in tudiza druge proizvajalce, je pomembno,da poznamo zahteve kupcev, daprimerjamo lastnosti našega pigmenta skonkurenčnimi pigmenti.Glede na to, dav Cinkarni Celje proizvajamo pigment posulfatnem postopku, je smiselno primerjatinaš pigment s pigmentom konkurenčnihproizvajalcev, ki proizvajajo pigment posulfatnem postopku.Kakovost pigmenta ugotavljamo gledena karakteristike specifikacije proizvoda.V specifikaciji proizvoda so zajete tistekakovostne karakteristike, ki jih jamčimokupcem oziroma jih od nas zahtevajoin pričakujejo. Z doseženimi rezultatizagotavljamo kakovost, to je skladnost zzahtevami.Kakovost ter množina našegapigmentnega titanovega dioksidain primerjave s konkurenčnimipigmentnimi titanovimi dioksidiKot proizvajalca nas mora zanimati vse,kar zanima kupca, hkrati pa moramorazmišljati o poti, kako doseči vseznačilnosti kakovosti proizvoda, ki bozadovoljiv kupca ali presegel njegovapričakovanja. Zato merimo nekaterekakovostne karakteristike, ki sicer nisopredmet specifikacije proizvoda, po katerinašim kupcem jamčimo skladnost znjihovimi zahtevami,nam pa dajejoinformacijo o trenduin gibanju določenelastnosti pigmenta, zakatero ni nujno, da jeenako pomembna zavse kupce. Merjenjein spremljanje le tehnam omogoča, dadosežemo zastavljenekakovostne cilje. Takonpr.: določamo ΔL* inΔb* v sivem alkidnempremazu za RC 823,ki pomeni v letniproizvodnji pigmentaznatno množino. Skladnost z internimizahtevami so vrednosti med +0,3 in –0,3za obe karakteristiki. Zahteve so sicerzelo visoke, nam pa so izziv za izboljšanjeposvetlitvene moči pigmenta. Izboljšanamoč posvetlitve pigmenta omogočapovečati zadovoljstvo naših kupcev. Izspodnjega grafa so razvidne povprečnevrednosti ΔL* v obdobju od 2006 do 2011,ki so sicer izven predpisanih internih mej,so pa v zadnjem letu bistveno boljše kot vprimerjanih letih. Trend izboljšanja ΔL* seje pričel v letu 2010 in je zaznan tudi nadrugih nizko površinsko obdelanih tipih.Izboljšanje je rezultat vloženega truda indela vseh zaposlenih v PE Titanov dioksid.Graf 1: Iz grafa so razvidne povprečne letnevrednosti ΔL* in Δb*.Moč posvetlitve pigmenta je v največodvisna od velikosti in porazdelitve delcevpigmenta. Ker velikost in porazdelitevdelcev pigmenta pomeni skupni imenovalecPREDSTAVITEVza vse najpomembnejše kakovostnelastnosti pigmenta, je to kakovostni premikna boljše tudi pri drugih tipih pigmenta.Velikokrat si, ali pa nam, zastavljajonaslednje vprašanje: Kaj pa kakovostpigmenta v povezavi z množino (količino)?Odgovor najdemo v naslednjem grafuiz katerega je razvidno, da smo uspeliizboljšati kakovost pigmenta v letu 2010pri najvišji množinski proizvodnji pigmentav zgodovini obstoja naše proizvodnje in setrend izboljšanja nadaljuje v letu 2011.Graf 2: Iz grafa so razvidne proizvedenemnožine pigmenta od leta 2006 do 2011.Kaj pa kakovost našega pigmenta vprimerjavi s konkurenco?Enoznačnega odgovora v smislu boljšiali slabši ni. Nekatere lastnosti so boljše,nekatere slabše, nekatere nekje vmes.Odvisno od namena uporabe je lahkoenaka »kakovost« določene karakteristikeza enega kupca dobra, za drugegaslaba. Tudi se je potrebno zavedati, dase kakovost meri glede na skladnost zzahtevami kupcev.Iz naslednjih grafov silahko ustvarimo slikoo kakovosti našegapigmenta v primerjavi skonkurenčnimi pigmenti.Zaradi različnega redavelikosti meritev (npr.:W 10je 88,5, L* je 98,9,b* je 1,4 in D(v.,0,5)je 0,38) v grafih nisovrisane absolutnevrednosti meritev,temveč standardiziranevrednosti, ki namomogočajo, da izbranelastnosti prikažemov istem grafu in pri tem ne porušimorazmerja med njimi.Cinkarnar 2/314 13

PREDSTAVITEVBelina (W 10), Svetlost (L*), barvni ton(b*)in D(v.,0,5) pigmenta v prahuGraf 1: Za W 10in L*velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, kiso bolj oddaljeniod središča grafa.Za D(v.,0,5) in b*velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, ki so bližesredišču grafa.Graf 2: Za W 10in L*velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, kiso bolj oddaljeniod središča grafa.Za D(v.,0,5) in b*velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, ki sobliže središču grafa.Graf 6: Za W 10in L*velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, ki so boljoddaljeni od središčagrafa. Za D(v.,0,5) inb* velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljši tistipigmenti, ki so bližesredišču grafa.Moč posvetlitve (L*), barvni ton (b*) v sivih premazihin pokrivna moč pigmentaGraf 1: Za močposvetlitve (L*) inpokrivno moč izraženov m 2 /l premazavelja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, ki so boljoddaljeni od središčagrafa. Za b* velja, da soglede na to kakovostnokarakteristiko boljši tistipigmenti, ki so bližesredišču grafa.Graf 3: Za W 10in L*velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, kiso bolj oddaljeniod središča grafa.Za D(v.,0,5) in b*velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, ki sobliže središču grafa.Graf 4: Za W 10in L*velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, ki so boljoddaljeni od središčagrafa. Za D(v.,0,5) inb* velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, ki sobliže središču grafa.Graf 5: Za W 10in L*velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, kiso bolj oddaljeniod središča grafa.Za D(v.,0,5) in b*velja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, ki sobliže središču grafa.14 Cinkarnar 2/314Graf 2: Za močposvetlitve (L*) inpokrivno moč izraženov m 2 /l premazavelja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, ki so boljoddaljeni od središčagrafa. Za b* velja, da soglede na to kakovostnokarakteristiko boljši tistipigmenti, ki so bližesredišču grafa.Graf 3: Za močposvetlitve (L*) inpokrivno moč izraženov m2/l premazavelja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, ki so boljoddaljeni od središčagrafa. Za b* velja, da soglede na to kakovostnokarakteristiko boljši tistipigmenti, ki so bližesredišču grafa.Graf 4: Za močposvetlitve (L*) inpokrivno moč izraženov m 2 /l premazavelja, da so gledena ti dve kakovostnikarakteristiki boljšitisti pigmenti, ki so boljoddaljeni od središčagrafa. Za b* velja, da soglede na to kakovostnokarakteristiko boljši tistipigmenti, ki so bližesredišču grafa.

Svetlobna obstojnost pigmentaPREDSTAVITEVGraf 1: Svetlobno obstojnost predstavlja barvnarazlika (ΔE) med osvetljenim in neosvetljenimpremazom. Nižja kot je barvna razlika, boljšaje svetlobna obstojnost premaza. Svetlobnaobstojnost premaza je odvisna od kakovostipigmenta v premazu.Za zaključekstar rek pravi, da ena slika pove več kot1000 besed. Iz zgornjih grafov lahko brezveliko besed ovržemo trditev, da pigment,ki ga proizvajamo v naši proizvodnji,ni »kakovosten«. Za sodbo o »dobri«in »slabi« kakovosti je nujno potrebnooperirati z argumenti – v našem primeru zmeritvami. Ravno meritve nam kažejo, daso naši pigmenti v nekaterih kakovostnihparametrih boljši od konkurence ali paprimerljivi s konkurenco. Posebej ponosnismo lahko na RC 86, ki je v tem pregledukakovosti poleg RC 84 primerjan medostalim tudi s TiPure 931, ki je proizvedenpo kloridnem postopku. Kakovost RC 86 jeprimerljiva s kakovostjo TiPure 931, ki bi najbila boljša že zaradi kloridnega postopkaproizvodnje. Svetlobna obstojnost je biladoločena do sedaj le za RC 833 za kateregauporabo je ta kakovostna karakteristikaena izmed najpomembnejših. Tudi v temprimeru smo lahko ponosni na naš pigment,saj je po izpostavljenosti svetlobi po 3.040urah med primerjanimi pigmenti najboljši.Kakovostnih reklamacij kupcev zanaše pigmente ni, kar pomeni, da jekakovost skladna z njihovimi zahtevamiin pričakovanji. Kot pa sem že v uvoduzapisala, lahko tehnično enaka »odlična«,»najboljša« kakovost čez noč dobi predznak»slaba«, »zanič« kar pa ne pomeni, da je vzrokv odstopanju kakovostnih karakteristik odpredpisanih zahtev.Čisto na koncu naj zaključim z rekomenega največjih gurujev kakovosti Phila B.Crosbya:»Kakovost morda ni tisto, kar vi mislite, daje«.•mag. Mojca PUSTOSLEMŠEKRačunalniško naročanje malicS 1. 1. 2011 smo pričeli z računalniškim naročanjem malic. Glede števila toplih malicugotavljamo, da je v povprečju ostalo isto število - 350 dnevno. Velika sprememba pa jepri prihranku na materialu. Skuhamo namreč samo toliko malic kot je naročenih, razenprvemalice, ki je na razpolago samo za tiste, ki pridejo na delo po daljši odsotnosti (dopust,bolniška, prosti dnevi). Odpada praktično ni več. Tukaj bi opozorila, da pa se pojavljajovedno eni in isti delavci, ki si malice prejšnji dan ne naročijo in potem kličejo do sedmeure in želijo imeti malico. V rezervi imamo samo 20 malic prve malice. V kolikor bi se vsiželeli naročati še zjutraj ta naš sistem nebi več imel smisla. Zato še enkrat prosimo, dase naročajte prejšnji dan.Velik prihranek je tudi pri sendvičih. Ravno pri sendvičih opažamo, da je število zelopadlo.Pri prodaji v bifeju so nakupi enostavnejši in hitrejši. Ni več štetja blokov in gotovine. Vsinakupi so brezgotovinski preko evidenčne kartice prihodov in odhodov. Velika pridobitevje tudi hladilna vitrina, kjer si lahko vsak ogleda kaj bo nabavil.Kakor je razvidno iz ankete so zaposleni zadovoljni z novim načinom naročanja inplačevanja malic. Malo večji problem so zunanji sodelavci, ki pridejo na malico inmorajo najprej na glavno blagajno. Naročanje malice preko računalnika iz delovnegamesta trenutno še ni možno. Razmišljali še bomo v tej smeri, vendar je problem izpiskot dokazilo o naročilu.Ugotavljamo, da so zaposleni lepo sprejeli nov sistem naročanja in plačevanja malic.Včasih še pride do kakšnih zastojev ali napak, ki pa jih skušamo sprotno in čim hitrejereševati.•Irena SELČANGraf je v svoji anketi opravilštudent Matej Suša, ki je medpraktičnim usposabljanjempomagal pri novi metodinaročanja malic.Cinkarnar 2/314 15

POGOVORIPredstavljamonaše strokovnjakeV Cinkarno so nas pripeljale različne poti. Vsaka zgodba je posvoje zanimiva. V naši rubriki vam tokrat predstavljamo dva novasodelavca Lidijo Gošnjak in Andraža Brečka.Lidija GOŠNJAKSpozna se naračunovodstvoin financeLidija Gošnjak je kot diplomiranaekonomistka v Cinkarni zaposlenana delih samostojni planer analitik vRačunovodski službi.Predhodno je bila Lidija zaposlena vdružbi v kateri je bil sprožen stečajnipostopek, zato ji je bila še večjamotivacija iskati zdravo, uglednodružbo oziroma delodajalca. Glede nato, da Koroška, doma je iz Mislinje, neponuja delovnih mest, se je usmerilana Celjsko.Ko je opravljala dela za stečajnoupraviteljico, je hkrati vse aktivnostiusmerjala v zaznavanju pravegadelodajalca. Po povpraševanju bivšihsodelavcev je prišla do informacije, dabi lahko bile v bodočnosti potrebe poračunovodji v družbi Cinkarna Celje.Dober glas bivšega sodelavca je podalinformacijo v Cinkarno in nato sostekle vse ostale formalne aktivnosti insedaj se z veseljem vsak dan odpravina svoje delovno mesto.V družbi Cinkarna je zaposlena desetmesecev. V prvih mesecih se jeseznanjala z organizacijskimi pravilivse družbe, s področji računovodstva– organiziranostjo, informacijskopodprtostjo… Vse omenjene aktivnostiso osnova za ustrezno razumevanjeposlovnih dogodkov, kot tudi osnove zavsako nadgradnjo oziroma podajanjepredlogov. Pri oblikovanju določenihrešitev/predlogov, ki imajo večji učinekkontrole, preglednosti in podobnega,so ji v veliko pomoč izkušnje iz preteklihslužb, kjer je delala tako na področjuračunovodstva kot tudi financ.Diplomirala je na Ekonomskoposlovni fakulteti v Mariboru. Naslovdiplomskega dela je bil Računovodskiin finančni vidik izvedbe prisilneporavnave v Podjetju x. Podjetje x jekonkretno podjetje, ki pa takrat zaradilikvidacijskega postopka ni želelo bitijavno imenovano. Prav tako je bilo delooblikovano na takratni zakonodaji, sajga je opravila in zagovarjala leta 2002in se nato vpisala še na podiplomskištudij, kjer mora opraviti še zaključnodelo.Njeno osebno mnenje o Cinkarninasploh in še posebej o sodelavcih,sodelovanju z drugimi v podjetju jepozitivno. »Sodelavke in sodelavecv Računovodski službi so me zelolepo sprejeli in vzeli v svojo družbo,«je povedala in nadaljevala, da največsodeluje s sodelavci znotraj službe ins službo Informatike. Po potrebi zaradidodatnih informacij ali razjasnitevposlovnih dogodkov pa tudi z drugimislužbami ter poslovnimi enotami.Ciljev in ambicij ima Lidija veliko, ki pajih bo morala uresničevati po korakih.Nekaj sedaj, nekatere pa tudi kasneje,ko bosta hčerki bolj samostojni,odraslejši. Na področju strokovnosti,poleg sprotnega spremljanjazakonodajnega in davčnega področja,ima najprej namen oblikovati zaključnodelo za podiplomski študij. Kasnejepa pridobiti kakšen strokovni naziv,po programu Slovenskega inštituta zarevizijo, kot je preizkušeni računovodjaali preizkušeni davčnik.Na vprašanje kako se bi opisala, jedejala: »Kakšna sem je najbolje, dabi vprašali tiste s katerimi sodelujemoziroma tiste, ki me poznajo.Menim, da sem pozitivna, energičnaoseba odprte narave, z veliko merofleksibilnosti in željna novih izzivov.«Večino prostega časa preživi vkrogu svoje družine, kjer s svojimahčerkama, šest - letno Nives in dve inpol - letno Lavro izvajajo aktivnosti odkreativnega ustvarjanja do športnegaudejstovanja. Radi občasno zaidejotudi v hribe, najpogosteje na bližnjoRoglo ali Uršljo goro.Pospešuje prodajotermalnih ploščAndraž Brečko je enaintridesetletnidiplomirani ekonomist, doma izSlovenskih Konjic. V Cinkarni se jezaposlil v juliju 2010 kot samostojnipospeševalec za področje grafike.Med iskanjem novih izzivov mu jeprijatelj omenil, da v Cinkarni Celjerazvijajo nov izdelek na področjugrafike, ki bo Cinkarno ponovnopostavil ob bok svetovno priznanihproizvajalcev grafičnih izdelkov. ZaCinkarno Celje se je odločil tudizato, ker mu je pri izbiri delodajalcanajpomembnejša kadrovska politikapodjetja, ki skrbi za razvoj in nadaljnjo16 Cinkarnar 2/314

POGOVORIrast kadrov. Ob prihodu mu je bilozagotovljeno izobraževanje, uvajanjev delo in predstavitev poslovnimpartnerjem, kar je dodatno pripomoglok njegovi odločitvi.Delo, ki ga opravlja je zelo raznoliko,saj lahko ob vsakodnevnem stiku sstrankami prilagaja delovnik, gledena njihove potrebe. Največkrat strankipomaga z rešitvami povezanimi zuporabo grafičnih izdelkov, oziromasvetuje kako priti do kar se danajboljših rezultatov. Njegova glavnanaloga je pospeševanje prodaje pristalnih strankah kot tudi iskanje novih.Čeprav je bilo prvo leto posvečenopredvsem izobraževanju in vpeljevanjuv redno delo, je sodeloval tudipri razvojnih projektih termalnihtiskarskih plošč KEMOLIT THE inračunalniško vodene mešalnicePANTONE. Nekaj novosti je s sodelavcivpeljal v komuniciranju s strankamiz e-novičkami ter osvežil vsebine naspletni strani. V novičkah strankeobveščajo o novih izdelkih in uporabile-teh. Novičke izhajajo enkratmesečno v štirih jezikovnih različicah,prilagojene pa so posameznim trgom.Andraž je diplomiral na EkonomskiFakulteti v Ljubljani na temo direktneinternetne prodaje. Med študijem jebil na mednarodni izmenjavi študentovna Finskem, kjer je spoznal različnenarodnosti in kulture. Po končanemdodiplomskem študiju je opravilspecializacijo v Španiji na temomarketinga in pozicioniranja kupcevglede na ciljne skupine.Na Cinkarno gleda kot organizacijo,ki je z racionalnimi odločitvami vpreteklosti uspela prebroditi najtežječase v zgodovini, kar priča tudi njenadolga zgodovina, hkrati pa verjame, dabo kot uspešna organizacija kos tudiizzivom v prihodnosti. V Cinkarni sepočuti zelo domače, saj so mu sodelavcizelo pomagali ob prihodu. Seveda bi senajprej rad zahvalil svojemu mentorjuDaniju Mulej, ki mu je z obilo znanjain potrpežljivostjo pomagal pri prvihkorakih v svet grafike. Velika zahvalagre tudi Vladimirju Pavšek, Irmi Osetin Dubravki Kunst, ki mu pomagajopri vsakdanjih izzivih. Vsekakor pa sizahvalo zaslužijo tudi ostali sodelavciv PE Grafika, vendar jih na žalostvseh zaradi prostorske omejenosti nemoremo našteti.In kaj si želi v prihodnosti? Da biCinkarna Grafika s termalno tiskarskoploščo uspela na obstoječih ter novihtrgih, ki bo Cinkarno ponovno postavilob bok ostalih proizvajalcev grafičnihizdelkov.Andražu je ena največjih vrednotzagotovo družina, ki ti stoji ob stranitudi takrat, ko vsi ostali dvomijo vate.Trenutno tudi sam ustvarja svojo, sajs partnerko v januarju pričakujetanaraščaj. Tako so tudi vse aktivnosti vprostem času posvečene pripravam naprihod novega člana. Da bo le zdravo!Obema želimo še veliko ustvarjalnosti,uspehov pri delu in dobrega počutjamed nami.•Spraševala: Mira GORENŠEKNekaterim našim sodelavcem jeuspelo razširiti znanje v šolskihklopeh in si pridobiti potrdila ouspešno opravljenih izpitih. Novpoklic so si v letu 2011 pridobili:RADMILA STARČEVIĆ je 7. 2. 2011uspešno zagovarjala magistrskonalogo z naslovom: Računovodskaanaliza v gospodarski družbi kot orodjeposlovodenja in s tem je pridobilastrokovni naslov magistrica poslovnih ved.TILEN MALOVRH je opravil poklicnomaturo in s tem pridobil srednjo strokovnoizobrazbo po izobraževalnem programusrednjega strokovnega izobraževanja –elektrotehnik računalništva.BRANKO SLUGA je uspešno opravildiplomski izpit po višješolskem študijskemprogramu mehatronika in si pridobil višjostrokovno izobrazbo inženir mehatronike.MITJA SITAR je uspešno zagovarjaldiplomsko nalogo z naslovom:Pospeševanje prodaje lepil za keramikoin ostalih mas za gradbeništvo v cinkarnicelje d.d. in s tem pridobil strokovni naslovdiplomirani ekonomist.ALEŠ ERLIH je opravil poklicno maturo ins tem pridobil srednjo strokovno izobrazbopo programu poklicno-tehniškegaizobraževanja ekonomski tehnik.DRAGICA DROFENIK je 15. 1. 2011uspešno končala 9. razred osnovne šole.TONI GOLHLEB je dne 5. 7. 2011diplomiral po študijskem programuElektrotehnika, smer Avtomatika in stem pridobil strokovni naslov diplomiraniinženir elektrotehnike.Andraž BREČKOKONČALI ŠOLANJE OB DELUBLAŽ SITAR je opravil poklicno maturo ins tem pridobil srednjo strokovno izobrazbopo izobraževalnem programu poklicnotehniškegaizobraževanja ekonomskitehnik.GREGOR POLUTNIK je dne 5. 7. 2011uspešno opravil diplomski izpit povišješolskem študijskem programustrojništvo in si pridobil višjo strokovnoizobrazbo inženir strojništva.BOŠTJAN ZUPAN je 27. 9. 2011 uspešnoopravil diplomski izpit po izobraževalnemprogramu za pridobitev višje strokovneizobrazbe in si pridobil višjo strokovnoizobrazbo komercialist.JURE DIVJAK je 13. 9. 2011 na fakultetiza logistiko Univerze v Mariboru diplomiralpo študijskem programu 1. stopnjeGospodarska in tehniška logistika inpridobil strokovni naziv diplomirani inženirlogistike.GREGOR ŽMAHAR je opravil poklicnomaturo in s tem pridobil srednjo strokovnoizobrazbo po izobraževalnem programupoklicno-tehniškega izobraževanja strojnitehnik.DUŠAN OBREZA je 20. 9. 2011 diplomiralna Fakulteti za strojništvo – smerproizvodno strojništvo in si pridobil višjostrokovno izobrazbo diplomirani inženirstrojništva.Vsem iskrene čestitke in veliko uspeha prinadaljnjem delu.•Anica OGRIZEKCinkarnar 2/314 17

NALOŽBEPosodobitvev Službi informatikeZačetki računalništva v Cinkarnisegajo v leto 1975, ko so v takratniSlužbi za avtomatsko obdelavopodatkov – AOP na računalniku FACOMpričeli z obdelavo osebnih dohodkovin nadaljevali s programiranjemobdelav, ki so pokrile osnovne potrebematerialnega in finančnega poslovanjater fakturiranja. To so bile paketne(batch) obdelave, saj so se vsi podatkizbirali, vnašali in obdelali v Službi zaAOP. Z razvojem računalništva se jetudi v Cinkarni pokazala potreba pointeraktivnem delu in ažuriranjupodatkov na mestu, kjer le-tinastajajo. Leta smo 1984 smopričeli z razvojem računalniškopodprtega poslovnegainformacijskega sistema,zajem podatkov se je selil izvnašalnice AOP v dislociiraneenote, k uporabnikom(skladišča, knjigovodstvo,marketing, operativne pripraveproizvodnje...). Končniuporabniki so preko terminalov,vezanih na centralniračunalnik, vnašali podatke, ki so biliistočasno dosegljivi tudi ostalim, medseboj odvisnim službam. Vedno večještevilo priključenih terminalovin vedno večja količinapodatkov so z leti zahtevali tudiveč nadgradenj: pomnilnik,procesor, diskovne enote,novi računalnik, kasneje večještevilo strežnikov, posodobitevomrežja.Po letu 2001 pa smo pričelitudi s prenovo poslovnegainformacijskega sistema,podatke smo prenašali vpodatkovno bazo ORACLE.Z uporabo sodobnih orodijza izdelavo programovsmo posodobili tudi zajempodatkov, podatki so uporabnikom navoljo v preglednejši obliki in v krajšemčasu. V tem času nismo le prenoviliobstoječih programskih rešitev, ampaksmo tudi razvili nekaj povsem novihmodulov, sledili smo zakonodajnimzahtevam. Ves čas smo zagotavljalitudi identičnost podatkov v obehsistemih z dnevnimi prenosi. Zaradisistematičnega prenosa podatkovimamo sedaj podatke za posameznaposlovna področja tudi v ORACLUže vsaj za 6 let, večino podatkov paje možno takoj dobiti tudi za daljšeobdobje (10 let) in jih primerjati medseboj. Pri prejšnjem sistemu smoza pridobitev takšnih podatkov inpripravo poročil potrebovali dosti veččasa.Primer ekranske slike za vnos podatkov vskladišču v prejšnjem sistemuPrimer posodobljenega vnosa podatkov vOracluIstočasno z zaključkom prenosa inposodobitvijo centralnega poslovnegaIS smo izvedli tudi posodobitevstrojne opreme. Centralni računalnik18 Cinkarnar 2/314ESCALA je postal premalozmogljiv, prepočasen,nezanesljiv, rezervni deliso bili težko dobavljivi. Nazastareli strežniški opremini bilo možno namestitinovejših verzij programskeopreme, ki podpirajo dodatnefunkcionalnosti (tudi vednovečji problemi pri izmenjavipodatkov). Cilj prenove je bilposodobitev opreme IT centrav smeri večje zanesljivosti,funkcionalnosti, zmogljivosti,energetske varčnosti in odprtosti termedsebojne neodvisnosti strojne inprogramske opreme. V februarju 2011je bila uspešno zaključena tudiposodobitev IT podatkovnegacentra:• preureditev sistemske sobe,• postavitev nove zmogljivestrojne opreme - IBM Bladecenter z diskovnim poljem,• združenje prej ločenihdomen Cinkarna in TiO2000v enotno domeno Windows2008 in ureditev aktivnegaimenika,• posodobitev poštnegastrežnika Exchange iz verzije5.5. na 2010,• prenova varovanja podatkovs tehnologijama disk na disk indisk na trak; za zaščito podatkovse uporablja Tivoli StorageManagement,• virtualizacija v smislu večjeizkoriščenosti strojne opreme, večjefleksibilnosti in odprtosti• zamenjavo antivirusnega programa

Inoculate IT na delovnih postajahza Microsoft ForeFront,• uvedba orodij za upravljanje sstrežniki in delovnimi postajami,ki omogočajo tudi distribucijoprogramskih paketov na daljavo insistemskemu tehniku ni potrebnoveč nameščati novih verzij navsakem PC posebej.Obseg dela, veliko število podatkov inposlovnih dogodkov ter zagotavljanjekvalitete proizvodov postaja v zadnjihletih težko obvladljivo brez kvalitetnein učinkovite podpore informacijskegasistema. Za zagotavljanjenemotenega in predvsem varnegaposlovanja je potrebno poskrbetiza varnost informacijskih sredstevs preprečevanjem neželenihinformacijskih dogodkov. Zato smov jeseni letošnjega leta pričeli znadgradnjo požarnega zidu in pristopilik izdelavi varnostne politike, katerenamen je zaščita informacijskihsredstev in virov Cinkarne Celje predvsemi nevarnostmi, notranjimi alizunanjimi, namernimi ali nenamernimiskladno s priporočili standardaISO/IEC 27001. Varnostna politikapredstavlja na enem mestu zbrananavodila in standarde za zagotavljanjein upravljanje z informacijsko varnostjoza vse uporabnike informacijskegasistema. Poleg krovne varnostnepolitike so pripravljene politike zaposamezne skupine uporabnikov:za zaposlene, za področje IT, zazunanje izvajalce in za delo s sistemiv proizvodnem omrežju. Z vsebinoteh politik bodo zaposleni posebejseznanjeni, predstavljene bodopotencialne nevarnosti in potrebniukrepi za preprečitev neželenihdogodkov.Nadaljujemo tudi z uvajanjemcentralnega tiskanja. V delovnihsredinah, kjer je več uporabnikov inse je pokazala potreba po zamenjavidotrajanega fotokopirnega strojaali tiskalnikov, smo namestiliali multifunkcijske naprave alizmogljivejše laserske tiskalnike.Uporabniki sedaj hitreje, kvalitetnejšein predvsem ceneje tiskajo, uvedlibomo tudi Manj zmogljive Ink Jettiskalnike, ki predstavljajo večjistrošek kartuš, servisa in popravil,pa smo izločili iz uporabe oz. smo jihprestavili na lokacije, kjer uporabacentralnih tiskalnikov ni možna(kabine, dislocirane pisarne v obratih).V sredinah, kjer smo zamenjavo žeizvedli, je strošek porabe tonerjev vprimerjavi s stroškom kartuš (brezstroškov popravil) v povprečju nižji za30 odstotkov.Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkolipripomogli, da smo uspešno izpeljalivse te posodobitve. Posebna zahvalagre vodstvu podjetja, ki je posodobitvetudi finančno podprlo, in vsemzaposlenim v Službi informatiki, ki soizvajali te posodobitve. V času prenoveposlovnega informacijskega sistemain strojne opreme je bilo potrebnegaveliko dodatnega angažiranja, da sobile zadeve uspešno izpeljane s čimmanj zastoji.•Dragica SIMONČIČNekdanjacinkarnarka93 letnablogarcaNežika Sliplovšek je 11. decembrapraznovala 93 let. Mesec nazaj jebila na teveju kot zanimiva staragospa, ki si uspešno dopisuje prekoFacebooka s številnimi sorodniki,znanci in blogarji. Škoda je le to, dateve postaja ni objavila, da je našaupokojenka. Zanje bi bilo to najbržprotislovje, ker nenehno objavljajoenostranski pogled okoljskih civilnihiniciativ, kako ljudje zaradi Cinkarneumirajo. Mi pa se lahko pohvalimo, današi Cinkarnarji, po številu jih je 900,doživijo visoko starost.V službo v Cinkarno je Nežika prišlaleta 1948. Sprejel jo je g. Žerjav inpričela je delati v keramiki, kjer jebila zaposlena en mesec. Nosila je»muflne« za topilnico. Tam je bila štirimesece. Potem je delala v brusilnici.Spominja se, da so ji rekli, da je pridna.Leta 1962 je tovarna poslala vseženske na sistematski pregled, kamorje morala tudi Nežika. »Sem mislilaiti prej, ker sem vedela, da je nekajnarobe pa je vedno kaj prišlo, da nisemšla,« pravi danes. Na tem pregleduso ugotovili, da ima raka v tretjemstadiju. Bila je operirana in po letu dnibolniške je prišla delat v čašice. OdPOGOVORINežika StiplovšekNežika se je udeležila letošnjegasrečanja upokojencev.tu se je invalidsko upokojila leta1968.Hvaležna je Cinkarni, da jo je dalo nasistematski pregled. »Če tega ne bibilo,« pravi, »me danes verjetno ne bibilo več.«Leta 1954, ob veliki poplavi, ki je zajelatudi Cinkarno, se je zgodilo, da je padlav globoko korito. Držala se je za mrežo,nedaleč od obrata Brusilnica, in klicalana pomoč, ker ni znala plavati. Brusilciso jo pogrešali in jo tudi našli terrešili. Že v drugo je ušla smrti. Nežikapravi, da je doživela veliko hudega intudi dosti lepega, vedno pa ji je biloprizaneseno. Zdaj ima lepe spominein dosti prijateljev, saj že kaki dve letiuporablja računalnik in ima stike zmnogimi ljudmi iz različnih držav. Tudiz daljnimi sorodniki si pišejo in sepogovarjajo. »Dobim lepa sporočila,kar pa ne razumem, izbrišem«, praviin dodaja: »Vsem cinkarnarjem želim,da bi bolj pomagali drug drugemuin da bi še bolj držali skupaj, ko takocinkarno blatijo, to je res sramota insem zelo žalostna, da se to dogaja takiveliki tovarni. Želim vam res vse lepoob novem letu.«•Jana JAKOBFoto: Mira GorenšekCinkarnar 2/314 19

OD TU IN TAMPodpora nogometu in drugimCinkarna Celje je oktobra 2011 prevzelaglavno pokroviteljstvo nad nogometnimklubom iz Celja. Glavno pokroviteljstvoima Cinkarna tudi v celjskem Atletskemklubu, v manjši meri podpira Rokometniklub Velenje, nekaj denarja pa doniratudi kulturi. Podporo športu in kulturi jepovezana zlasti z interesi pri sodelovanjus poslovnimi partnerji, pa tudi v krepitviodnosov do okolja, v katerem Cinkarnadeluje.•Foto: Blaž ČrepinšekPriznanje na VeronikinihvečerihV avgustu je Cinkarna prejela zahvaloza dolgoletno zvestobo za sponzorstvoVeronikinih večerov v Celju. V letu 2011so imeli v programu štiri glasbenevečere, Ameriški jazz, Argentinski tango,francoski šanson in slovenske zimzelenemelodije. Program so zaključili s petnajstoVeronikino nagrado in Zlatnikom poezije,ki so ga podelili že sedmo leto. Vse,razen zadnje prireditve, se je odvijalo naceljskem Starem gradu. Priznanje Cinkarneje sprejela članica Uprave – tehničnadirektorica Nikolaja Podgoršek – Selič.Srebro za inovacijoNajbolj inovativnim je Gospodarskazbornica Slovenije konec septembrapodelila priznanja za inovacije, nastale vletu 2010. Rezultat nacionalnega finalaje 12 zlatih, 23 srebrnih, 11 bronastihpriznanj, 2 diplomi. Bronaste priznanje jeprejela tudi inovacija iz Cinkarne. Prejelajo je dr. Nika Veronovski za inovacijo znaslovom Optimizacija površinske obdelavepigmentnega titanovega dioksida, ki smojo predstavili v prejšnji številki Cinkarnarja.Golf turnir s poslovnimipartnerjiDne 10. septembra 2011 se je v Olimjuodvijal Golf turnir Cinkarne Celje vorganizaciji Golf kluba Cinkarna Celje.Sodelovalo je štirideset igralcev, mednjimi pa so bili številni poslovni partnerji– direktorji in lastniki firm, ki s Cinkarnosodelujejo kot kupci že vrsto let.V dopoldanskem času smo odigrali klubskoprvenstvo /Stableford igro na 18 lukenj/ indobili smo novega klubskega prvaka. To jeVinko Pečnik, sicer tudi poslovni partnerCinkarne Celje zaposlen v Istra-plini.V popoldanskem času pa smo nadaljevalidruženje s tekmovanjem v igri z imenomTexas Scramble, kjer igralci igrajo »odboljše žogice«. Zmagovalci so bili člani GKCinkarna Celje. Zelo dobro tretje mestopa je zasedla ekipa na sliki WolfgangNimerichter (lastnik firme Phoenix, kikupuje Cu oxychlorid), Borut Sedovnik,direktor Marketinga in Štefan Hoyer(direktor JUB Dol pri Ljubljani) – kupecpigmentnega titanovega dioksida. Polegslednjih so sodelovali še direktorji GICGradnje, Promming Čakovec, Petrol Celje,Plastenka Radomlje, Klima Celje, SamDomžale in drugi.Po tekmovanju so poslovni partnerji uživališe v glasbi dueta »Stara kajla« ob komadihiz zgodnjih šestdesetih in ob koncuzagotovili, da se vabilu Cinkarne odzovejotudi v letu 2012.•Borut SEDOVNIKNovosti v transportuZaradi predpisov za prevoz nevarnihkemikalij ADR, ki narekujejo, da so vozilabrezhibna, je bilo ugotovljeno, da je vozilos cisterno za prevoz žveplove kislineprevozilo že skoraj milijon kilometrov in nezadostuje več predpisom. Zato ga bomoodslej uporabljali le za interni prevoztitanovega dioksida. V novembru pa je vCinkarno že prišlo novo vozilo Mercedes1844, ki bo služil enakemu namenu kotdotrajano vozilo.•Foto: Mira GorenšekZoran je hvaležen svojim dobrotnikomPomoč sodelavcuNaš nekdanji sodelavec Zoran Šupić izValjarne, ki ga je možganska kap preddesetimi leti priklenila na voziček, ima pozaslugi sodelavca Milana Dmitrašinovićanov električni invalidski voziček. Milan jebil pobudnik akcije zbiranja sredstev zanakup vozička. Denar so pomagali zbratičlani neodvisnega sindikata, večji del pa jeprispevala Cinkarna Celje.•Foto: Branislav JokanovićPriznanje za okoljeNa tradicionalni prireditvi 42. Zlate vrtnicein metle turističnega društva Celje je 6.12. 2011 na slavnostni prireditvi CinkarnaCelje prejela bronasto priznanje za lepourejeno okolje v letu 2011. Prireditev je bilav Mestnem kinu Metropol, priznanje pa je vimenu Cinkarne prevzel Bojan Ekselenski.Pobuda in predlog za dodelitev priznanjaje prišel s strani našega dolgoletnegasodelavca in upokojenca Cinkarne LenartaHorvatiča. • (MG)Dan znanostiCinkarna je še naprej odprta k mladim,zato sodeluje s šolami predvsem prisprejemanju dijakov in študentov naobvezno prakso ali zanje organizirapredstavitve in oglede proizvodnje.Odzivamo se tudi na povabila, za kateremenimo, da so usmerjena na našepodročje dela in razvoj. Odločili smo se zasodelovanje na letošnjem Dnevu znanosti,dogodek, ki ga vsako leto organiziraGimnazija Celje – Center in ki sodi v letokemije ter desetletje, ki je razglašeno zadesetletje trajnostnega razvoja. Letos prvičso na gimnaziji gostili mlade gimnazijce izKruševca, povabijo pa tudi osnovnošolceiz celjske regije. Na prireditvi, kje je bila7. decembra je Cinkarna sodelovala sspoznorskim prispevkom in na delavnicahs področja kemije. Prispevali smo našeizdelke, titancinkovo pločevino, žico,masterbatche in lepilo Nivedur iz katerihso izdelovali mozaike za voščila. Nastaloje okrog sto različnih zanimivih izdelkov.Tako smo mladim, tako kot na natečajuKul kemija, približali dejavnost in proizvodeCinkarne Celje. • (MG)20 Cinkarnar 2/314

VAROVANJE OKOLJANadzor nad emisijamisnovi v okoljePreverjanje kakovosti monitoringa s stranipooblaščenih izvajalcev, ki jih je naročil ARSOZakonodaja s področja okolja narekuje vsem upravljavcemnaprav ukrepe in postopke za preprečevanje ali zmanjševanjeonesnaženosti in izvajanje obratovalnega monitoringa. Zobratovalnim monitoringom se ugotavlja vpliv delovanjanaprave na okolje z vzorčenjem, merjenjem in vrednotenjemparametrov.Za vsak parameter so predpisane najvišjevrednosti emisij snovi v okolje (zrak,voda, tla) in izražene večini primerovkot koncentracija (v miligramih na literodpadne vode, v miligramih na kubičnimeter odpadnega plina, kot masni pretokv gramih na uro ali emisijski faktor, izraženv kilogramih na tono proizvoda oziromamiligramih na kilogram odpadka).Ti izpusti so vezani na naprave, ki se posvojih tehnoloških procesih razlikujejo,kakor se razlikujejo tudi predpisane mejnekoncentracijske vrednosti parametrov,saj ima vsak tehnološki proces specifičnepolutante. Tako je pri napravah za čiščenjeemisij snovi v zrak najpogosteje uporabljenatehnika čiščenja suho čiščenje odpadnihplinov. Odstranjevanje trdnih delcev vprahu zagotavljamo torej z vrečastimi filtriali z mokrim pranjem oziroma z elektrofiltri.Z mokrim pranjem odpadne pline očistimotudi določenih molekul v plinski fazi.Takšen primer je odstranjevanje žveplovihdioksidov in žveplovih sulfidov z vezavona alkalno raztopino iz razklopnih plinov,oziroma s katalitičnim odstranjevanjems sulfacid napravo pri proizvodni TiO2.Pri napravah za čiščenje emisij snovi vvode sta najpogosteje uporabljeni tehnikausedanja in nevtralizacija odpadnih vodpred izpustom v vodotok, oziroma čiščenjele-teh na centralni čistilni napravi Celje(lokacija Tremerje). Zaradi iztokov odpadnihvod v vodotoke moramo spremljati tudikakovost površinskih voda (vodotokiHudinja, Vzhodna Ložnica in Dobje) inkakovost podzemnih voda zaradi odlaganjaodpadkov na odlagališčih. Mejne vrednostiemisij so določene za vsak izpust v okviruposamezne dejavnosti v okoljevarstvenemdovoljenju (OVD), ki smo ga pridobili29. 10. 2010 in ga je izdala agencijaRepublike Slovenije za okolje in prostor(ARSO). ARSO deluje v sestavi Ministrstvaza okolje in prostor (MOP) in zagotavljaizvajanje predpisov, medtem ko je nalogaInšpektorata RS za okolje in prostor(IRSOP), da izvaja nadzor nad podjetji.ARSO v dovoljenjih predpiše podjetjem,da zagotovijo obratovalni monitoring naizpustih, kar pomeni obvezno izvedbo takoimenovanih občasnih meritev. Te so lahkopri emisijah v zrak vsako leto, vsaka tri leta,vsakih pet let ali trajne meritve (meritveves čas delovanja naprave) odvisno odmasnega pretoka (količine emisije). Priemisijah v vode enkrat, štirikrat, šestkratali dvanajstkrat na mesec. Za odpadkeje potrebno pred odlaganjem izdelatioceno odpadkov, ta se izdela enkrat letno.Občasne meritve in nadzor nad merilniminapravami za trajno merjenje smejo izvajatile laboratoriji, ki so pri ARSO pridobilipooblastilo. Eden od pogojev za pridobitevpooblastila je pridobljena akreditacija priSlovenski akreditaciji za izvajanje občasnihmeritev; to akreditacijo je Cinkarna Celjeuspešno pridobila za meritve emisije snoviv vode in izdelavo ocen odpadkov.Zaposleni v posameznih poslovnih enotahvseskozi skrbijo za redno vzdrževanjenaprav in čistilnih naprav, tako da sorezultati občasnih meritev emisij snoviv okolje v okviru zakonsko dovoljenihvrednosti.Zaradi različnih pritožb javnosti, zaradionesnaževanja okolja Cinkarne na lokacijiv Celju, je bila po naročilu ARSO v mesecunovembru izvedena inšpekcija izredneganadzora v smislu preverjanja kakovostimonitoringa. ARSO oziroma IRSOP je naročilizvedbo naključnih meritev parametrovmonitoringa emisij snovi v vode, zrak inodpadka iz naprave za proizvodnjo TiO 2.Pri nekaterih vzorčenjih so bili polegpredstavnikov ARSO in IRSOP prisotni tudipredstavniki civilnih iniciativ. Rezultatebodo primerjali s podatki iz dosedanjihporočil o obratovalnem monitoringu.•Bernarda PODGORŠEK KOVAČFoto: ARSOCinkarnar 2/314 21

CINKARNA IN MLADIvodilo kemikov, kemije in industrije,ki proizvaja izdelke, zaradi katerihje naše življenje lahko bogatejše.Kot je poudaril direktor Slovenskeznanstvene fundacije dr. Edvard Kobal,so najboljše naložbe v ljudi, najlepšenaložbe pa so v talentirane ljudi.Članica uprave in tehnična direktoricaCinkarne Celje Nikolaja Podgoršek –Selič ugotavlja, da domišljija otrok resnima meja, domišljijo pa ob znanju inNagrajenci natečaja za najboljše pravljice:Avtor Naslov Osnovna šolaUrh Rak Košček železa, ki oživi OŠ BraslovčeJernej Čokl Otok nekoč OŠ Blaža Kocena PonikvaRok Punčuh Zgodba o Cinkarni OŠ RečicaIvo M. Bider Kako je nastala Cinkarna OŠ RečicaŠpela Vodeb Titancinkova pločevina OŠ Frana RošaTara Bosil Smrkci OŠ Frana RošaJana Dragar Mišek Urh, rešitelj kraljestva II. OŠ CeljeTim Gaberšek V svetu brez barv in snovi OŠ PolzelaMonika Rakun V mestu brez barv OŠ PolzelaNejka Pažon Vilakit za satelit II. OŠ Rogaška SlatinaMaša Ošlak Legenda o Cinkarni – tista ta prava II. OŠ Rogaška SlatinaSanja Gregorič Palček Cinkarček OŠ Vojnikizkušnjah še kako potrebujemo tudiv znanosti, proizvodnji, v življenju.Izvirnost in domišljija, ki ju izražajoposlani izdelki, kažeta, da se zaprihodnost ni bati. »Zelo smo veseli,da mladi doživljate in vidite izdelkeCinkarne Celje v vsej pestrosti, dase zavedate tega, da je dobrine, kiso nam na voljo vsak dan, potrebnonarediti, da cenite trudi našihzaposlenih. V Cinkarni Celje smo veselipravega sodelovanja in se veselimoob rezultatih. Upamo, da boste tudi vprihodnje pokazali tako zavzetost invložili toliko truda v izražanje otroškedomišljije, želja in iskanj. Tako kotučenci ste veliko mero navdihapokazali tudi mentorji«Nenadomestljivo mentorstvo vosnovnih šolahLetos je Nobelovo nagrado za kemijoprejel prof. dr. Dan Shechtmanza odkritje kvazikristalov, kot jepovedala vodja komisije za kemijskoizobraževanje pri Slovenskemkemijskem društvu prof. dr. MargaretaVrtačnik. Dokazal je, da pravila nisovečna in da je naš napredek odvisenod iskanja novih poti, ki so tudimentorjem še kako vsakdanji izziv.Tolažilni nagradi:Blaž Robida, Dejan Ugovšek in Grega Punčoh Šah OŠ NazarjePatrik Belak, Klemen Seničar Kolo OŠ GlazijaNagrajenci natečaja za najboljše likovno tehnične izdelke:Luka MurnOŠ LjubečnaZala ŽupaničOŠ Frana Krajnca CeljeTilen ZagradišnikCVIU VelenjePeter KanclerI. OŠ CeljeMalvina Đermanović OŠ LjubečnaTim KoželjOŠ LjubečnaUrban GoltnikCVIU VelenjeTanja HrnčičIII. OŠ CeljeMojca RajterOŠ Gornji GradZmagovalne izdelke jeRožle MulejOŠ Štore, POŠ Kompolemogoče videti na spletniJernej KoražijaII. OŠ Rogaška Slatinastrani Cinkarne Celje.Kristjan BrozOŠ BraslovčeStatistikaOd leta 2008 vsako leto k sodelovanju vabimo vseh 62 osnovnih šol in šol s prilagojenimprogramom v savinjski regiji. V letu 2008 se je na likovni natečaj Skrbim za okolje odzvalo23 šol, leta 2009 Živali na odlagališčih sadre 22 šol, na tehnični natečaj in poezijo Naravasem jaz leta 2010 so prispeli izdelki iz 31 šol, v letu 2011 Kul kemija pa je sodelovalo 30šol.Stalnost posamezne šolepri natečaju•Mira Gorenšek, Marija Petek, Barbara RozoničnikFoto: Mira GorenšekCinkarnar 2/314 23

REPORTAŽAProtestni shod CinkarnarjevLjubljana, 24. 11. 2011: DelavciCinkarne Celje, Heliosa Domžalein Steklarne Rogaška Slatina sona protestnem shodu pred Novoljubljansko banko in Banko Slovenijeglasno pozivali proti prodaji svojihdeležev v uspešnih slovenskihdružbah. Zato ker delavci drugače nemorejo izraziti svoje nestrinjanje, kotna tak način. Imamo sistem, v kateremmezdni delavci nimajo pravice odločativ imenu lastnikov podjetij. Bankemorajo podjetja prodati, ker rešujejoslabe kredite, država mora prodatipodjetja, ker nimajo denarja zadokapitalizacijo bank. Začaran krogtorej, ki ga rešujejo na plečih delavcev.•Foto: Riko Mlekuž24 Cinkarnar 2/314

SpoznajmeSODELAVCIPLANINCIKoledar izletovin prireditev za leto2012Zaposleni si lepo podajajo predloge otem koga naj še spoznamo. V prejšnjištevilki Cinkarnarja smo predstaviliGorazda PAVIČA, ki nam je predlagal, dapovabimo na klepet Marka Vrbnjaka,inženirja strojništva, vodjo linije vproizvodnji tiskarskih plošč PE Grafika insmo ga povabili, da ga spoznate.Kje živite?► Živim v Ogorevcu, majhni vasici medŠtorami in Šentjurjem, na desnem breguVoglajne, kjer je le 25 hišnih številk.Mejimo na cinkarniško deponijo ZaTravnikom, vendar pogleda nanjo nimam.Kaj ste si želeli postati, ko ste bili otrok?► Kot osnovnošolec sem pomagal očetupri zidarskih delih, zato sem bil takratprepričan gradbenik. A zanimiva mi je bilatudi kemija, za katero me je navduševalamama, ki je službovala v razvoju Cinkarne.Tako sem se za 20 let zapisal kemiji, natosem se preusmeril v strojništvo, karje sicer sorodno, a vseeno druga vejaznanosti. Ob delu sem dokončal študijstrojništva aprila leta 2009.Kaj najraje počnete v prostem času?► Že več deset let sem v motorističnisezoni na motornem konju. S prijateljise vsako leto odpravimo na večdnevnovožnjo po nekdanjih Jugoslovanskihrepublikah in Evropi. Če je lep dan indružba prava, se udeležim motorističnihzborov. Tako prevozim do deset tisočkilometrov na leto. Počutim se boljsvobodnega kot v avtu, več je adrenalina,vozim pa se z glavo. Menim, da je dobermotorist, živ motorist.Katera je najboljša stvar, ki ste jo narediliv življenju?► Odločitev, ki sem jo sprejel pred 23-imileti, da si ustvarim dom in družino. Za tomi nikoli ni bilo žal, nasprotno, uživamv družbi z ženo in dvema odraslimasinovoma.Kaj bi pri sebi spremenil?► Verjetno nič, mogoče bi 10 do 15kilogramov nekaj odložil.Kateri je vaš najljubši kotiček?► Zelo rad sem doma, v naravi medhribčki, sadovnjaki, vinogradi in gozdovi vdaljavi. Rad se družim s prijatelji. Sicer somi všeč tudi drugi kotički.Najljubše opravilo?► Opravila okrog hiše, veliko pomagamprijateljem in znancem, saj znam nareditivse časar se lotim, če je to popraviloavtomobila ali gradnja garaže.Če bi vam podarili 500-tisoč evrov, kaj biz njimi naredili?► Najprej bi pomagal otrokoma, da sedokončno in lažje osamosvojita. Potembi povprašal za nasvet soprogo, ki biverjetno želela v kakšen eksotičen kraj.Marko VrbnjakKaj najbolje skuhate?► Rubrika je prekratka, da bi opisal kaj vseznam skuhati in kaj od tega je najboljše.Morali bi vprašati moje prijatelje jedce.Najverjetneje so to jedi z žara, mordatudi ribje jedi, školjke, kremne rezine,vložene kumarice ali paprika. Pravzapravv gospodinjstvu pokrivam devetdesetodstotkov skrbi za prehrano. Soproga pravi,da je boljše in prej kuhano, če se tegalotim jaz. Hrano pripravljam tudi za večjein velike piknike, lahko za nekaj deset ljudi.Zato razpolagam z različnim priborom zapečenje in kuho. Sam sem izdelal unikatnegorilnike, enake sem naredil tudi zanekatere prijatelje. Pri jedi nisem izbirčen, tose vidi na meni, najraje imam v olju pečeneperutničke, ki so fino hrustljave.Kje bi najraje preživeli naslednje počitnice?► V juniju letos sem z ženo Darjo in prijateljidopustoval v Turčiji, kjer smo se imeličudovito in se vrnili zelo zadovoljni. Dopustbomo ponovili prihodnje leto ravno takov tistem koncu, ker nam ustreza klima,prijaznost domačinov, prelepo morje, ženipa nakupi na bazarjih.Katero znano osebe bi povabili na kosilo?► Želim si spoznati Valentina Rossija,legendo motorističnih dirk, ker je preprostčlovek in velik športnik. Je pravi zgledmlajšim generacijam športnikov in jedokazal, da z vztrajnostjo in talentomdosežeš odlične rezultate. Všeč mi je zaradidejstva, da z veliko denarja lahko ohranišpreprostost in skromnost.Cilj, ki si ga želite uresničiti?► Nimam velikih ciljem, raje imam manjše,ki so uresničljivi. Rad bi napredoval v službi,ker vem, da zmorem še veliko več kot semimel priložnost pokazati do sedaj.Katerega pregovora se držite?► Držim se načela: ne počenjaj drugim tega,česar si ne želiš, da bi drugi počeli tebi. Če sidober do drugih, lahko pričakuješ, da bodotudi oni dobri s tabo. To se zagotovo obnese.Kdo naj bo naslednji v Spoznaj me?► Odločil sem se za Martina Cmoka,sodelavca v tiskarskih ploščah, ker je človek,ki je zaposlen s sto in eno aktivnostjo. Jekmet, gasilec, zidar, planinec, čebelar,vinogradnik in tako naprej. Rekli smomu, da le župnik še ni bil, je pa menda vmladosti bilo govora tudi o tem. Kličemoga kar gospod predsednik, saj pri vsehdruštvih, katerih član je, predseduje. Mezanima, kako bo odgovarjal na ta vprašanja.Planinski pohodi in izleti14. januar Osankarica – zimski pohod11. februar Peca – iz Mežice – zimski pohod17. marec Prekmurje – Memorial MarijeVild9. april Grmada nad Planinskim poljem– Velikonočni pohod19. maj Bjelolasica – Gorski kotar(Hrvaška)16. junij Kepa – prečenje iz Avstrije*21. julij Škrlatica – iz Vrat*11. avgust Triglav – (2 dni) iz Kota čezVrbanove špice*8. september Velebit – (2dni)20. oktober Goteniški Snežnik10. november Litija – Čatež – Levstikova pot8. december Ušte – avtobus zvestobe* Obvezna uporaba samovarovalnega kompleta in čelade!Prireditve/šport/rekreacija9. marec Občni zbor – dvorana Stegu vZagradu14. april 11. Pohod po poteh CeljskihGrofov1. maj Prvomajsko srečanje planincevpri Pečovniški koči na Grmadi3. junij 7. Makove igre – pri Pečovniškikoči na Grmadi23. junij Planinsko plezalni tabor vPaklenici14. avgust Družinski tabor v Trenti13. oktober 13. Kostanjev pohod in piknik –Šentjur – Pečovniška koča26. december 29. Nočni pohod čez Grmado naPečovniško kočo (Gruzijski čaj)Pohodi po obronkih Celja2. januar Gore – iz Zidanega mosta5. februar Smrekovec – iz Golt4. marec Limbarska gora – iz Blagovice1. april Zasavska Sv. gora – iz Izlak6. maj Črni vrh na Pohorju3. junij Grmada – Makove igre1. julij Veliki vrh – iz Pl. Ravne5. avgust Olševa2. september Slapovi Bohorja – iz Brestanice7. oktober Žusem4. november Zbelovska Gora – iz Loč2. december Kotečnik – iz Liboj – zaključeksezoneOpozorilo: pohodi bodo vsako prvo nedeljo v mesecu ne glede navremenske razmere.Cinkarnar 2/314 25

POGOVORSrečanje s preteklostjoPrihaja čas slovesa od tekočega letain ob taki priložnosti nas pogostoobiščejo nam znani obrazi upokojenihcirkarnarjev opremljeni z željami inspomini na čas, ki so ga preživeli vCinkarni. Iz njihovih besed pride na dantudi kakšen očitek, da smo premaloskrbeli za tehnično dediščino, s kateroso si z znojem služili kruh in prispevalik obstoju današnje Cinkarne. Res je,marsikatera naprava vredna ohranitve,je poniknila v topilnicah starega železa.O njih pričajo le redko ohranjenefotografije. Našim sogovornikomnajbolj ostaja v spominu parni stroj zogromnim vztrajnikom, ki je poganjalvaljalni dvojček, na katerem so seizdelale prve tone cinkove pločevine.Res škoda, da za ohranitev tegatehničnega čudeža preteklega časa, nibilo več posluha takrat, ko je bil za toše čas.No, čisto brez spominkov napreteklost v Metalurgiji le nismoostali, zahvaljujoč naši tradicionalniskrbnosti, da shranimo marsikaj,pa čeprav je jasno, da tega ne bomoveč nikoli potrebovali. Nekaj takihprimerkov vam predstavljamo danes.Vsakemu obiskovalcu obrata cinkovihzlitin hitro pade v oči rotirajoči boben.Po videzu ne kaže na to, da je našaglavna peč za predelavo cinkovihsekundarnih surovin, predvsemcinkovih posnemkov. Je pravi »oldtimer« talilnih agregatov v naši poslovnienoti. Ime nosi po iznajditelju J. Thedejuiz 30-tih let prejšnjega stoletja.Po naših informacijah je to edinaavtentična konstrukcija v obratovanjuz izboljšanim načinom posrednegakurjenja. V Cinkarni na stari lokaciji stabili svojčas postavljeni dve taki peči,na novo lokacijo pa smo postavili samoeno. Ohranila se je do današnjegadne zaradi specifičnega procesa vnotranjosti rotirajočega bobna, kjerse pod vplivom visokih temperatur intrenja vložka na notranji karborundnioblogi peči izločajo kapljice metalnegacinka vezane v cinkovih posnemkih.Na ta način nam uspe, iz cinkovihsekundarnih surovin, vrniti v primarneizdelke do 80 odstotkov tako vezanegacinka.V času selitve iz starega v novi delCinkarne, se v PE Metalurgija nismomogli odpovedati dvema strojemaza izdelavo žlebov in cevi iz različnihpločevinastih materialov. Seveda smoto storili zato, da bi težko pričakovanoproizvodnjo cinktitanove pločevineoplemenitili z izdelavo tržno zanimivihkončnih proizvodov, kot so žlebovi incevi. Pričakovanja se niso uresničila,saj stroja iz 50-tih let prejšnjegastoletja, nista bila sposobna količinskoin kakovostno slediti zahtevamdanašnjega trga. Za manj zahtevnekupce, ki se občasno pojavijo z naročili,pa na teh strojih še vedno izdelamo do6 metrov dolge žlebove in cevi.Posebno pozornost pa zaslužiunikatni primerek stroja za izdelavopralnic, verjetno plod inovativnegarazmišljanja kakšnega cinkarnarja izprejšnjih generacij. Narebrana cinkovaplošča izdelana na takem strojuje osnova za izdelavo, po domačeimenovano, »riflmašino« . Skoraj vvsaki hiši je služila, kot nepogrešljivpripomoček pri pranju perila. Obveznadodatno sredstvo pri pranju je bilo poposebnem postopku izdelano miloin »žajfnik« v obliki lesenega plohaali kamna. Drgnjenje »nažajfanega«perila ob narebrano ploščo, jezagotovilo zahtevano čistočo. Danesso »riflmašine« muzejska zanimivost,ki obuja spomine na čiste potoke,postavne perice, ljubezenske zgodbe,lepe ljudske pesmi in seveda težkodelo peric. Ob reki Savi, ki je bila včasihkristalno čista, je bilo veliko perišč.Tradicija se ohranja s trasiranjemsprehajalnih periščnih poti npr.:Pleterje. Na enem od kažipotov zaperišče piše: »Ko pred davnim časomtu si se sprehajal, si lahko pericammalo ponagajal.« »Riflmašino«, kotnekdanje pralno orodje, danes prisvojem ljudskem petju uporabljajoštevilne glasbene skupine. »Riflmašina«je spremljevalni glasbeni instrument inzato prav gotovo ne bo šel v pozabo.Zahvaljujoč tej glasbeni tradiciji šedanes na tem stroju, po naročilu,lahko izdelamo za pralnico potrebnonarebrano ploščo.•Franci GUTENBERGER26 Cinkarnar 2/314

UpokojenciUPOKOJENCIPogovori ob slovesu naših sodelavcevOd junija do novembra 2011 se je v Cinkarni upokojilo 12 sodelavcev. Ob slovesu smo se z njimi pogovarjali oživljenju v tovarni in o tem, kako bodo preživljali upokojenska leta.Upokojili so se: Franc Drobinc, Tomaž Gorenšek, Marija Ilić, Elfrida Jalšovec, Vlasta Križnik, Sonja Leskovšek, Milena Nikolić,Anton Purg, Vinko Rakoš, Marija Skutnik, Milena Stanič in Esma Talić.Milena STANIČ Sonja LESKOVŠEK Franc DROBINC Vinko RAKOŠ Marija ILIĆEsma TALIĆMilena STANIČ, rojena leta1955, seje zaposlila v Cinkarni leta 1974 sprvav tajništvu Titanovega dioksida, nato vprodaji programa kemije Celje in kemijeMozirje. Kot samostojna referentka prodajev Marketingu je skrbela za kupce ekolakov,purpena, antikorozije in ostalih proizvodov.Večkrat je morala tudi na pot k poslovnimpartnerjem v države nekdanje Jugoslavijese z njimi dogovarjati v njihovem okolju.Na vprašanje, kaj šteje, da si v pogovorihuspešen, je dejala, da moraš vedno graditidobre odnose, tako da si odprt, prijazentudi na dolgi rok. Veliko je treba govoriti, patudi vedeti, kaj reči v danem trenutku.Milena živi na Ljubečni na domačiji, kjer jekmetija in vrt. Včasih se pelje s soprogomna »furo«, ker je voznik. Rada je v družbiin s sodelavkami že imajo dogovorjenatedenska srečanja.Sonja LESKOVŠEK, rojena leta 1956,se je v Cinkarni zaposlila leta 1977, predtem pa je delala v Merxu. V Cinkarnije najprej delala v službi avtomatskeobdelave podatkov, nekdanje AOP, natopa v Transportu. Zadnjih 20 let pa je bilasamostojni referent v prodaji Marketingaza PE Kemija Mozirje. Delo ji je bilo zelozanimivo tudi zato, ker je bilo z Mozirčaničudovito sodelovati. Polna energije boplaninarila, kolesarila, vrtnarila, šla kdaj napotovanje in se bolj posvečala domačim vŽalcu. Pravi, da ji je vsak dan prekratek.Franc DROBINC, rojen leta 1953, je vCinkarno prišel leta 1983. Pred tem jedelal v Železarni v Štorah. Sprejet je bilv Titanov dioksid, kjer je delal najprej včrnem delu na izmenah, nazadnje pa vpripravi delovnih sredstev samo dopoldan.Prestal je 41 let delovne dobe. Doma jeiz Svetega Štefana, od koder se je vozil zavtobusom. Tam ima manjšo kmetijo, kipa ni na ravnem, zato mora travo kositi naroke. Kmetovanje bo zdaj njegov poklic.Vinko RAKOŠ, rojen leta 1947 je prišelv Cinkarno leta 1975 in ves čas delalv Titanovem dioksidu. Sprva je bilvodja procesa v belem delu, nato vodjaproizvodnje, potem pa tehnolog za beli del.Cinkarniško delo ima v lepem spominu,zato ker so vsi vedno sledili k istemu cilju,čeprav po različnih poteh. Rojen je v Rumiv srbski Vojvodini, živi pa v Celju na Lavi,kjer ima hišo. Poleg urejanja okolice hiše,ima kup načrtov. Fotografiral bo, brskal pointernetu, se učil angleščine, še naprej bozbiral kuharske recepte. Seveda rad kuha,posebno omake.Marija ILIĆ, rojena leta 1955 se je vCinkarni zaposlila leta 1973 v tiskarskihploščah v Grafiki in tam delala do upokojitve.Nazadnje je bila zaradi težav hrbteniceinvalid, zato je delala na pregledu plošč.Tudi njen soprog je bil 18 let v Cinkarni.Doma je iz Negutina, kamor gre enkratna leto, živi pa v Zadobrovi, v hiši s sinomin njegovo družino. Zdaj se bo posvetilaročnemu delu, vnukom in urejanju okolicehiše. Vsako leto pa ji ne uidejo terapije zalajšanje bolečin.Esma TALIĆ, rojena leta 1963 se je vCinkarni zaposlila leta 1987. Eno leto jebila pred tem zaposlena v osnovni šoli vCelju. V Cinkarni je opravljala dela čiščenjasprva v Kadrovski službi nato pa 15 let naUpravi. Ko je zbolela, je čistila vsepovsod,nazadnje pa v tiskarskih barvah, kjer jebila zelo zadovoljna, zaradi sprejemanjasodelavcev. Kadar so videli, da ji ni dobro,so ji skušali pomagati. Živi v Štorah vstanovanju in zdaj pravi, da se bo boljposvečala sebi, da bi lahko bila bolj zdrava.Poleti načrtuje živeti tudi v Prijedoru, kjerji zrak pod Kozaro bolj prija. Tam ima šenedokončano hišo.Ob koncu so nam vsi upokojeni v temobdobju zaželeli veliko delovnih uspehov,se zahvalili za darila in pozornost odnjihovih bližnjih sodelavcev.Mi pa smo se jim zahvalili za trud, ki so gaizkazali pri delu in jim zaželeli, da bi bilivselej zdravi in zadovoljni.•Tekst in foto: Mira GORENŠEKIz letošnjega srečanja upokojencevCinkarnar 2/314 27

Izlet neodvisnega sindikata v BiHV želji ustreči našim sodelavcem, nasje tokratna pot vodila v republiko našetakratne skupne domovine, sedajsamostojne države BIH. Prvi dan je bilnamenjen poti do Sarajeva in ogledumesta samega, ki je nekaj posebnega.Po prihodu v mesto smo se najprejnastanili v hotelu, od koder je edennajlepših pogledov na celotno mesto.Nato smo začeli z obhodom, pri čemernam je pomagal lokalni vodič. Že takojmoram posebej poudariti, da tako našavodička, kot tudi vse lokalne niso nikolina nikakršen način, pa se nahajalona tem ali onem etničnem področju,omenjali ali utesnjevali kogar koli zadogodke iz bližnje preteklosti. To paje žal bilo občutiti pri nekaterih našihudeležencih. Po organiziranem ogledustarega mestnega jedra in njegovihznamenitosti, kot je Baščaršija,Principov most, knjižnica, v kateri jezgorelo vsaj 5.000 dragocenih knjig inne nazadnje tudi tržnica, kamor je padlaprva granata. Potem smo nadaljevali zindividualnim potepanjem po mestu zobvezno pokušino priznanih čevapov.Prvi dan smo zaključili s skupnovečerjo ob tipični domači glasbi.Drugi dan nas je pot peljala najprejdo tržnice na Ilidži, kjer so nekateriostali in odšli po nakupih, drugi pasmo šli na ogled zloglasnega tunelapod pristajalno stezo letališča, ki jepo pričevanju omogočila preživetjemesta. Nadaljevali smo do Jablanice,si pogledali muzej na prostem iz časadruge svetovne vojne, se malo okrepiliin nadaljevali do Mostarja. Ob razlagahlokalne vodičke smo opravili ogledobeh strani mosta in obvezni skok znovega starega mostu. Po prijetnem inokusnem kosilu, smo se zopet razdelili,eni so ostali v Mostarju, drugi pa smose podali proti zloglasnem romarskemsredišču v Međugorje. Ob vrnitvi vMostar smo »pobrali« naše sodelavcein se odpeljali v smeri Sarajeva. Potemsmo se napotili na prizorišče zimskiholimpijskih iger 84’ ter v hotelu zodlično večerjo, in še boljšo glasbo, vže skoraj jutranjih urah končali drugidan potepanja po Bosni.Tretji dan po zajtrku se je smer našepoti obrnila proti Sloveniji. Še zadnjičsmo se z obronkov ozrli nazaj, kjerso povsod obeležja v spomin 10.000padlih v Sarajevu, kažejo nesmiselvsega dogajanja. Vsega spoštovanja sovredni tudi pokojni ostalih narodnostikaterih obeležja ne izstopajo tako. Prvinaslednji daljši postanek je sledil vTravniku, rojstnem mestu nobelovcaIva Andriča, kjer smo obiskali njegovorojstno hišo – muzej. Tu se nam jeponudila priložnost popolnega ogledain vstopa v Đamijo ki je enkratna inedina, ki dovoljuje vstop brez strogihpravil. V nadaljevanju smo se ustavilitudi v Jajcu – mestu zasedanjaAVNOJ-a, kjer smo si ogledali muzej,oziroma kar je od njega pač ostalo,kajti, kot nam je potožil skrbnik, jev času vojne izginilo in bila uničenavečina opreme. Od tam pa smo se skrajšimi postanki, mimo Banja Luke, vpoznih nočnih urah vrnili v Celje.•Franc SLEMENIKFoto: Stanko Leskovšek28 Cinkarnar 2/314

Izlet članov Svobodnega SindikataKNG Cinkarne CeljeV petek, 23. 9. 2011, ob 22. uri, smo sezbrali pred podjetjem. Sledil je sindikalniizlet na morje v BiH in na Hrvaško. Čepravsmo odšli na dolgo pot v poznih večernihurah, smo vedeli, da nas pričakujeta dvasončna dneva, polna lepih doživetij. Izletv Neum, Dubrovnik, Ston na Pelješcu inSplit pove dovolj. Že ob odhodu smo serazveselili vodiča, Silva, ki ga poznamo žez lanskega sindikalnega izleta.Na pot do mejnega prehoda Dobovec jevoznik avtobusa, Matej, »vrtel« slovenskenarodne »komade«. Po prehodu meje,smo že poslušali Severino, Oliverja, JosipoLisac, proti Zadru so bili na programu šeVinko Coce … Pesmi so najavljale dobrodalmatinsko, morsko vzdušje in morskaklima je bila v zraku. Na poti smo imeliveč postankov. Okoli pete ure zjutraj, nasje iz dremeža prebudil Silvov glas, ki jepričel z zgodovinsko in kulturno razlago,večkrat popestreno z vici. Morda si je dobrozapomniti, da je Hrvaška najbolj znana: pomorju, dobri glasbi in lepih ženskah.Od izhoda z avtoceste, blizu Vrgorca, smose odpeljali proti Pločam. Sledil je postanekv restavraciji, nekje v delti Neretve. Prispelismo v mesto naše dvodnevne nastanitve,Neum, mesto ob jadranski magistrali, medPločami in Dubrovnikom. Zanj je značilnodolgo in vroče poletje ter zelo kratka inblaga zima. Slovi kot pomorsko mesto, kiima največ sončnih dni. Ponaša se z lepimiplažami in kvalitetnimi turističnimi objekti.V mestu so nas je pričakali člani družineBabič. Na terasi penziona Babič smodoživeli lep sprejem z bogatim zajtrkom.Penzion Babić ima že več kot desetletnodružinsko tradicijo, kar je za mlado mesto,kot je Neum kar dolgo obdobje. Penzionima teraso s pogledom na morje, lepoplažo pod penzionom, od centra mesta jeoddaljen 700 metrov. Po namestitvi, oddihuna terasi, smo se napotili v Dubrovnik. Karlepa skupina udeležencev, predvsem našihdeklet, se ni mogla upreti soncu in toplemumorju. Cinkarniške vodne vile in nekajpovodnih mož je uživalo v plavanju. Kljubtemu, da je bil konec septembra, je imelomorje še vedno 26 oC in kopanje je bilopravi užitek.Pot do Dubrovnika je, ob gledanju lepothrvaške obale, hitro minila. Ob prihodusmo z avtobusa najprej zagledali dve veliki,potniški ladji in kasneje, za trdnjavo, šedve. Ena takšna ladja sprejme od 3.000do 6.000 ljudi, na njej pa skrbi za dobropočutje turistov okoli 1.500–2.000 osebja.Tistega dne si je Stradun in slikovito obzidjeDubrovnika ogledalo dvanajst tisoč turistovs križark. Postavili smo si vprašanje, kje pasmo vsi ostali turisti, ki smo prišli sem zavtobusi ali v svoji režiji. Lokalna vodička,Katja nas popelje na ogled Straduna, kinam je pričarala zgodovino tega lepega,kulturnega, zgodovinskega in svetovnoznanega mesta.Kratka zgodovina mesta. Kot samostojnadržava se je Dubrovnik najprej imenovalobčina Dubrovnik, od začetka 15. stoletjapa republika. Od 15. do 16. stoletja je bilza Dubrovnik čas največjega razcveta.Čas nastanka Dubrovnika se omenja vzačetku 7. stoletja, naselili so ga begunciiz današnjega Cavtata. Prvotno so seprebivalci ukvarjali s poljedelstvom, vzačetku 9. stol. pa s trgovino. Dubrovnikje postal posrednik med Balkanskimpolotokom in Italijo, s tem pa tudi tekmecBenetk. Od 1205 do 1358 je moralpriznati nadoblast Benetkam. Leta 1806je Napoleon ukinil Dubrovniško republikoin jo vključil v Italijansko kraljestvo. Po letu1809 je bilo ozemlje vključeno v Ilirskeprovince. Poskus obnove, leta 1814, jespodletel in ozemlje, skupaj s preostankomDalmacije in Boko Kotorsko so dodeliliavstrijskemu cesarstvu. Kasneje je prešlov kraljevino Jugoslavijo – SHS, pa podNDH in SFRJ ter nato v samostojno državorepubliko Hrvaško.Po ogledu mesta smo se vrnili v Neum, kjersmo imeli nekaj prostega časa za nakupe.Žal smo bili razočarani nad ponudbo.Sledi večerja. Odlična, domača hrana:ribe, školjke, rižote in rdeče vino Blatina,zelo pitno in dobro. Sicer pa sta viniŽilavka – belo in Blatina – rdeče, znani viniHercegovine. Pri večerji nam je muzikantNikola igral na »mehur« in gosli, imenovanelijerica.Večer smo zaključili ob glasbi inplesu.Spanje je bilo kratko. Po zajtrku smolahko odpotovali v mesto Ston na polotokuPelješcu ali pa smo imeli prosti čas zakopanje v Neumu. Na poti proti Stonu, medobalo in polotokom Pelješac, se nahajaogromno školjčišč. Ob prihodu v Ston smonajprej zagledali obzidje, po katerem jemožen sprehod, kot v Dubrovniku, sicermesti veže zgodovina – dubrovniškarepublika. Prispeli smo v mesto in siogledali soline.Direktor solin nam je bil vodič in razlagaleco solinah in o mestu.Kratek opis solin: bile so že v 13. stoletju,obratujejo še danes in pridobivajo sol poenakem postopku, kot v času njihoveganastanka. Pridobivajo jo popolnomanaravno, zgolj z izhlapevanjem morskevode. Soline v Stonu premorejo 53 bazenovvode. »Vsak bazen je dobil ime po svetniku,izstopa le Mundo,« je dodal vodič in pokazalna ploščice poleg bazenov. Iz njega so včasu Dubrovniške republike pobirali sol,ki so jo potem razdelili množici. Iz bazenaLazar so vozili sol na dunajski dvor. Preduporabo vlaka so delavci nosili sol v vrečahna ramenih. Sol se pobira le iz devetihbazenov. Na vrhuncu svojega delovanja,v 17. stoletju, naj bi soline zaposlovale do150 delavcev. V primerjavi z morsko soljo,pridobljeno ponekod drugod, stonska solje že na prvi pogled nekaj posebnega –je povsem bela in se svetlika, kar priča očistosti morja, iz katerega jo pridobivajo.Pogledali smo še film o solinah. Pokončanem predavanju smo si ogledalimesto Ston in kupili sol ali spominke.Potem smo se vrnili v Neum na kosilo. Vkavarni na steni spominov smo spoznavaliznane Slovence, ki so letovali posameznoali skupinsko tukaj pri Babiču. Sedaj botudi naša skupinska slika na steni. Poslovilismo se od prijaznega osebja in odpotovaliob obali proti Splitu. Ustavili smo se blizuPloč in kupili mandarine, fige, olje.Na poti do Splita smo se ustavili še v»hrvaškem Lurdu«, Veprice, kateregaustanovitelj je bil škof z otoka Hvara,ko je odšel v pokoj. V Split smo prispelipozno popoldne. Split je znan po vodnihpovezavah z vsemi srednjedalmatinskimiotoki in tudi s sosednjo Italijo. V splitski lukije bilo polno trajektov in avtobusov, saj seturistična sezona še ni zaključila,. Nekaterismo si ogledali Dioklecijanovo palačo,cerkev sv. Duje, staro mestno jedro, drugiso spili kozarček, kavico na splitski rivi,polni sprehajalcev.Ko smo se povzpeli na Klis, smo še zadnjičvideli pod nami Split, v soju luči. Sledila jevožnja v Dugopolje in vstop na avtocesto intako smo po večkratnih postankih, prispelido mejnega prehoda Lupinjek-Dobovec zminimalnimi carinskimi postopki.Prečkali smo mejo in Matej je »spustilmuziko«. Slovenska ponarodela »Slovenija,od kod lepote tvoje« se je razlegala poavtobusu.Ob tem smo se spomnili pregovora: Povsodje lepo, doma je najlepše!V Celje smo prispeli ob 4. uri zjutraj,utrujeni, vendar polni prelepih vtisov.Ponovno je za nami čudovit, sindikalni izlet.•Damjan PULKOFoto: Riko MlekužCinkarnar 2/314 29

REKREACIJAKolesarji zaključili uspešnosezonoLeto je naokoli, kolesarska sezona se jevečinoma zaključila in čas je za pregleddela kolesarske sekcije CinkarneCelje. Z veseljem ugotavljamo, da nasje vsako leto več in da smo vsako letobolj aktivni. V letu 2011 se je sekcijipridružilo kar nekaj članov, kar veljakot vzpodbuda k delu sekcije vnaprej.Želja do kolesarjenja, ki nas povezuje,je namenjena prav vsem, ki jim kolopomeni obliko rekreacije in druženja,zato naša srečanja prilagajamo vsemzahtevnostnim kategorijam kolesarjev.V prihajajočem letu 2012 zato vabimovse, ki še razmišljate o tem, da bi senam pridružili.Ker je bila letošnja sezona vremenskozelo naklonjena kolesarjem, smoz vrtenjem pedal začeli že zgodajspomladi. Kar sedemnajst članovsekcije se je udeležilo izleta v Mozirje,Osvojili TriglavKar nekaj Cinkarnarjev je v letu 2011osvojilo našo najvišjo točko v državi,Triglav. Eni so bili prvič, drugi že večkrat.Med planinci se je našla tudi skupinaelektrovzdrževalcev, ki so prvič vzeli sseboj svojega šefa, ki si je to od nekdajželel. Krenili so neposredno s Pokljuke,mimo Vodnikovega doma na Kredarico.Še isti dan so odšli na vrh Triglava. NaKredarici so prisostvovali maši župnika– misionarja iz Madagaskarja. Popočitku pa po isti poti nazaj v dolino,kjer so se sprehodili še po Bledu. Kerso bili z izletom zelo zadovoljni, soprepričani, da ga bodo prihodnje letoponovili, a po drugi poti. (MG)kjer je tudi naš obrat kemije. Na delov Cinkarno s kolesom je bila skupnaakcija, ki jo je podprlo vodstvo podjetja.Več kot četrtina zaposlenih se je 25.maja odpravila s kolesom v službo in stem prispevala k vsesplošnem odnosudo okolja. V juniju smo sodelovali nadnevih Cinkarne v Logarski dolini inse skupaj s poslovnimi partnerji skolesi odpravili na Pavličevo sedlo.Želimo, da vse tri prireditve postanejotradicionalne.Organizirali smo nekaj kratkih, patudi daljših rekreativnih kolesarskihizletov, kot so kolesarjenje poSlovenski Istri, potepanja po okoliciCelja in raziskovanje Konjiške gore.Nekateri naši člani se redno udeležujerekreativno tekmovalnih prireditev,kot so maraton Franja, Skok na Roglo,vzpon na Nanos, Juriš na Vršič, TuševNa fofografiji Janko Čokl, Ivan Majcen,Stanko Leskovar, Peter Dolar, Roman Debeljakin Darko Kračun.Kmalu 30 let tenisa v CinkarniMaja 1990, smo ljubitelji tenisa vCinkarni dočakali trenutek otvoritveteniškega igrišča in s tem uresničilisvoje želje, tako lahko danes ponosnopregledamo prehojeno pot vseh tehveč kot 20 let. Zato bi se rad zahvalilvsem »nevidnim« privržencem našegakluba, ker so vedno nesebičnopripravljeni pomagati rešiti težave.Teniška sekcija je bila ustanovljenaže leta 1982. Tako bo v letu 2012praznovala 30 let svojega obstoja into tudi uspešno. Upam, da nas čas, kisedaj ni najbolj ugoden, ne bi spravil vkrizo našega uspešnega delovanja, napodročju te zvrsti rekreacije.Na fotografijinajstarejši člani TKIn kako smo proslavili našo 20 letnicood otvoritve igrišča – skromno: Odigralismo turnir dvojic v juniju, kjer sta prvomesto zasedla B. Tkalčič in D. Vrečar. Vseptembru in oktobru smo organiziralisrečanja vseh, ki so s svojimi soglasji,in tudi drugače, pripomogli k realizacijiizgradnje igrišča.Lep pozdrav vsem ljubiteljemrekreacije in športa v Cinkarni, v imenuTK »CC«.• Franc SMEHFoto: arhiv TKvzponna Celjsko kočo, Wildonradmarathon v Avstriji, vzpon naGolte, Sleme, Zasavsko sveto goro,Eko-maraton v Mariboru in še mnogihdrugih. Ob tej priliki se zahvaljujemopodjetju, ki nam je omogočilo nakupenotnih dresov, s katerimi ponosnopredstavljamo našo sekcijo inCinkarno.Vsem želimo obilo sreče, zdravja inveliko varno prevoženih kilometrov vletu 2012. Lep kolesarski pozdrav!•Kolesarska sekcija GAMSI – CCIgor CERAR30 Cinkarnar 2/314

KRIŽANKARešitev nagradne križanke št. 1/314:Ime:Priimek:Naslov:Pravilno rešitev križanke pošljite dovključno 30. 1. 2012 na naslov:Uredništvo CinkarnarjaCinkarna Celje, d. d.Kidričeva 263001 CeljePripis: Nagradna križankaV nagradni igri lahko sodelujejovsi, vsak pa lahko sodeluje le z enokrižanko. Med pravilno izpolnjenimikrižankami bomo izžrebali 3nagrajence in jih obdarili s praktičniminagradami.Imena nagrajencev bomo objavili vnaslednji številki časopisa Cinkarnar.Cinkarnar 2/314 31

CINKARNA IN MLADINatečaj Kul Kemija32 Cinkarnar 2/314