12.07.2015 Views

Suhokranjske poti, oktober 2008 - Občina Žužemberk

Suhokranjske poti, oktober 2008 - Občina Žužemberk

Suhokranjske poti, oktober 2008 - Občina Žužemberk

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

14 OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI<strong>oktober</strong> <strong>2008</strong>,Humanitarna akcijaza družino ObrstarV okviru predstavitve kandidataFranca Škufce za poslanca Državnegazbora RS so v četrtek,18.9.2208, predsednica OZ RK Novomesto mag. Mojca Špec Potočar,župan Franc Škufca, Jože Kotar inSlavko Vidmar iz podjetja NG d.o.o.iz Novega mesta, ki je odkupil umetniškodelo Beneški trgovec slikarjaJožeta Kotarja, družini Obrstar iz SelUdeleženci humanitarne akcijepri Hinjah izročili zlicitirani znesek vvišini 1.500 EUR.V družini Obrstar je 5 družinskihčlanov. En otrok hodi v 6. razred OŠ,trije pa so srednješolci. Urejenidružini, ki je od leta 2005 brez očeta,bodo zbrana sredstva omogočila boljšemožnosti za nakup najnujnejšihšolskih in drugih potrebščin.VladiMirPoložili so venecZa svoj praznik, ki je 13. julija, so člani Zveze društev šoferjev inmehanikov Slovenije s predsednikom, kakor to storijo vsako leto, položilivenec in se tako poklonili padlim borcem in aktivistom pri spomenikuna Cviblju.Foto: Rudi CerkovnikPraznikova domačija z novo strehoPraznikova domačija znovo strehoPri konservatorsko-restavratorskim programom za prenovo in prezentacijoPraznikove domačije v Borštu pomaga tudi Zavod za varstvo kulturnedediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto.Pri prekritju strehe je sodeloval Anton Golnar, ki je kakovostno obnovilže veliko kulturnih spomenikov širom Slovenije.Kot podoba vzeta iz stare slike, pod vznožjem jugozahodnega pobočjaznane vinogradniške gorice Boršt pri Dvoru, v objemu vinogradov, zidanicin sodobnih vikendov, nam delno podkletena lesena hiša pripoveduje zgodboo bivalni kulturi naših prebivalcev. Njeni začetki segajo na prelom 18. in19. stoletja, po vsej verjetnosti najprej pritlična, kasneje z lesenim vrhkletnimdelom.»Domačija s pripadajočim zemljiščem predstavlja izredno pomemben dokumento življenju in gospodarjenja bajtarjev - najnižjega kmečkega sloja naDolenjskem,« je povedal višji konservator Dušan Štepec iz Zavoda za varstvokulturne dediščine Slovenije, ki bdi in skrbi, da bi se takšni edinstvenispomeniki kulturne dediščine nacionalnega pomena ohranili tudi našim zanamcem.Kar nekajkrat po zadnji vojni je bila hiša s simetrično dvokapnostreho s slemenom, z obeh koncih zaključeno s čopom, prekrita s slamnatostreho, ki je zaradi vremenskih neprilik propadala. Veter in padavine sogrozile tudi lesenemu bivalnemu delu s črno kuhinjo in krušno pečjo. Sprehodpo notranjosti hiše je prava iluzija idilične zgodbe o preteklosti, breznavlake sodobnega časa. Hlev, ki je pod bivalnim delom, je zgrajen iz kamna,bivalni del z majhnimi okenci, skozi katera se v notranjost prikrade le malosvetlobe, pa je zgrajen iz plohov, vogalno vezanih z utori na križ.Medtem ko je njej podobne zgradbe povozil čas in so žalostno propadale,Praznikova domačija, z novo, prenovljeno streho, ki jo je dobila v teh dneh,živi naprej.»Za to ima nedvomno zasluge tudi lastnica Jožefa Urbančič iz Zafare priŽužemberku, ki je pustila stavbo takšno, kot je in jo bodo občudovalikasnejši rodovi,« pove Štepec in dodaja, da se bodo lastniki lotili, v sladu spredpisi spomeniškega varstva, tudi obnovitvenih del, s tem pa bodo rešilimarsikaj, kar je bilo v hiši dotrajanega ali poškodovanega.Za prekritje strehe so dobili usposobljenega mojstra Antona Golnarja izSovjeka pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Pri delu mu je pomagal tudi sin Ivan,ki je najmlajši slamokrovec. Dva tedna so trajala dela in domačija na Borštuje dobila zlatorumeno streho. »Za to streho sem potreboval slamo, ki sem jopripeljal iz Prekmurja,« je dejal slamokrovec Anton Golnar , »za to streho pasem potreboval rženo, ravno in dolgo slamo, ki sem jo pripeljal s tremitovornjaki!« Pri delu je uporabljal tudi domače materiale - leskove palice izbližnjega gozda ter žico, s katero sta skupaj s sinom spretno in v šopihzvezano slamo zlagala na 25 do 30 cm debelo streho.Lastnica Jožefa Urbančič je ob zaključku del dejala, da bo s svojim občutkomprisluhnila, kaj domačija potrebuje, čeravno domače čaka ogromnodela, da bo le-ta zaživela, najprej za svoje potrebe, kasneje pa bo odprla svojavrata tudi turistom tudi drugim obiskovalcem .S. M., foto: S. Mirtič

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!