Februar 2010 - Revija Energetik

Februar 20109Slika 3: Sodobni modroplamenski gorilniki breztežav dosegajo emisijske vrednosti, ki so nižjeod strogih mejnih vrednosti znaka zaščite okolja»Modri angel«Slika 2: Primerjava izkoriščenosti energije z referenco na kurilno vrednost Hi in kurilnost Hs.ski dobitki pri olju nižji, kot pri plinu.Vendar to ne pomeni, da je tudi energijskaučinkovitost oljnih, v primerjavis plinskimi kondenzacijskimi kotli,nižja. Za učinkovitost šteje le, kolikšendelež v gorivu vsebovane energije sekoristi kot ogrevalna toplota. Pri temje vseeno, ali prihaja koristna toplotaiz občutnega deleža z ohlajanjem, aliiz latentnega deleža s kondenzacijovodne pare. Z referenco na kurilnovrednost Hs se pokaže, da je kondenzacijskatehnika za obe gorivi enakoučinkovita (slika 2).2. Zahteve, ki sepostavljajo sodobnimoljnim kondenzacijskimkotlomDa se lahko potencial oljne kondenzacijketehnike koristi okolju prijazno,zanesljivo in gospodarno, se prisodobnih oljnih kondenzacijskih kotlihpostavlja vrsta zahtev: nizke emisije, visoka učinkovitost, zanesljivo obratovanje, dolga življenjska doba, preprosto vzdrževanje, kompaktne dimenzije.2.1 Nizke emisijeSodobni modroplamenski gorilnikiskrbijo za učinkovito zgorevanjebrez saj in z malo škodljivih snovi (slika3). Razen tega zagotavljajo zadostentransportni tlak za odvajanje dimnihplinov, s sodobnim sistemomza dovajanje zraka/odvajanje dimnihplinov. Večstopenjski ali moduliranimodroplamenski gorilniki pomagajoprilagoditi moč dejanski potrebi potoploti.Pomembno je, da se izvedejo ukrepiza zmanjšanje hrupa, da se zgorevalnihrup ohranja kolikor možno nizek,npr. z uporabo dušilnika hrupadimnih plinov ali popolno zaprtostjokotla. Ponuja se integracija dušilnikahrupa v kotel tako, da za kotlom ni potrebendodaten prostor.2.2 Visoka učinkovitostVisoka učinkovitost se doseže vprvi vrsti s konstrukcijo kotla, ki je primernaza kondenzacijo. Dimni plinimorajo v kotlu kolikor možno popolnomakondenzirati in svojo toplotoprenesti na ogrevalno vodo. Zato morajobiti ogrevalni plini karseda intenzivnoin popolno v stiku s površinamiprenosa toplote. To se lahko doseže nadva načina:Turbulenten tokOgrevalne površine so oblikovanetako, da se ogrevalni plini stalno vrtinčijo,da ne morejo nastati jedrni tokoviz višjimi temperaturami (slika 4). S preusmeritvamise proizvaja turbulententok, ki je tako močno zvrtinčen, da lahkoogrevalni plini enakomerno in trajnooddajajo toploto površinam prenosatoplote. Za izdelavo učinkovitihogrevalnih površin je posebej primernoplemenito, nerjavno jeklo.Laminaren tokDruga možnost je laminaren principprenosa toplote. V tem primeru sekoristi konstrukcija prenosnika toplote,pri katerem so izstopne odprtinena strani ogrevalnih plinov oblikovaneSlika 4: Preusmeritve pri ogrevalni površini Inox-Crossal zagotavljajo intenziven stik ogrevalnih plinov zogrevalno površino.