Modre strani 1/4 - Cinkarna Celje

UvodnikČas prestrukturiranja razvojnihoddelkov (RO) v podjetjih – krepitev ROv času krize Kako smo v panogi TiO 2 preživeli 2009 inkako kaže vnaprej? Centra odličnosti CO NOT in CO NIN innjun pomen za naše podjetje Novo v knjižnici Pogoste zadrege cinkarniških piscevrazličnih besedil (II) Povzetki zaključnih poročilraziskovalno-razvojnih nalog inprojektov88prvočetrtletje2010STROKOVNE INFORMACIJEstrokovne informacije

Mag. Jure VengustKako smo v panogi TiO 2 preživeli 2009 in kakokaže vnaprej?Že dejstvo, da sta od zadnjega poročila o premikihv panogi TiO 2 minili dobri dve leti (MS 3/4 2007),je zadosten razlog, da temi posvetimo nekaj vrstic.Dejstvo, da smo z drugo polovico leta 2008 zabredliv najhujšo gospodarsko recesijo po drugi svetovnivojni (zaostajajoč le za Veliko recesijo iz 30-ihlet 20. stoletja), pa daje temi dodatno zanimivost inpomembnost.Osnovna teza zapisa v nadaljevanju je, da je bila panogaTiO 2 že do recesije v tako klavrnem stanju, darecesija, tudi ob pomisleku, da je še ni konec (npr.analitiki Klausa Schwaba, ustanovitelja Svetovnegagospodarskega foruma, ocenjujejo verjetnost drugegazloma gospodarske aktivnosti v letu 2010 na25 %), ni prinesla pomembnih in bistvenih premikov.Povsem skladno s staro modrostjo: kjer nič ni,še vojska ne more vzeti.Pred nekoliko podrobnejšo analizo ponudbe inpovpraševanja, nekaj faktografskih navedb, ki pomagajooblikovati sliko o kapitalskih premikih panogeTiO 2 v zadnjih dveh letih:- septembra 2008 pride do dokončne združitve(oblikovanje »joint venture« gospodarskega subjekta)Sachtlebna in pigmentne divizije Kemirepod krilom ameriške korporacije Rockwood. Združenopodjetje deluje pod imenom Sachtleben;- januarja 2009 Tronox (predhodno izločen iz kotacijeNewyorške borze na prosti trg OTC, kjer cenatrenutno kotira pri 0,5 $/delnico) razglasi reorganizacijopo 11. poglavju ameriške stečajne zakonodaje(zadeva domala napovedana že v MS 2/4 2006);- marca 2009 razglasi insolventnost skladno s predmetnonemško zakonodajo tudi Tronoxovo hčerinskopodjetje Tronox Pigments GmbH, Uerdingen/Krefeld. Podjetje trenutno deluje pod vodstvomstečajnega upravitelja in načrtuje povečanje prodajeiz 70 na 95 tisoč ton pigmenta v letu 2010, večkot očitno s pomočjo agresivne cenovne politike.Srednjeročni cilj upravitelja je poiskati dobregainvestitorja, kar se zdi v danem trenutku nekolikooptimistično;- avgusta 2009 vloži Huntsman obojestransko zavezujočo»stalking horse« ponudbo za nakup Tronoxovihtovarn (izvzemši Uerdingen). V decembru2009 Tronox od posla enostransko odstopi, Huntsmanse drugič v enem letu debelo omasti s penalienostranskega odstopa pogodbenih partnerjev;- v obdobju od 2008 do 2009 so bile, kot kaže,trajno zaprte sledeče tovarne: Le Havre (Cristal/Millennium, 65 ttpa, sulfatna), Grimsby (Huntsman,40 ttpa, sulfatna), Baltimore (Cristal/Millennium, 50ttpa, kloridna). Zaprtja so matična podjetja (nad)kompenzirala s povečanjem kapacitet svojih učinkovitejšihtovarn, npr. Huntsman v Greathamu,Cristal/Millennium v Yanbuju, Stallinboroughu inAvstraliji.- na Kitajskem pa so v letu 2009 instalirali krepkopreko 400 ttpa novih kapacitet (skupna proizvodnjazmogljivost znaša trenutno okoli 1,1 milijonaton pigmenta).V zaključku tega dela lahko sklenemo, da posebnovelikih premikov nismo zasledili. Vse zgoraj zapisano,z izjemo rasti na Kitajskem, je drobiž, ki ne prinašapomembnejših novosti.Splošno gledano je znašala poraba pigmenta vletu 2009 skromnih 4,4 milijonov ton (57 % barvein premazi, 23 % plastika in 20 % papir, laminati,umetna vlakna, guma …), kar je dobrih 7 % manjkot v letu 2008 (v katerem pa je poraba padla za 5% glede na leto 2007). Poraba je najbolj zdrsnila vEvropi in na ameriškem kontinentu in sicer za 10 %,poraba obeh področij znaša okoli 1,3 milijona ton.Skupna proizvodnja je padla še siloviteje in sicer za11 %, na 4,25 milijonov ton. Razliko med porabo inproizvodnjo predstavlja znižanje svetovnih zalogpigmenta za 20 % na okoli 0,6 milijona ton ob konculeta 2009, kar predstavlja mesec in pol svetovneproizvodnje in je še vedno sorazmerno veliko, a bistvenomanj kot ob koncu leta 2008, ko so zalogeznašale dobra dva meseca svetovne proizvodnje.Proizvodnje zmogljivosti so bile v letu 2009 izkoriščene75 %. Ocenjujemo, da znašajo nazivne zmogljivostiob koncu leta 2009 okoli 5,7 milijonov tonletno. Preglednica v nadaljevanju prikazuje nazivneproizvodnje zmogljivosti pigmenta TiO 2 ob konculeta 2009 (v ttpa).Amerika EvropaAzijaAfrika Skupaj(kontinent)(+Avstralija)Proizvodnja 1.867 1.700 1.948 185 5.700Deležsulfatne t.4 % 62 % 71 % 14 % 45 %

Za trenutek bi se, zaradi navezanosti na temo ocenovnem položaju, nekoliko pomudil pri prejomenjeni 75 % izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti.Namreč modeli napovedovanja konjunkturtrga pigmenta (MS 4/4 2005) slonijo vvečji meri ravno na tem podatku. Posebno takoimenovani Huntsmanov dinamični model napovedovanjagibanja prodajnih cen pigmenta.Ta pravi (zelo poenostavljeno), da bodo cene pigmentahitro rasle nad 97 % izkoriščenostjo, počasia stabilno med 95 in 97 % ter bodo padale pod92 %. Kaj se bo zgodilo pri 75 % izkoriščenosti, paje bilo v letu 2005 prej vprašanje znanstvene fantastike.Dejstvo pa je, da so cene v letih 2008 in2009 padle za nekaj odstotkov, kar se zdi na prvipogled obvladljivo, a se zadira v že tako nikakršnodonosnost večine akterjev panoge (nekoč birekli, da tržni pogoji kritično najedajo substancopodjetja). Zastavlja se vprašanje zakaj cene nisopadle bolj, vendarle je potrebno poudariti, da jebila kumulativna poraba pigmenta konec maja2009 za izjemno visokih 22 % nižja kot v primerljivem(a že v osnovi skromnem) obdobju leta 2008(v Evropi celo za 25 %). Odgovor je na dlani, proizvajalciniso pristali na dodatna znižanja, ki so jihv danem trenutku zahtevali uporabniki, saj bi sespustili daleč pod prag poslovne bolečine, kjer bine mogli pokrivati niti stroškov dela. Odraz tegaso ponavljajoče objave 5 največjih proizvajalcevusmerjene v povečevanje tržnih cen in to v časunajhujše gospodarske recesije po drugi svetovnivojni. Sklenemo lahko, da je cenovna raven sicernizka, a vendarle ne tako nizka kot bi bilo pričakovatina podlagi zloma porabe pigmenta v zadnjihdveh letih.Napoved gibanja porabe, in s tem tržnih cen vletu 2010 ter naprej, bi bila potemtakem sledeča.Zaradi visoke korelacije porabe pigmenta z gibanjemBDP lahko posplošimo, da bo dinamika trgapigmenta sledila dinamiki splošne gospodarskeaktivnosti relevantnih gospodarskih področij.Torej, če se opremo na prevladujoče makroekonomskenapovedi (s 25 % pridržkom možnostigospodarske apokalipse), se bo trg pigmentanajprej stabiliziral na nizki ravni, nato pa bo skozileto 2010 zelo počasi rasel. Žal se bo torej krivuljaponudbe prestavljala (iz ravni trenutnih 75/100)skladno s prestavljanjem krivulje povpraševanja,zato ni moč pričakovati občutnega povečevanjaprodajnih cen. Res pa je, da ima panoga s procesomkapitalske koncentracije, in neverjetno rastjopovpraševanja na Kitajskem (in v perspektivi tudiIndiji), pogajalska izhodišča in argumente, ki binemara lahko zadostovali za kakšen drobni popravekcenovnih ravni v prihodnjem letu ali dveh,čeravno zanj ni neposrednega tržnega razloga.Izjemno pomemben vpliv menjalnega razmerja$/€ bom pri tem, zaradi kompleksnosti, raje izpustil,omenim le, da je za globalni trg pigmentanaraščanje vrednosti dolarja pozitivno. V sklepu:sektor se belega kruha v prihodnje ne bo najedel,pohane piške pa so najbrž še manj verjetniscenarij.In kako se je pretolkla Cinkarna (glagol je potrebnoponotranjiti v nedovršnem pomenu)? Z dvemabesedama: rahlo nadpovprečno. Žalibog delimousodo konkurentov glede povprečne ravnicen pigmenta, a smo v letu 2009, ko je svetovnaporaba padla za 7 %, povečali svojo količinskoprodajo za 4 %. Torej smo pomembno povečalisvoje tržne deleže in s tem svoj tržni položaj.Ta pa je ključno orodje poslovanja v prihodnjihletih (ki samo po sebi niso videti prav posebnorožnato).Viri:[1] TiO 2 Pigment Industry Report, TZ MineralsLtd. Victoria Park/Australia, 1/2010.[2] Mineral Sands Report, TZ Minerals Ltd. VictoriaPark/Australia, February 2010.[3] European Coatings Journal, 02/2010.[4] Industrial Minerals, 08/2009.[5] Farbe und Lack, 09/2009.Dr. Andrej Lubej, mag. Vladimir Vrečko, mag. Pavel BlagotinšekCentra odličnosti CO NOT in CO NIN in njunpomen za naše podjetjeKaj so centri odličnosti?MVZT je 15. maja 2009 objavilo razpis za razvojcentrov odličnosti, katerih namen je doseči kritičnomaso raziskovalcev na ključnih tehnoloških področjihin jih opremiti s sodobno raziskovalno opremoter pospešiti prenos znanja v gospodarstvo. Narazpis so se lahko prijavili konzorciji raziskovalnihorganizacij in podjetji. Vrednost razpisa je znašala84 mio € in bo 85 % sofinancirana od EU. Na razpisse je prijavilo 61 konzorcijev s 7 do 22 člani, prijaveso ocenili domač in tuji eksperti in pozitivno jebilo ocenjenih 17 prijav. Izmed teh je bilo izbranih8 konzorcijev, ki bodo v povprečju prejeli okoli 9mio € sredstev namenjenih za sofinanciranje razvojain upravljanja centrov odličnosti, sofinanciranjeraziskovalno-razvojnega dela v okviru centrov

odličnosti in sofinanciranje naložbe v raziskovalnorazvojno opremo. Lahko rečemo, da so centriodličnosti pomembnejši nosilci razvoja v obdobju2009– 2013, njihov poglavitni cilj pa je pridobivanjeidej, znanja, izkušenj, izdelkov, storitev in tehnologijza uporabo v Sloveniji ter večanje mobilnosti raziskovalcev.Kako v centrih odličnosti sodeluje Cinkarna Celje?Cinkarna Celje se je prijavila v 5 centrov odličnostiin uspela v dveh primerih. Sodelujemo v Centruodličnosti nanoznanosti in nanotehnologije CONIN (prijavitelj IJS) in Centru odličnosti nizkoogljičnihtehnologij CO NOT (prijavitelj KI) . Sodelovanjev centrih odličnosti je zamišljeno tako, da so predstavnikičlanov konzorcija delno zaposleni tudi vcentrih odličnosti. V CO NIN je delno zaposlen mag.Vladimir Vrečko (170 ur/leto), v CO NOT pa ing. TatjanaRožman (170 ur/leto), dr. Nika Veronovski (170ur/leto) in dr. Andrej Lubej (170 ur/leto).Slika 1:Shematski prikaz strukturiranosti programa CONOT (povzeto iz prijave CO NOT).CO NOTProgram CO NOTProgram CO NOT temelji na dveh stebrih A) Litijevihin B) Vodikovih tehnologijah. Usmerjen je v pridobivanjein izrabo energije na način, ki bo bistvenozmanjšal emisije ogljikovega dioksida in drugihogljikovih spojin. Osnova je sončna energija, ki jopretvorimo bodisi v A) električno energijo ali B) vodik.Pri pretvorbi sončne energije v električno stapredvidena dva načina, neposredna pretvorba s fotoelektrokemijskoGrätzl-ovo celico ali preko zbiralnikovtoplote, pridobivanje vodika pa je lahko neposrednoiz sončevega sevanja preko fotokatalizeali pa posredno s pomočjo elektrolize (horizontalnapovezava). Poleg dolgoročne vizije uporabe sončneenergije, so kot začasne rešitve predvidene tudiuporabe alternativnih virov tako električne energije(vodna, veterna, premog), kot tudi vodika (biomasa,nafta, plin). Ti viri so prehodni in predvidenipredvsem v obdobju, ko izraba sončne energije šene bo dovolj učinkovita in cenovno sprejemljiva,poudarek pa bo na tehnologijah z nizkim carbonfootprintom. Program obsega tudi razvoj zbiralnikovelektrične energije (steber A) in zbiralnikov zashranjevanje vodika (steber B). Prvi temeljijo na litijionskihbaterijah, pri drugih pa gre za razvoj učinkovitegakratkoročnega in dolgoročnega shranjevanjater možnosti varnega transporta. Pri stebruB bo raziskovanje zajemalo tudi temeljne raziskavena področju razvoja gorivnih celic. Oba stebra pase združita pri razvijanju učinkovitih modulov, sklopovin vodenja ter aplikacij.Kateri so naši partnerji v konzorciju?1) Kemijski inštitiut, Ljubljana.2) Inštitiut Jožef Stefan.3) Univerza v Ljubljan, Fakulteta za kemijo in kemijskotehnologijo.4) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo.5) Univerza v Novi Gorici.6) Domel, Elektromotorji in gospodinjski aparati,d. d.7) Holding, Slovenske elektrarne, d. o. o.8) INEA -informatizacija, energetika, avtomatizacija,d. o. o.9) ISKRA TELA, Proizvodnja anten, baterij industrijskeelektronike in galvanotehnika, d. d.10) Mebius d.o.o.11) Petrol, d.d., Ljubljana.12) Razvojni center za vodikove tehnologije.13) Silkem, d. o. o.14) Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o.Kje se v programu vidi Cinkarna Celje?Cinkarna Celje ima v svojem Strateškem planu2007– 2012 v poglavju »1.7. Možnost organskegarazvoja in rasti« predviden tudi razvoj fotonapetostnihmodulov na osnovi ultrafinega titanovegadioksida in razvoj ultrafinega titanovega dioksidaza raznovrstne aplikacije. Grätzlova celica,kot ena od dveh v programu CO NOT sprejetihalternativ pridobivanja električne energije stoodstotnosovpada z našo strateško usmeritvijo,poleg tega pa je ultrafini titanov dioksid zajet še vdrugih ciljih obeh stebrov. Je eden od temeljnihmaterialov pri shranjevanja električne energije vLi-ionskih baterijah in nastopa kot katalizator prineposredni fotokatalitični sintezi vodika.CO NINProgram CO NINProjekt se osredotoča na postavitev novih tehnologijza sintezo, procesiranje (nanofakturo) inkarakterizacijo snovi. Strategija CO v obdobju2008–13 je vzpostaviti konkurenčnost infrastrukturev svetovnem merilu na nekaterih ključnihpodročjih, kjer imajo slovenski raziskovalci inindustrija izkazane prednosti, kot so anorganskibrezogljični nanomateriali, predvsem oksidi inhalkohalogenidi, različne nanožice in nanocevketer magnetni materiali, razvoj nanolitografije zoptičnimi metodami ipd.

Konzorcij pokriva naslednje raziskovalne teme ( voklepajih so podani vodilni partnerji):• Raziskave funkcionalnih lastnosti nanožic in nanocevkkalko-halogenidov prehodnih kovin (vodilnipartner F7).• Raziskave molekularne elektronike in nanosenzorjevna osnovi nanožic (vodilni partner F7).• Raziskave funkcionalnih oksidov in sorodnihmaterialov (vodilni partner F7).• Modeliranje elektronskih in strukturnih lastnostinanostruktur & nanoelektronskih naprav (vodilnipartner F1).• Nanokompozitne prevleke (vodilni partner F3).• Nizkotemperaturne elektronske faze in njihovadetekcija z NMR-STM (vodilni partner F5).• Nanomateriali za katalizo (vodilni partner K1).• Brizgalniško tiskanje nanokeramičnih plasti zaelektroniko (vodilni partner K5).• Funkcionalizirani nanodelci v biomedicini (vodilnipartner K6).• Nanopaličice z magnetnim spominom (vodilnipartner K7).• Novi postopki za sintezo nanodelcev (vodilnipartner K8).• Polielektrolitične in multifunkcionalne nanoplasti(vodilni partner K9).• NanoBio varnost (vodilni partner B).• Sinteza nanomaterialov za elektrode (vodilnipartner Kemijski Inštitut).• Rast enoslojnih molekularnih plasti in karakterizacijaz nelinearno optično spektroskopijo (vodilnipartner Fakulteta za matematiko in fiziko).• Podiplomsko izobraževanje in usposabljanje(vodilni partner Mednarodna podiplomska šolaJožefa Stefana).• Raziskave in razvoj naprav za optično nanolitografijo(vodilni partner LPKF).• Razvoj hibridnih nanokompozitnih aditivov(HNA) in kovinskih nanomaterialov ter njihovauporaba v funkcionalnih, multifunkcionalnih ininteligentnih izdelkih (vodilni partner HELIOS).• Nanomateriali v beli tehniki (vodilni partner Gorenje).• Primesi za hibridne nanokompozite in kovinskenanomateriale (vodilni partner Kolektor Group).• Nanomagnetni delci za detekcijo in termoterapijoraka (vodilni partner Nanotesla Institut).• Uklonski optično variabilni zaščitni elementi(vodilni partner Cetis).• Vakuumska depozicija tankih plasti (vodilni partnerBalder).Kateri so naši partnerji v konzorciju?1. Institut Jožef Stefan, Ljubljana (IJS):a) Odsek za kompleksne snovi F7,b) Odsek za teoretično fiziko F1,c) Odsek za tanke plasti in površine F3,d) Odsek za fiziko trdne snovi F5,e) Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo K1,f ) Odsek za elektronsko keramiko K5,g) Odsek za inženirsko keramiko K6,h) Odsek za nanostrukturne materiale K7,i) Odsek za sintezo materialov K8,j) Odsek za raziskave sodobnih materialov K9,k) Odsek za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo B.2. Kemijski inštitut, Ljubljana (KI).3. Univerza v Ljubljani, Ljubljana:a) Fakulteta za matematiko in fiziko (FMF),b) Biotehniška fakulteta (BF).4. Mednarodna podiplomska šola JožefaStefana, Ljubljana.5. LPKF Laser & elektronika, d. o. o., Naklo.6. HELIOS Domžale, Sestavljeno podjetje zakapitalske naložbe in razvoj, d. d., Domžale.7. HELIOS, Tovarna barv, lakov in umetnih smolKoličevo, d. o. o., Domžale.8. Gorenje, d. d., Velenje.9. Kolektor Group, d. o. o., Idrija.10. NANOTESLA institut, Ljubljana.11. Cetis grafične in dokumentacijske storitve,d.d., Celje.12. ETA CERKNO, d. o. o.,tovarna elektrotermičnih aparatov, Cerkno.13. Steklarna Hrastnik, družba za proizvodnjosteklenih izdelkov, d. d., Hrastnik.14. BALDER, optoelektronski elementi in merilnatehnika, d. o. o., Ljubljana.Kje se v programu vidi Cinkarna Celje?V okviru CO kot partnerji sodelujemo v programuBrizgalniško tiskanje nanokeramičnih plastiza elektroniko.Projekt je usmerjen v raziskave in uporabo 2D(nano)struktur oksidnih materialov na različnihpodlagah, med katerimi so posebno zanimivipolimeri, saj zaradi upogljivosti in prosojnostiomogočajo vrsto zanimivih uporab, predvsem velektroniki za široko uporabo. Tehnologija brizgalnegatiskanja omogoča neposredno oblikovanjeizbranih 2D struktur iz polimernih solov ali koloidnihdisperzij, brez kritične stopnje odstranjevanjamateriala, ki je značilno za litografske tehnike.Raziskati nameravamo pripravo 2D struktur iz vodnihsuspenzij nanodelcev TiO2 na različnihpodlagah z metodo brizgalnega tiskanja. Osredotočilise bomo na optimizacijo reoloških lastnostitako vodnih kot nevodnih sistemov za tiskanje.Raziskovali bomo pripravo struktur na polimernihpodlagah, kar nujno pomeni pripravo pri nizkihtemperaturah, do 200 o C.

Mag. Karmen Rajer KandučNovo v knjižnici(Jure Zupan, 2009. Kemometrija. Ljubljana: InštitutNove revije, zavod za humanistiko in kemijskiinštitut Ljubljana)Januarja je bila predstavljena nova knjiga prof.Jureta Zupana z naslovom KEMOMETRIJA in obdelavaeksperimentalnih podatkov.Živimo v informacijski dobi, v času polnem podatkov,ki so mnogokrat narobe razumljeni, nerazumljeniali zlorabljeni. In ravno razumevanjeteoretičnih osnov uporabljenih metod za obdelavopodatkov je ključnega pomena za vrednotenjeinformacij, ki jih iz podatkov dobimo.Monografija, ki obsega 368 strani, 180 slik in opisereševanja praktičnih primerov iz prakse zajemavsa glavna področja obdelave eksperimentalnihpodatkov od osnovnih statističnih testov,preko analize variance, opisa metode glavnih osi,grupiranja, modeliranja, optimiranja do nevronskihmrež, če naštejem samo nekatere. Napisanaje v slovenskem jeziku, kar ji daje še dodanovrednost. Namenjena ni samo kemikom, temvečvsem, ki se pri svojem delu srečujejo z obdelavokompleksnih podatkov. In kot je v uvodu avtorzapisal: ''Orodje ekperimentalnih ved so eksperimenti,rezultat eksperimentov so podatki in te jetreba razumeti, obdelati, preučiti, analizirati ter iznjih priti do zaključkov.''

Mag. Zoran PevecPogoste zadrege cinkarniških piscev različnihbesedil (II) *V Modri strani 86 smo nekaj zapisali o vezaju,kratki črtici, sedaj pa je na vrsti na videz podobnoločilo, pomišljaj, ki pa ima vendarle precejdrugačen pomen.Skladenjska (v povedi ali v stavku) raba pomišljaja----ločuje določene dele stavka namesto vejice,ločilo deluje nekoliko bolj poudarjenokot vejica (Z izdelki naših gradbenih mas –Nivedur P, Nivedur S, Nivedur G idr. – bostevedno zadovoljni);zaznamuje zvezo, v kateri besedo – pogostoje to glagol – izpustimo (Cinkarna – podobavztrajnosti in prilagajanja);nadomešča narekovaj, če pred dobesednimnavedkom ni spremnega stavka;zaznamuje vrinjeni stavek od preostalegadela povedi (Šef – vedno naj bo nevsiljivourejen – je tudi podoba podjetja).Neskladenjska raba pomišljajaPoglejmo si sedaj še nekaj različnih napačnih rabposameznih besed:- v poslovanju in tudi v proizvodnji je često vobtoku beseda ažuren; slovenska slovnicain pravopis dajeta, kadar imamo primernoslovensko besedo, prednost tej; zato lahkobrez bojazni, da nas kdo ne bi razumel, namestobesede ažuren, uporabimo katerood slovenskih različic – pravočasen, hiter,tekoč …;- pogosta je tudi uporaba besede banalen,namesto lepe slovenske ustreznice navaden;- bavim se s prodajo – namesto tega je velikolepše: ukvarjam se s prodajo;- izrazito pogosta je uporaba besede beležitiali zabeležiti; velikokrat jo zasledimocelo v uradnih zapisih in v časopisih, pri naspa predvsem v različnih poročilih; besedaje srbohrvatizem, slovenska različica pa je –zaznamovati, ugotoviti, opaziti, zaznati,zapisati, dognati …-----namesto predlogov od–do (Celje–Laško –pomeni od Celja do Laškega; izdelek bo stal500–540 evrov – izdelek bo stal 500 do 540evrov);alinejna črtica – tu se, zaradi računalniškegazapisa zadnje čase pogosteje piše alinejnivezaj – torej, kadar gre za naštevanje zadvopičjem;za izražanje nasprotij: tih – glasen;v matematiki kot znak za minus – piše senestično;za izražanje temperature – piše se stično.*Popravki upoštevajo priporočila ali predpiseSlovenskega pravopisa, (Jože Toporišič: Slovenskipravopis. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2001);priročnika Jezik naš vsakdanji (Janez Sršen: Jeziknaš vsakdanji. Ljubljana: Gospodarski vestnik,1998); priročnika Pravopisni priročnik (Jože Skaza:EPIS – pravopisni priročnik. Dobrna: Eknjiga,2000); priročnika Cikcak po pravopisu (DanicaCedilnik: Cikcak po pravopisu: za boljšo slovenščinona delovnem mestu. Žalec: Sledi, 1995);priročnika Pišem, torej sem (Drago Bajt: Pišem,torej sem: priročnik za pisanje. Maribor: Obzorja,1994).

Povzetki zaključnih poročil raziskovalnorazvojnihnalog in projektovDoločitev metode za ugotavljanje kvalitetedispergiranja s pihanjem folijeProjekt: 004-001-08Vodja: Janko KoratNabavljena linija je bila montirana, zagon in izobraževanjepa je opravil dobavitelj. Pripravljenaso bila ND in plan preventivnega vzdrževanja.Narejeni so bili vzorci folije z različnimi CC mastriin masterbatchi konkurence. Kvaliteta dispergiranjase je ugotavljala za različne masterbatchena etalonu črne in bele podlage. Pripravila so senavodila za določanje kvalitete dispergiranja spihanjem folije.Ključne besede: folija, ekstrudor za pihanje folije,dispergiranjeNabava in zagon linije za porizvodnjomasterbatchevProjekt: 004-005-07Vodja: Janko KoratPridobili smo različne ponudbe proizvajalcev ekstrudorjevin ugotovili, da je najugodnejša gledena razmerje kakovost/cena ponudba Coperiona.Prav tako smo se pri podvodnem pesletziziranjuodločali med Filtecom in BKG in se odločili zaslednjega. S koordinacijo proizvajalcev posameznihnaprav na liniji smo dorekli načine doziranjaposameznih component, glede na potrebe proizvodnjein pripravo predmešanice, ki se doziraločeno (premix)Ključne beside: Masterbatch, ekstrudorPriprava rekonstruiranega granulatorja zaSušenje 1Projekt: 006-002-08Vodja: Karl ZdolšekPri realizaciji so sodelovali sodelavci z zelo širokimsprektrom znanj in izkušenj, kar je pogojevalatudi narava naloge. Preučevali smo različnemožnosti pogonov s poudarkom na hidravliki,uporabnosti različnega tesnenja gredi in uporabnostirazličnih materialov ter vrst tesnil pri tesnjenjupastastih materialov, brez mazalno hladilnihmedijev.Vodilo nam je bilo povečati obratovalnovarnost in zmanjšati vzdrževalne stroške.Glede na obratovanje testno vgrajenega granulatorjaje razvidno, da je presežena ciljna zahtevaglede pričakovanje življenjske dobe tesnjenja (6mesecev).Ključne besede: hidravlični pogon, osno tesnenje,keramično tesnjeneje, drsni obroči.Projekt ISO 14001, OHSAS 18001 - CinkarnaProjekt: 001-004-07Vodja: Nikolaja Podgoršek SeličCinkarna Celje, d. d., ustreza zahtevam standardovISO 14001 in BS OHSAS 18001, zato je v juniju2009 prejela certifikata za omenjena standarda.Izhodišče za uvedbo standardov ISO 14001 inBS OHSAS 18001 je bilo skrb za varovanje okolja,racionalna raba materialov, zmanjševanje stroškovin vplivov na okolje ter skrb za varnost inzdravje.Cilji projekta; vzpostavitev sistema ravnanja zokoljem skladno s standardom ISO 14001 tervarnosti in zdravja po BS OHSAS 18001.Razvoj nizkotemperaturne PE/P kvalitete PLProjekt: 004-003-09Vodja: Tomaž RozoničnikPečenje klasičnega praškastega laka zahteva segrevanjedo prb. 180 o C, kar je povezano s precejšnoporabo energije. Znižanje temperaturepečenja neposredno vpliva na manjšo poraboenergije, odpira pa tudi možnosti uporabe praškastihlakov za lakiranje temperaturno občjutljivihmaterialov /les, plastika …/.V sklopu RN smo poiskali ustrezne surovine naosnovi katerih smo pripravili recepture za testiranjev laboratoriju. Testiranja v laboratoriju sodala solidne rezultate. Testirali smo smoli dvehkonkurenčnih proizvajalcev. Temperatura pečenjaza doseganje polnih mehanskih lastnostije bila pri obeh 160 o C/15 min., zadovoljive mehanskelastnosti pa se dosežejo že pri 150 o C/15min. Razen najbolj običajne, gladke visokosijajnekvalitete, smo razvili tudi strukturne. Kar se tiče

azlivanja in strukture v primerjavi s klasično kvaliteto,je opaziti nekaj pomarančnega razliva oz.nekoliko manj izrazito strukturo, kar gre pripisatipredvsem visoki reaktivnosti laka.Glede na to, da pomeni nizkotemperaturni PE/Prazširitev palete napih P. L., je potrebno ustreznodopolniti označevanje. To je sicer podrobno definiranov tehničnih navodilih in ND Poimenovanjeizdelkov v PE Kemija Mozirje. Za najbolj običajnokvaliteto, tj. gladka visokosijajna, je oznakaPE/p – 06-1…, pri čemer 6 označuje, da gre zanizkotemperaturni praškasti lak.Nizkotemperaturni PE/P praškasti lak je pripravljenza industrijsko testiranje, ki ga planiramo,ko se bo pokazalo zanimanje s tržišča. Informacijao dobavljivosti nizkotemperaturnega laka jebila predana marketinški službi, ki bo proizvodpredstavila morabitnim kupcem.

strokovne informacijeModra stran – informator za strokovne kadre izhaja četrtletno.Uredniški odbor: glavni urednik – mag. Vladimir Vrečko,člani za področja: kemija – mag. Karmen Rajer-Kanduč, dr. Andrej Lubej,ekonomija – mag. Jure Vengust, informatika – Roman Broz, knjižnica – mag. Zoran Pevec.Foto: Igor CerarOblikovalec: Zoran BezlajČe želite prejemati svoj izvod sporočite to na tel. 6097; e-pošta: knjiznica@cinkarna.si.ISSN 1580-9099.