26 OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI<strong>oktober</strong> <strong>2008</strong>,uprizoritvah, Anton Blatnik, prostovoljni gasilec,za aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbirazličnih delovnih akcij, Agrarna skupnostHinje za izjemen prispevek k urejanju vaških<strong>poti</strong> in naravne znamenitosti Močile pri Hinjahter Športno društvo Stavča vas, za prispevekmladih članov k urejanju kopališča z okolico vStavči vasi.Priznanja pa je ob prazniku občine podelil tudižupan Franc Škufca.Bronasti grb Občine Žužemberk je prejelo Prostovoljnogasilsko društvo Šmihel za 80-letnicodelovanja, ki so ga ustanovili leta 1928 pogumnimožje iz Šmihela in okolice, da bi se učinkovitejezoperstavili ognjenim zubljem. Šmihelski gasilciso s svojim prizadevnim delom, hotenjem in pogumomzmeraj pomagali sokrajanom, s sodelovanjemmladih pa se doživljanje pozitivnih vrednotkrepi pri vseh krajanih.Pisno priznanje župana so prejeli: Radio klubŽužemberk za večletno aktivno in prizadevno delona področju radioamaterstva, družba SK d.o.o.za prispevek h gospodarskemu razvoju občine inIvanka Škrbe za večletno aktivno delo na kulturnempodročju.Pisno zahvalo župana pa je prejel Janez Bobenza dolgoletno in prizadevno delo v nekdanji KSHinje in v občinski upravi.Vlado KostevcFoto: S. MaverVračanje sredstev vizgradnjo javno telekomunikacijskegaomrežjaV zadnjem času je s strani občanovveliko upravičenih vprašanjglede vračanja sredstev v izgradnjojavnega telekomunikacijskegaomrežja (JTO).Občina Žužemberk je konec majaprejela tri predloge za sklenitev poravnaveza vračilo vlaganj v javnotelekomunikacijsko omrežje v skupnivišini 439.697,61 EUR za območjenekdanje KS Žužemberk, zaobmočje nekdanje KS Hinje pa jebilo potrebno posredovati še dogovoro sorazmernem deležu vlaganjmed krajevno skupnostjo in nekdanjoObčino Novo mesto.S predlogi poravnav se župan inostali v občini nismo strinjali in smoposredovali ustrezna vprašanja indopolnitve, saj predlogi poravnavniso upoštevali vseh sklenjenihsamoupravnih sporazumov o zagotovitvisredstev za izgradnjo telekomunikacijskihomrežij in pogodbter računov o vlaganju sredstev vizgradnjo.Konec meseca avgusta so s straniMestne občine Novo mestoposredovali dopis, s katerim izjavljajo,da iz naslova vračila vlaganjza območje nekdanje KS Hinje nimajonikakršnih zahtevkov. S temse bo lahko začel na Državnem pravobranilstvuv Ljubljani še postopekza izdelavo predloga sporazumaza vračilo vlaganj v JTO.Upamo, da bo ob upoštevanjupripomb na sporazume za območjenekdanje KS Žužemberk in predlogsporazuma za območje KSHinje vračilo izvedeno okoli novegaleta, oziroma v začetku naslednjegaleta.Sporočilo o poteku postopkavračanj v JTO smo objavili tudi naspletni strani, o tem pa je poročaltudi Dolenjski list.Vlado KostevcAngolski otrociV preteklem šolskem letu je OŠŽužemberk s podružnicami in vrtcemter v sodelovanju z dekanijo in občinoŽužemberk zbrala 1800 EUR zašolanje 7 otrok v Angoli ter več kot2200 učnih pripomočkov in izdelkovza osebno nego.O težkem življenju angolskih otokpo koncu 30 letne državljanske vojnev barakah brez pitne vode, brez elektrike,mnogi tudi brez staršev, nam je27.10.2007 spregovoril g. Jože Andolšek,duhovnik in profesor na Realnigimnaziji v Celovcu. Z otroci smodanašnje stanje v Angoli primerjali stežkimi razmerami, v katerih soodraščali naši dedki in babice pokončani 2. svetovni vojni. Začutilismo eno – želimo pomagati. V novembruin decembru smo izdelali 34različnih vrst in kar preko 400 kosovbožičnih okraskov ter nakita, s prodajona 3-dnevni božični tržnici med21. in 23.12.2007 pa zbrali denar zašolnine. V spomladanskem deluakcije smo do 28.3.<strong>2008</strong> zbrali učnepripomočke ter predmete za osebnonego. V tem času je tekla humanitarnaakcija za Angolo tudi na OŠ in vžupniji Boštanj ter na OŠ, v župnijiin občini Sevnica, kjer so zbirali tudioblačila, bale blaga, računalnike inšivalne stroje. Tako združeni smoomogočili vstop v šolo kar 21otrokom ter napolnili kontejner, ki jeproti Angoli krenil 2.4.<strong>2008</strong>, tjaprispel v juliju, zbrane stvari pa somed najrevnejše razdelile sestreselezijanke.Skupina 16 prostovoljcev iz Slovenijein Avstrije je med 8.7. in 7.8.<strong>2008</strong> delovala v 4 misijonskih središčihv Angoli, med njimi tudi dvanekdanja učenca OŠ Žužemberk.Tako sva s Sašem Kovačem ob prihoduv Angolo slovenski rojakinji,misijonarki s. Zvonki Mikec, v imenuOŠ Žužemberk izročila zbranidenar. Kar 7 otrok je srečnih sedlo všolske klopi, 6 prvošolcev ColetaNacoloma Kambingu Vinevala,Zeferino Covile Nambelo, JoséChileha Ukuasapi Sakonjo, IsaíasJonatao, Jokebed Luzamba BindaMavambu, Albertina Natániela PatrícioMario in ena osmošolka NeusaArmando, vsi šolarji pa so se izjemnorazveselili zvezkov, barvic, žog,zapestnic prijateljstva, ročnih lutk…Prostovoljci smo učili v šolskih centrihin na podružničnih šolah angleščinoter ročne spretnosti (izdelovalismo letala, ladjice, pisemskeovojnice, cofke…). 2 duhovnika staobiskovala ljudi v najbolj odročnihvaseh, tudi tiste, kjer v preprosti blatnikolibi, ki jo imenujejo cerkev, nibilo maše že več kot 20 let. Zdravnicain 2 študenta zdravstvene nege sopo svojih močeh in s sredstvi, ki smojih prinesli s sabo, oskrbovali bolne.Zbiralna akcija in naše misijonskodelo sta zaključena, vaše darove soprejeli najbolj ubogi otroci tega sveta.Tako daleč stran so, a hkrati takoblizu – v naših srcih. V njih bodoostali in nas s svojimi toplimi, upajočimiočmi spremljali vsak nov dan.Z njimi ostajamo povezani tudi prekos. Zvonke Mikec, ki bo v novembruobiskala šolo Žužemberk, v nadaljepa nas obveščala o razmerah vAngoli.Obvestilo: prostovoljci pripravljamopredstavitev našega misijonskegadelovanja v nedeljo, 23. 11.<strong>2008</strong>, ob 18 h v cerkvi sv. Mohorja inFortunata v Žužemberku. Lepo vabljeni!Tanja Murn
<strong>oktober</strong> <strong>2008</strong>,Martin Blatnik – od samouka do mojstra čopičaDolgoletna želja se mu je uresničila: imel je razstavo. Srečen je Martin, prva prava razstava je zanjim. Zgodila se mu je letos, v času Trških dni, v grajski kleti, kjer je dal na ogled približno 40svojih platen. Skoraj vse slike so nastale v času 3 mesecev. »Ideje in motivi so bruhali iz mene,bil sem v neverjetnem ustvarjalnem zagonu,« pripoveduje z nekim prav posebnem žarom. To jetisto, kar opredeljuje umetnike, da v močnem zanosu morajo ustvarjati.OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI27Obrazi časaA kakšen je bil začetek? »Ne prav spodbuden,kot se spomnim, sem vedno nekaj risal, največkratkar na platnice zvezkov, kar seveda učiteljicam nibilo ravno všeč,« pove o prvih korakih svoje <strong>poti</strong>kot samouka v slikarstvu. V višjih razredih osnovnešole v Žužemberku so ga nekako odkrili.Preslikaval je podobe naših pesnikov in pisateljevza šolsko glasilo. Tako se je učil in počasi samkorakoma napredoval. Pozneje, v šoli v Litostroju,v Ljubljani, živel je v internatu, in ko so gavideli pri slikanju, je moral že kaj narediti ponaročilu. Tako je padel tudi kakšen ‘cekin’, kosam pravi, da so si fantje malo privoščili, ko soodšli, kot so rekli, ‘v life’.»Po kočani šoli pa različne zame duhamorneslužbe, a ves čas sem razmišljal, kako narediti, dabi se ukvarjal samo s slikarstvom, vseskozi me jenekaj gnalo. In po sedmih letih sem se odločil, negrem se več, ne morem več zdržati, ne da bi držalčopi v roki,« pravi Martin, tako, da kar čutim,kako močna želja je bila v njem, da gre na potustvarjalca – umetnika slikarja.V začetku mu ni bilo z rožicami postlano. Tudidoma so mu nasprotovali, češ, v umetnosti ni kruha,pa še kaj drugega hujšega se mu bo godilo, somu govorili. »Res je bilo na začetku hudo, nisemdobival naročil, tenko sem že piskal, prevzemalme je že kar obup, a sem nekako vztrajal. Ko sembil najbolj na tleh, sem pomislil, koliko so potrpelirazlični umetniki v preteklosti, ko so bili dobesednolačni kruha, jaz lačen nisem bil, toda lačen dela,«pove o svojih začetkih.Potem se je počasi uveljavil in začela so prihajatinaročila. »Redno sem začel po zidovihplezati, poslikaval sem cerkve znotraj in zunaj,kapelice, na gasilske domove sem ‘malal’ njihovegapatrona, pa tudi gostilne sem ‘okrancal’ z različnimipodobami kaj bolj posvetnega, z veseleplati našega življenja. Tega ustvarjanja se je nabralože nešteto. Predvsem sem delal za denarce, zaljubi kruhek, kot pravi pesnik Menart.« A to sobila dela po naročilu. In dalje pripoveduje o tem,kaj mu je vedno ležalo srcu: »Toda v mislih semimel že kar dolgo obdobje željo, kar celih šestnajstlet, če se ne motim, da bi ustvarjal tudi zase, zasvojo dušo. In res, prišel je čas, moj, ko sem silahko dal duška, slikal tisto, kar sem čutil. Tako sonastale slike, ki ste jih videli na razstavi. To je to,Martinov najljubši kotiček - ateljekar sem si želel.« Tudi sicer so bili pozitivni odmevina slike, a še kljub temu Martin ni zadovoljen sseboj, pravi, da je še v njem mnogo tega, kar še nipokazal, še raste in v bodočnosti bo dokazal, datudi samouk lahko ustvari velika dela, če je za topoklican, in Martin je na pravi <strong>poti</strong>, da bo izpodnjegovega čopiča nastala ‘vredna dela’, ki bodo vljudeh budila ob njih gledanju občutek za lepoto.Zato ima čas in tudi pogoje. Živi v zelo lepemokolju, v vasici Podgozd. Ustvaril si je družinico,kjer dajeta z ženo živahnima hčerkicama vso toplinodoma. Mislim, da ne velja več rek, da umetniklahko ustvarja, samo če je nesrečen, nasprotno,mislim, da je pravo ozračje za ustvarjanje pravživljenje z osebami, ki se imajo radi, in v takšnemživi Martin.Besedilo in foto: Rudi CerkovnikJure Muhič, ml., čebelar, krvodajalec in še marsikajV živo, pri delu, lahko Jureta vidimo vsako letona turnirju v odbojki na mivki na Loki vŽužemberku. Takrat je 3 dni ‘v pogonu’, v vlogivodje tekmovanja, ki ekipe razporeja po seznamu,kdo bo kdaj in s kom igral. Z jasnim glasom, odločnoin suvereno pelje stvar, da teče tekmovanjetekoče in brez zastojev in po urniku.Ali pa vsako leto, v poletnem času, ko zaslišimkot pika-poka, in ko pogledam z balkona protiobčini, vidim, kako Jure spretno vrti sekiro v rokah,ko pomaga Ičkotu sekati drva za prihajajočozimo. Zakaj sem to napisal? Tudi to označuje Jureta,ker ne samo Ičkotu, tudi še mnogim drugim,sem slišal, priskoči na pomoč.Ima pa še več ‘talentov’. Kolikor vem, ne gledatelevizije, ampak je zaprisežem bralec knjig. Z njimse lahko pogovarjaš in razpravljaš o literaturi, takoo naši kot svetovni. Posebno priljubljeni so muruski pisatelji in pesniki. Posebnost je pri njemtudi ta, da zelo rad bere pesmi, kar ni v navadi, kotpravimo, pri ljubiteljskih bralcih. Midva z Juretomse večkrat zatopiva v razpravo o kakšni knjigiali pesmi, ki sva jo oba prebrala. In lahko rečem,kot slavist, da daje tehtne in pravilne ocene privrednotenju določene knjige ali pesmi.Razveseljuje ga tudi šah. Včasih se manj, včasihpa bolj z njim ukvarja. Prebira in se poglablja tudiv šahovsko literaturo in seveda igra na različnihturnirjih, kjer dosega dobre rezultate. Tudi samsem ljubitelj šaha, zato tudi o njem razpravljava.Ob tem sem spoznal, da je ljubitelj bolj racionalnegašaha, takega kot ga je igral bivši svetovniprvak Karpov, jaz bolj, lahko bi rekli, navijam zapesniško navdahnjenega, kot ga je igral tudi bivšisvetovni prvak Kasparov. Vsekakor pa je doberšahist, in če bi se z njim bolj intenzivno ukvarjal,bi lahko pri tem daleč prišel. In čeprav igra, lahkobi rekli, ljubiteljsko, je dosegel naziv 1. kategornika.Je pa tudi organizator vsakoletnega šahovskegaturnirja v Žužemberku v spomin na preminulegašahista Aleksandra Černača.Kaj mi pride na misel, na kaj se spomnim, kopomislim na Jureta, in sicer je to pesem Stari čebelar,kadar jo zasliši, dobi nekam moten pogledin oči se mu zarosijo. Kaj to pomeni,vemo, to, daso mu čebelice blizu, da živi zanje in z njimi. Jurez njimi ‘dela’ in jih goji že 25 let. Prevzel jih je odočeta, ki je bil tudi zelo znan čebelar in je sevedasvoje bogato znanje prenesel na Jureta mlajšega.Pa tudi drugače se Jure poglablja v stroko in svojeznanje črpa o teh marljivih delavkah tudi iz strokovnihknjig. Da pridno nabirajo med, je znano, akako pomembne so še, mi je povedal, da je Einsteinza čebele zapisal, da, če bi čebele poginile, biJure Muhič, ml. rad sede tudi za šahovnicoživljenje na Zemlji izumrlo v štirih letih, ker ne bibilo opraševanja.Še najbolj pa opredeljuje Jureta ena najbolj humanihgest, namreč, je že dolgo krvodajalec, ki gapokličejo, da daruje kri v katerem koli času, ko jeprimanjkuje. Kri je dal že 80-krat. Si lahko zamislite,koliko življenj je rešil z darovanjem te življenjskopomembne tekočine.To, da je daroval Jure Muhič ml. iz Žužemberkaže 80-krat kri – pove vse o njem – ničesar ni trebaveč dodati.Besedilo in foto: Rudi Cerkovnik
- Page 5 and 6: oktober 2008,Merilna kampanja tudi
- Page 7 and 8: oktober 2008,IZ NAŠE OBČINE7Prido
- Page 9 and 10: oktober 2008,IZ NAŠE OBČINE9KOMUN
- Page 11 and 12: oktober 2008,V grajski kleti so odm
- Page 13 and 14: oktober 2008,predstavnike ministrst
- Page 15 and 16: oktober 2008,OBVESTILA ZANIMIVOSTI
- Page 17 and 18: oktober 2008,OBVESTILA ZANIMIVOSTI
- Page 19 and 20: oktober 2008,AjdovecOBVESTILA ZANIM
- Page 21 and 22: oktober 2008,Trški dnevi 2008Gostj
- Page 23 and 24: oktober 2008,Foto: Slavko Mirtič,
- Page 25: oktober 2008,OBVESTILA ZANIMIVOSTI
- Page 29 and 30: oktober 2008,Obisk otrok v koloniji
- Page 31 and 32: oktober 2008,Oton Župančič (1878
- Page 33 and 34: oktober 2008,ŠPORT33Odbojkarji so
- Page 35 and 36: oktober 2008,ZANIMIVOSTI35Spominski
- Page 37 and 38: oktober 2008,OBRAZI ČASA37Jože Vo
- Page 39 and 40: oktober 2008,KMETIJSKI KOTIČEK39De
- Page 41 and 42: oktober 2008,GOZDARSKI KOTIČEK41Na
- Page 43 and 44: oktober 2008,Najlepše je domaAndre
- Page 45 and 46: oktober 2008,Pohod do Močil je bil
- Page 47 and 48: oktober 2008,Na Frati je bilo prije
- Page 49 and 50: oktober 2008,49IN MEMORIAMMilena Ce
- Page 51 and 52: oktober 2008,Nagradna križankaReš